lično pre\'crljt\t) inicn/.itcio. ugoiavlfu pa. da sc intenzivnost prcfcrcnc zrcduciru na občutke l|udi, ki .se jih neposa-dno ne da meriti, .^-le na osnovi poliiiCneKU obn-Lšanja lahko .sklepamo, kako moOne .so preference po.saiiKv.nih akterjev. Zaradi leh težjiv z iiki>-lavljanjcm intcn/.ivno.sii pa-lerenc je. P<> nje-gcnrni mnenju, nenKigoče vzpo.staviii neka pravila za reSevanje problenun- občutene intenzivnosti.
Zadnje poglavje jc namenjeno ameri.«-kemu bibridu. DahI začenja s slav-ospevom \T)litv:im, ki jim radikalni demokrati i^ripLsu-jejo cxlk>čilno vk>go v .strategiji demokracije. TVrmin radikalne demokracije se praviloma ne uporablja za opisovanje tistih si.ili.V, ki v sa-dlSče postavljajo w>liive, ne pa oblike neposredne dcmokrjcijo in visoko stopnjo parlicipacijc. l>ahlova raba kaže. da je anKrtška politiCna znanost .sku.^iala za.sc rezervirati koncept, ki K" hil do tedaj v pa--vladujoči rabi na vzhodu v deželah ljudske dcmokractje in zlasti v Jugoslaviji. V nadaljevanju DahI pnihlematizira večinsko .siall.«e izraženo na \T)liivah predsetinika ZDA. Gre za vpntSanje relativne ali ab.solutne večine, vtilitev na i/Jočanje, ko gie z.a »•cč kandidatov, za vprašanje, kam .<teti ncw)lilce in rav-nudu.4ne ipil. Kna pomembnih njegovih ugtHiivItev je, da k: majhen delež «)lilnega tcle.sa uspe dejavno vplivati na p<ilitike Poleg lega ugotavlja, da niti «)lil\v niti dejavnost meti \tilit\-ami ne ponujajo zag«> «a-ila, da se bodo odločitve ujemale s pa-lc-rencami \rčinc volllcev. Kljub Jtevilnim pomanjkljivoMim volilnega mehanizma. I>ahl ugotavlja, d;i jc «>lilni ponres nKicxia družbenega nadu>n. ki dosc>že, da jc razlikovanje med demokracijo in diktaturo sml.selno. V nobenem primeru ne gre za vladavino ali tiranijo manj.Slne ali veČine, temveC gre vedno za vladavino manj-šin V primeru demokracije so manj-Sine bolj raznolike, veC jih jc In zagotavljajo vx"čll vpliv na izide kot jc v primeru diktature. Na primeru ZDA ugotavlja, da vse skupine niso enake, morajo pa biti VTie efektivno sli.«ane. To .skupinam aspe k-, če prepričajo uradnike in pristojne organe, da .se jim iio zgodilo nekaj mučnega, če ne bodo poniinll skupine, njenih vodlictjev alt najglasnejših člamiv. Strategije pomirjevanja. ki .so jih
razvili v ZDA, .so zeki pc.sire m seg:ijo od vključevanja v .si.stem d<i likvidacije voditeljev. o Čemer Daiil .sevrda ne razpravlja. Z;no pa lahko toliko bolj 1'anfarlčno zaključi, da .s<i dali Američani velik prispevek umetno.sti demokratičnega vladanja.
Dahlovo iMo je nedvtimno rundanK-nial-no in .sodi v klasiko politične zjianosti, ven-ibr ne zato. ker bi biki nailčasovno in objektivno, pač pa zato, ker kot v^aka klasika no.si v .sebi duli časa, ker je uielc-šenje svetovne diskusije o raznK-rju n»ed demokracijo In diktaturo ter totalitarizmom, o razmerju med socializmom in kapitalizmom. Zato jc ivrljiva v vseh časih in /a vm: čase.
Milau JAZHEC Anton Grizold
Medunarodna sigurnost Teorijikoinstitu-
cionalni okvir.
Zagreb. Hakulteta političkih znanosti Sve-
učili.šta u Zaga-bu
199H 248 str ISHN 953-6457-01-6
Mednanidna varnost dobiva v de.setlctju po padcu beriiaskega zidu now raz.scžnosti in vsebine, a tudi n<»ve izzive. To jc zl.xsti pogojeno z ol)sc2nlmi strukturnimi »pre-membami v mednarodni skupnosti in morebiti ,4e najNilj očitno v sedanjem posKipnem prevladovanju mednarodnih kooperativnih integnicijskih procesov na p(>drt>čju varroxsti v primerjavi z obdobjem liladne wijnc.
Iziiajajoč iz tako spa-nK-njenega in per-cepiranega mednarodnega <ikolja, ic pose-ixrj v Kvropi, zastavlja vodilni slovenski obramboskAvc dr Anton Griz/ikl v svojem najncnrejšem delu 'Mednan>dna varnost" tori.ščc svoje znaasivene poz.ornosti na tri, med .sabo povezana vprašanja: kako jc fenomen varnosti evt>luiral na mednamdni ravni, kako .s<i p<iiekala prizadevanja za iasti-tucionallzacijo mednarodne varnosti In kakšni teoretični koncx'pti so .se pri tem dosedaj artikulirali.
V uvxidnih predstavitvah fenomciia varnosti in njegovih dimenzij (Individualna, družbena/državna mednarodna) ter ugo-
uivitvah o l/n/lil strukturni /ahlcvnosii in (ihOuil|ivt>Mi MKjtibnlh dru^.h, ki /aio 'niso wO primerne za vodenje vojn" (Mr 11) nan> avtor prikaZe ra/voj teoa-tiCnc misli v prtiuCcvanju pojava mednariKlnc varnosti in d<il(>Ci pojnKivnl o/., terminološki referenCni okvir s\'ujexa proufcv-anja.
Na tej osnovi v nadaljevanju nato ra/vije leorctlOnl |xixli.t.l na «>bravnav-an«i ieni<i v la-h vsebinskih ik-lih: a) dosedanji proces In.stitucionall/acije nK-dnannlne varnosti, h) teorije o mednarodnih (Kinosih in o fcrK>mcnu varmiMi In c) evnipskl varnostni red v dev-etdcstllh letih 20. .Moletja.
ln.<ititiK'ii)nali/acijo mednanidnc varnoMi Gri/old ra/.umv kot proces oblikovanja varno-sinlh .sistemov, s katerimi drfcivv predvsem vzpostavljajo In v/dr^ujcjo .stanK" mednarodne varnosti, zunanji viUik teh sistcnK»v pa je pcvpo/.naven v ra/liOnih kimkretnih mehani/mih in lastrumcntlh (str 39). I^) a\n>rje\vm mnenju do konca 2. svetovne vtijne v principu prevladuje konlliktni nKidel. kar po Hcrl/u vodi do l/ra/itega prohkma -varnostne dileme". V /.^«Kkivini (periodi/iicija: stari in mn-i vek od hvs>-faLskega minivnega kongresa do 1. s\xnwne vojne; olnlobje med obema \t>|nama; obdobje po 2. .s\viovni v«>|nl) obstaja pre-[»/navna evolucija lastituclonalnih oblik zagot;ivljanja mednanKlne vamo.sil: sistem ravnotežja moči, sistem kok:kilvne vamo.sti v okviru Druiltva narodo%', sistem kolektivne varnosti v okviru OZN In sistem kolektivne obrambe v okviru ra/liCnih olirambnih in \x>ia.ško-politiCnlh zvez (str. 55).
Teoretično prtiuCevanje fenomena varnosti in /la.sti mednanKlne »rnosti K' >prv'a potekalo v okviru metlnarodnlh odnosos- in se postopoma ter pt>zncK' izobllkovak) v sanKMtojno /nan.>t\vrH> disciplino Tako je v /g<xlnjem fibdobju ra/mUljanje o varru>Mi po eni strani tesno |iovvzano s proučevanjem «ijne (/.Usti pri antiCnIh In oriemal-.skih mlsk>cih) in po drugI strani /. varnoMjo kol klasiCnlm .itnbutom n;Kionalne državv (srednje- In nim»trSkl misleci). Sinkihni pristopi v proučevanju nacionalne in mednarodne varnosti .so vsekakor po\rzanl z v/ponom ZDA kol gk>balne sikr proti koncu 19. stokija, istiK'a.sno pa .se v stn>kovni liic-ra-turi zaCnejo pinvCevati ra/Uke med ideali-
.stiCnim in realističnim pristopom. Grizold nam v lem delu .svoje .študije po.sebe| na/orno prcd.stavi (»ninvn pregled ie«>-retičnih smeri (tradicionalna o/, ravnotežje nH>Cl realistična, ideallMlCna. neoreallsiiCna. si.siem.ska. leorlje o nasilnem konfliktu, teorija odvraCanja) in njihovih nosilcev. Njegova pozornost je zia.stl osaxkHoCena na slsienvsko teorijo, ki je s|)o.sobna cx'k>%'iio oz. na makro nivoju pn)uCevatl kompk-ksnost pojava .sodobne varnosti (.str. IH in 77). S si-.stem.skini pristopom m: na gkibalnem nivoju prouCuje odnos med .strukturo in pn>cesi v mednanxlnem. tj. svetovnem sistemu, raz-pniv-a o icm pa vkljuCuje p<xLststentskl nivo (npr regionalni p<KLsi.stcm), oz. anali/o njihovih med.sebojnih odnosov. Sv(}jo afinllcto do sLstenvske teorije avior izrazi v ugotovitvi da je IcMa kljub nekaterim kritikam uspela v/.|io.siaviti konceptualni okvir, v katerem je možno pmuCevanje tako odnosov med Mruktun). dejavniki in si.sie-mom kiK tudi paradignK* nacionalne-med-narodne varnosti (.str. 82). V vsiikem prinK-ru pa, znova poudarja, je zaradi gkibalnosti .s(Hk>hncga nK-dnannlnega sistema v njegovem pn>uCL-vanju nujen interdlsciplinan:n pristop. /Ja.stl metoda prinK-rjalnih empiričnih Stmlij, kar. nenazadnje, "renesan.sa v-arnosinih .^udif (Walt) ludi omogiKV
Osrcxinji del, ki «»bsega pokn-ico celotne študije, je i^KvieCen MKk>hrK'mu evropskemu varnostnemu redu. GrluilU jc s pionirsko .sintezo zbral predstavil In temati/iral <xsnovT)e varnostne mehanizme in organizacije. ki tviirijo temelj e\-n>pske varnostne arhitekture. Tii so predmet njegow po-zorntKiti OZN, NATO, ZKU in OVSK. medtem ko pa za KU ugotavlja, da njene aktivnosti na v-arnostnem (xxlroCju ne presegajo pri.stoj-nostl ki jih inu vsak .sul^*kt mednaitxlnega prava. TUdI maastricht.ski spora/um v poglavju o skupni zunanji in varnostni politiki ne pat.lp(»tavlj:i konkatnih varnostnih nK'hanizmov, zato KU v icm smislu ni predmet njcgcnvga prouCevanja. Avtor v nadaljevanju t/Crpno prikaže in komentira varnostno vk>go in pomen navx-denlh iivsiitucil njl-lw»ve prlMojnosti in funkcioniranje ter .struk-lurt) in mehanizme o/, oblike njihovrga varnostnega ukrepanja. Kjscbcj uporaben je
tudi IcoitKTilinin prika/ usiamnilvvnih aktov NATO. Zi:U in OVSK.
Zagotavljanje miru In varnosti v MKl(>l>nl i:vn>pi temelji na krepitvi r.irnostnih Institucij in doloCvni delitvi pri.slojnosti med njimi, na ra/vljanju bilatcmlnih in multllatenilnih oblik poliiiCiu>-v«>ja.4kcga M)dclo\~jn|a med državami in na izgrajevanju nKliani/niov za preprečevanje intcr- In mtra-dr/.avniti kon-lllktov. Aktualno evropsko okolje lako označujejo po/itivni in negativni elementi. Kot prve aMor navaja spl<«.4no popuSCanje napetosti med evropskimi \vlikinii silami, .sodekivanje majhnih drfciv v meilnarodnih varno.Mnlh organi/acijah, trend regionalizma v i;vr«)pi. vkljuCeno.M ZDA v kreiranje evropske varnosti in krepitev vsc.stran.skcga \t)ja.ško-p<>liliCnega .sodelov-anja cv«>psl<ih držav, kot druge pa .so oCitnc ra/.liCne lokalne in notranje poliiiCnc in vo|;Uke grožnje. doloCena za.skrbIjenos«. ki .spremlja pnKc.s evropskega integriranja, oživljanje interesnih sfer evropskih \vlikih sil v srednji, južni in v/hodni i:vn)pl ter Sa-dozeinlju in •Se \vdmi pri-sotna uporaba sik: k»« instrumenta državne politike (.str '»Vi).
Cri/oidcnt) .študijo -.SlednanKlna varnjist" (Kllikujeta ja.scn. razumljiv in pregk-den .stil a-r izredna inf<irmatlvno.st. Kljub gkibalne-mu tetiaiiCnemu pristopu in ambiciji zaK"" in obdelati .širok spekter tem .se je avtor .s .stalnim spnrtnim temati/iranjcm in kom-paracijo spremo i/ognil nevarnosti i/kljuCne deskri|xije. ki je v takih prinHrih .sicer pre-cei.4nja. TeoaiiCno-in.siiiucionaln<K>sniBlja-nje fenomena .sodobne varno.sti v njeni mednarodni dlmen/lji avtor podkrepi » .številno in aktualno literaluro (IV refi>-renCnih dokumentov in 124 virov, pokivica U k:ia 1993 in po/neieX 156 optimbaini in z VL-C kot 160 referencami v tekstu. Me-lcxlok>.'U(o relevantnost dodatno /aokroža s ■Uirimi pnk>gami In s sedmimi .shemami, ob siceršnjem leoretiCnem tekstu pa navaja veliko podkrepitev i/, sodobne evropske v-arnostne in politICne prakse.
V razpravi je zraven ja.sn«» utemeljene relevantnosti varnostnih oz. ohrambo.Nlo%nih .študij kot posebne znanstvene discipline opazna pozorn<»t d«i majhnih (evn»pskih) dr7.av. ki jih avtor obCa.sno vkljuCuje v po.sanK-/.ne ugiHtivltvv (npr. .str 43 in 92-94X
l.ahk(i bi tudi dejali, da jxt/ornemu bralcu /agotcm) nc uide, kako se avtorjevi teo-rciiCni iiajiorl In smi.<«.-l pniuCevanja mednarodne varnosti i/tekajo v po.stavljanje vprašanja, ali lx) .s<idiihni .svet spiMihen in voljan umiriti in ra/re.šiti, tj. «xlpravlti tako obstojeCe kot tudi potencialne no\v konflikte. Kot tehten analitik in politiCni a-aliM avtor v iskanju rc*šit\v na \vin(> aktualno vprašanje potrebnosti miru o|M)/.arja na možnosti po/ltivnega odgtmira: 'Konec hladne «»jnc daje vsej nKtlnarodnl .sku|> no.sti nm-o priložrK>si, da s sistemom kolektivne varniMtl zagotovi uCInkovIto vz|x>-stavitev nwdnarodnega miru In varnosti.* (.Mr.U9)Ta toCka piedstavlja veliko možnost pozitivnega premika h kvalitativno novim odnosom na podroCju mednanxlne varno.sti. toda njena uresniCitev pa je odvisna od |x>litiCnc wlje držav o/, njihovih voditeljev, (str 95 In 197)
Upošie\~aje navedene karakteristike, stru-kin-ne dimenzije in naka/ane odgiMin: na vrsto dilem. vkljuCno z ugotovitvijo o izrazito poveCanIh olijektivnih p<igojih /a vzpostavitev iiK.'dnanKlnega miru s .sodelovanjem subjekuiv niednanidnih «xinosov, bi bilo nxigoCe upraviCeno zapisali, da |e Grizoldovo delo 'Mednanxlna varnost* temeljni tekst dtjsedanje sl<AvaNke obnim-lxi.sk>vne misli. V njem je zbrano, kar imira-ju teoretiki (obramboskivci. prouCevalci nK-dnarodnIh odnosov In študentje u.stn.-z-nih snK-ri) vedeti o sotkibnih varno.stnih dilemah, praktiki (politiki dlpk)matl In novinarji) pa x^saj okvirno po/natl
Minad BEC.lC
Ian iludge. Kenneth Newum rt al.
The Politics of the New Europe: Atlantic to
Urals
l.ongman i^ubllshing. New York. 1997
Knjiga Ihe Miltes the A'wi- Europe je eklatanten primer nxxk'rnega uCbenlka o/. tlstega. kar naj hi knjiga v skladu s poMkapi-lallstiCno ideok>g>jo pomenlla In ponujala uka^x-ljnlni kon/umentom. lUeACeCe oblik»-vane (tlainice. na naskivnki se pod obrisl