M MS SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO 3. številka. V Ljubljani 15. marca 1952. LIV. letnik Vsebina Stane Mihelič: Janšev panj in AŽ-panj . . •’........................41 Stane Mihelič: Sodobni AŽ-panj 45 Janko Belec: Izboljšajmo čebeljo (pašo .......................; . . 47 Leopold Debevec: Prevažanje čebel na pašo...........................49 Simon Hudovernik: Priprava za ogrebanje rojev.......................51 Slavko Raič: ^ Mesečna navodila 53 Jožo Rihar: Čeh. opazovalnice . 56 Naša organizacija: Vabilo na občni zbor Zveze . 57 Josip Pirnat: Čebel, veselica . 57 Janko Belec: S sestankov čebelar. društva v Ljutomeru . 59 Čebelarsko društvo Celje ... 60 Novo čebelarsko društvo . . 6Ü iNa ovitku: Vestnik Zveze: Funkcionarji društev, uvažuj-te! — Prispevek Zvezi. — Pobiranje naročnine za SČ —■ Tečaj — ČD Kočevje — ČD v Celju — Vabilo — Obvestilo — Panji za prevažanje — Vezava lista List izhaja vsakega 15. v mescu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, Tyrseva cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« v Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Kobal. Letna naročnina za člane '5(1(1 din, za nečlane in inozemstvo 450 din, posamezna številka 35 din. JAPONSKO SOFORO d nevni ceni. Prodajalci, pošljite ta- ima na prodaj komad po 5 din tova- koj ponudbe! riš Ludvik Kosi, Križevci pri Ljutomeru. Pohitite z naročili, ker je za- MEDENA DETELJA loga majhna. Seme dvoletne medene detelje do- NAKUP ČEBEL hite pri Čebelarski družini v Višnji Spomladi bo naša Zveza kupovala gori, dokler traja zaloga. Seme do- naseljene AŽ-panje in kranjiče po mače. Paša izredno bogata. V poslednjem času je prejelo uredništvo našega lista precej dopisov. Nekateri so pisani s črnilom, drugi s pisalnim strojem. Uredništvo se za dopise zahvaljuje in prosi, da bi jih v bodoče pisali samo na eno stran. Tisti, ki pošljete s črnilom pisan dopis, pustite na levi strani za dva ali tri prste širok rob, da more uredništvo nanj napisati svoje pripombe. Če pa uporabljate pisalni stroj, pišite v normalnem razmaku (širini), ker je pri ozko pisanih vrstah korektura nemogoča. Nekateri člani žele, da bi prinašal list manj znanstvenih in več poljudnih člankov. Uredništvo bo skušalo tej želji ugoditi, prosi pa podeželske člane, da se otresejo mrtvila in mu pošljejo članke s tako vsebino. Redakcijo lista zaključimo za članke 20. dne v mescu, za vabila in male oglase pa 25. vsakega mesca. StaiK' Mihelič: Janšev panj in AŽ-panj Že tedaj, ku sem pisal knjigo o Anionu Janši, sein se zavedal, da v njej ne lioni mogel obdelati vseli vprašanj, ki se nain vsiljujejo ob poglabljanju v Janševo delo. Primanjkovalo mi je za to časa in ol>seg knjige bi bil preveč narasel. Tudi sedaj nobenega izmed teli še nerešenih vprašanj nisem nameraval javno načenjati, če me k temu ne bi bil izzval članek Metoda Klemena »Janšev panj in trgovski kfanjič«, ki je izšel že leta 1942. v »Slovenskem čebelarju«, in na katerega me je opozoril tov. J. Kobal. Klemen je v tem članku med drugim govoril tudi o merah Janševega panja. 1 oda njegovi zaključki kažejo, da se je dela lotil sila površno in tako nestrokovnjaško, da lri lahko marsikoga zavedel, in prepričal, da je bil Janša navaden šušmar. \ se, kar je prav povedal, je izraženo v stavku, »da ime Janšev panj v picivem pomenu besede zasluži le tisti panj, ki je narejen natančno po njegovem (t. j. Janševem; op. pis.) o]>isu.« K temu bi dodal le še to, da mora uti Janšev panj narejen tudi iz tako debelih desk, kot predpisuje Janša (tri četrt eole) in ne iz tanjših, kot predlaga Klemen. Da se mi pri zavračanju Klemenovih »ugotovitev« ne bo treba znova ' lačati k besedilu njegovega članka, naj dobesedno navedem tisti, njegov odstavek, ki je najbolj sporen: »Kakor je znano, so mere Janševega panja sledeče: debelina desk tri četrt cole ... dolžina 2 in pol čevlja = 30 col, notranja višina 6 col, zunanja Mrina 14 eol. Primerjajmo notranjo širino Janševega panja z notranjo širino lift 9 satirikov, ki mora ziicisiiti 33,9 cm. 14? col — 1 in pol colo — 12 in pol cole = 32,9 cm. Vidimo, da nam manjka samo en cm, pa bi bili notranji širini obeh panjev enaki in bi torej tudi Janšev panj imel lahko prostora za 9 satov Žnidersicevih razdalj. Če ostanemo pri tri četrt cole = - cm debelih stranicah in dosledno notranji širini 12 in pol cole = 32,9 cm, Potem bo imel panj prostora samo za 8 satov Žnideršičevih razdalj, a bo za " cm Prostora ostalo neizrabljenega ... za 8 satov (je panj; op. pis.) 2,65 cm Opomba: \ svoji »Razpravi o rojenju čebel« omenja Janša, ko govori gorenjskem panju«, dve zunanji širini panja, t. j. (merjeno v em) približno n t v notran j a s ir ma27,6) in 36,9 cm (='notranja širina 32,9 cm). Kas-«fva odločitev (Popolni nauk o čebelarstvu) za enotno notranjo • i • Cm ?am° s9- •lusneJ° Potrjuje moja izvajanja in utemeljuje, da koienjski panj« s to mrino po pravici imenujemo »Janšev panj«. / preširok, za 9 satov en cin preozek. JNiti inalo ne dvomim, da hi nam tukaj uvidevni (!, op. pis.) Janša z veseljem segel v roke in dejal: »Če je pa tako, potem pa le stanjšajte stranici mojega panja vsako za pol cm, tako da bosta debeli namesto tri četrt cole = 2 cm samo 1,5 cm. Jaz sem poznal pač samo cole, vi se razumete samo na centimetre, ko bi jih bil jaz poznal, bi bil tudi določil za debelino stranic 1,5 cm namesto tri četrt cole = 1,97 can. Kaj koče pravzaprav Klemen povedati? Samo to, tla je Janšev panj, tak kakršen je, za devet satov en centimeter preozek, za osem satov pa 2,65 cin preširok in da mu je zato treba stanjšati stranice od dveh cm na j,5 cm. Vendar l>a to vprašanje ni na tako naiven, način rešljivo; prvič zato, ker bi panj iz tako tenkih desk ne bil dovolj trden, drugič pa zato, ker s Žnideršičeve razdalje« mod satniki niso nekaj, kar bi bilo v svetu splošno in kot edino priznano. Navsezadnje pa tu govorimo o širini panja, ki jo je določil A. |anša. Ali bi se bil mogel rež tako nest rokovnjaško zmotiti in določiti tako širino panju, da ni v njem prostora za devet satov, oziroma da ga je za osem satov preveč? Ali se je res zmotil zato, ker se ni razumel« na centimetre, ampak na cole? Če bi Klemenova ugotovitev, ki jo je, da bi bila še bolj prepričevalna, položil celo v usta samemu Janši, držala, kaj naj potem rečemo o Angležih in Ame-rikancih i. dr., ki se še danes »razumejo«. na cole? Ali je Janša res kar -približno« določil mere svojemu panju? Oglejmo si sliko v njegovi knjigi Popoln nauk o čebelarstvu« (ne vem, zakaj je Rojina v 5. izdaji prevoda naslov spremenil v »Nauk o čebelarstvu«) na tabli VJ. pod. 5, kjer je upodobljen na hrbet obrnjen Janšev panj (brez dna) s podolžnim satjem. Če preštejemo sate, vidimo, da jih je devet. Zame in verjetno za vsakogar bo to dosti velik dokaz, da je Janša odmeril širino ulic drugače kakor Klemen, ki po vsem sodeč, pozna le Žnideršičeve razdalje ulic v panjih, t. j. 11,5 Iran. V 15. paragrafu svojega »Popolnega.nauka o čebelarstvu« pravi: Sati so skoraj vzporedni in tvorijo med seboj nekatere ulice tako široke, da se \ njih dve čebeli druga drugi izogneta.« Tudi iz te Janševe izjave ne zvemo natančne širine ulic. Vendar nam že po notranji širini panja tega ne bo težko ugotoviti, ko vemo, da je bilo v njem devet podolžnih satov. Ostanimo v računali ju pri colah: 9 satov i*j 1 colo 9 col 8 ulic po tri osminke cole 5 cole 2 ulici po 2 osminki cole pol cole Skupaj 12 in pol cole = 52,875 cm = 52,9 cm. Pri zgornjem računu smo vzeli za širino I colo ali približno 26 mm. širina ulic med satniki je v tem primeru nekaj več kot 9 mm, obeh ulic. ob stranicah panja pa dve osminki cole ali dobrih 6 mm. Računamo pa lahko še drugače: 9 satov po 25 mm 225 mm 8 notranjih ulic po 11 mm 88 mm 2 stranski ulici po 8 mm 16 mm Skupaj torej natančno 529 mm = 52.9 cm. kolikor znaša v centimetrih notranja širina Janševega panja. .Vse to je .res,« bo rekel vsakdo, »toda tu imamo različne širine ulic.« K temu bi pripomnil, da je možno še več drugačnih kombinacij, saj vemo, da se čebelarski strokovnjaki še danes niso zedinili za enotno širino ulic. Zedinili pa se niso zato, ker se tudi čebele v panju ne drže vedno iste širine. V naravi najdemo sate, pritrjene 35 nun vsaksebi, pa tudi 40 mm in več. Dzierzon, ki slovi kot izumitelj premičnega satja, je v svojih panjih obešal satnike v razdaljah (od srede do srede sata) 1 in pol cole (skoro 40 mm). Berlepsch je napravil 49 merjenj, ki so mu pokazala razdaljo 1 in tri osminke cole (približno 55 mm). Sam sem se prepričal, da n. pr. v kranjiču ne stoje vsi sati v enakih razdaljah drug od drugega. Med tistimi sati, ki so bili zgrajeni Prvi in ki nimajo že zgoraj trotovine, so ulice ožje, širše pa so stranske ulice. To je tudi razumljivo, saj grade čebele stransko satje navadno šele kasneje, včasih šele drugo pomlad, ko so srednji sati že bili zalezeni in so zlasti celice ob stropu že potegnjene. Novejša raziskavanja ruskih čebelarskih strokovnjakov dokazujejo, da je zlasti za spomladanski razvoj v panju koristno, če so ulice med sati ožje. Posledice vsega tega so vidne tudi v sodobnih panjih: širina ulic v njih variira od 8 mm do 13 mm. V AŽ-panju smo se odločili za razdaljo 10 mm. Po vsem tem, kar sem napisal, bo razumljivo vsakomur, zakaj se ni Janša držal »Žnideršičevih razdalj«, zakaj Janševega panja glede širine ulic med sati ni treba nič »tanjšati« in s tem slabiti njegovo trpežnost. Ko smo to ugotovili, pa si oglejmo še od drugih strani Janšev panj, ne Ja bi se znova vračali h Klemenu. Kakšno površino ima podolžno satje v Janševem panju in v kakšnem razmerju je prostornina Janševega panja s Prostornino sodobnega panja? Če ugotavljamo tu le površino podolžnih satov v Janševem panju, delamo to iz dveh utemeljenih razlogov: I. Ker je Janša čebelaril v panjih s podolžnim satjem. O tem nam priča Janšev način čebelarjenja, širina njegovega panja, njegova slika panja s Podolžnim satjem, slike podstavkov s prečnimi letvami, njegov način nakladanja panjev na voz. Poleg tega pa pravi sam tako v Razpravi o rojenju čebel (§ 61.) kakor tudi v »Popolnem nauku o čebelarstvu (§ 145) dobesedno tole: »Podolžno delo smatram za boljše: 1. ker imajo čebele lažji, k žrelu usmerjen in torej krajši izlet; 2. ker jih laže preženemo mo iz panja; 3. ,ker delo (t. j. graditev satja, opomba pisca) tako zaradi manjšega števila ulic preje napreduje. II. Ker tudi danes čebelari-mo v AŽ-panjih po Janševem vzorcu s podolžnim satjem. Površina satja v Janševem panju znaša, če računamo pod satjem približno enem in zadaj približno 5 cm praznega prostora, 70 cm X 15 cm X 2 X 9 = 189 k v. dim. Panj, kakor ga je narisal gani Janša Površina satja v sodobnem AŽ-panju 7. 10 mi ti znaša 39 c.mX24 eniX 2X10=187 k v. dm. Kakor je razvidno, je razlika med površino v Janševem panju in v sodobnem AŽ-panju le 2 kv. dm. Janšev panj ima torej večjo površino satja. Če pa primerjamo površino posameznega sata v Janševem panju z velikostjo površine sata, kakršno je določil za racionalno in veliko mero J. 189". mednarodni čebelarski kongres v Bruslju in ki znaša približno 10 k v. dm na eni strani sata, potem moramo samo ugotoviti, da je približno tako mero določil tudi Janša svojemu satu že vsaj 125 let prej. Nekoliko večja razlika je, če primerjamo prostorninsko notranjost Janševega panja z AŽ-panjem. Po prostornini je AŽ-panj večji. Za primerjavo sem namenoma vzel prostornino medišča v AŽ-panju, ker je prostor v plodišču pod palicami nastal iz drugili razlogov in ne zato, da bi se prostornina panja zvečala (pitanje, čiščenje). Prostornina Janševega panja: 15,8 eniX74,9 cmX15,8 cm=38,93 litra. Prostornina AŽ-panja na 10 satov: 27,3 cm X43 cmX36 cm=42,26 litrov. Naj ob tej priliki omenim še primerjavo med prostornino Janševega panja in ameriškega, ki ga je pozneje Langstroth opremil s satniki, objavljeno že 1. 1926. v »Slovenskem čebelarju« na strani 4—5. Tu pravi pokojni 11. Peternel tole: »Čudno je in ni zgolj naključje, da je širina tega (amerikanskega; op. pis.) panja ista kot Janševega, prostornina obeh panjev pa tudi. V gorkejših krajih Amerike so pa uvedli celo panj, ki se v meri ni niti za palec razlikoval od Janševega bodisi v dolžini ali pa v širini in višini.« Lahko bi Janšev panj primerjali še z mnogimi sodobnimi panji, toda za naše zaključke je že to dovolj. 1. Tako po velikosti površine satja kakor po prostornini se Janšev panj čudovito približuje ne le AŽ-panju, ampak tudi drugim sodobnim panjem; 2. Janšev način čebelarjenja je bilo čebelarjenje na ined. To dokazuje velikost panja, splošna uporaba podstavkov, še bolj pa naklade, ki so mu bile to, kar je nam medišče zgoraj; 3. Janša je čebelaril v panjih s podolžnim satjem, torej z mrzlo stavbo satja, kakor čebelarimo danes; 4. mere »gorenjskega panja« je praktično preizkušal, preden se je odločil za enotno mero svojega panja. Iz vsega tega sledi, da je Janša v svoji praksi pravilno dognal za razvoj čebel potrebno površino satov, kako veliko naj bo čebelje bivališče, kako naj gradi čebela satje v panju. Celo stoletje po njegovi smrti in še več je bilo potrebno, da so drugi to teoretično dokazali. Genij praktik je prehitel teoretika. Anton Žnideršič je v svojem AŽ-panju prevzel obliko Alberti je vega panja, satnik pa od Gerstunga. Na svojstven način pa se je, kakor vidimo, združil v AŽ-panju, ne da bi bil morda A. Žnideršič zavestno to hotel, tudi način čebelarjenja, praktična izkušnja in iznajdljivost Antona Janše in tedanjih naših čebelarjev. Ce kje, potem zlasti tu velja Armbrusterjeva trditev, da so se mnogi sodobni načini čebelarjenja rodili že v dobi nepremičnega satja. Tako je tudi z našim sodobnim načinom čebelarjenja. Prav gotovo je tudi to eden izmed poanembnih razlogov, da si je AŽ-panj razmeroma lahko in naglo utrl pot med slovenske čebelarje in docela izpodrinil druge moderne panje. Stnne Mihelič: Sodobni AŽ-panj Medtem ko je vseeno, kdaj vrtamo luknjice v satnike, pa se s samim žičenjem ne prenaglimo! Če stoje zažičeni satniki predolgo neuporabljeni, žica rada popusti. Prav tako ne priporočam, da bi žičili tik pred vtiranjem satnic. ^ica se mora nekoliko »vležati«. Zaždčimo torej pozimi toliko satnikov, kolikor mislimo, da jih bomo prihodnjo pomlad potrebovali. Ko so luknjice zvrtane, zabijmo v letvice žebljičke, na katere bomo žico pritrdili. Za vsak satnik potrebujemo po dva. Prvega zabijemo v stransko ploskev gornje letvice nasproti prve izvrtane luknjice, drugega pa prav tako na nasprotnem koncu spodnje letvice satnika. Žebljičke zabijemo približno le za dve tretjini njih dolžine v les, tako tla lahko okoli njih ovijemo žico. Pri pokončnem žičen ju se nam tistii del žice, ki teče po spodnji strani spodnje letve pri premikanju satnikov drgne ob prečne palice v panju. To preprečimo, če na spodnji strani dolnje sainikove letvice napravimo z žago ali šilom po vsej dolžini ozek žlebiček, v katerega se vtopi žica. Nj >o O \>» 30 4*>0 ........... Če smo žico kupili zvito v kolobarju, jo moramo najprej zviti na kakili 13 cm dolgo in 1,5 cm debelol vretence, podobno vretencu, na kaikršnein je navit sukanec, ker bi sc nam drugače žica zmešala (Gl. sliko). Ko začnemo z žičenjem, vzamemo v roke konec žice, jo od zim an j e strani pretaknemo skozi spodnjo stransko luknjico v satniku, nasproti katere je zabil žebljiček, nato skozi tej nasprotno luknjico na zgornji letvi in tako naprej, kakor bi šivali. Ko pridemo z žico pri gornji zadnji luknjici do gornjega žebljička, zavijemo konec žice 3 do 4 krat okoli žebljička in ga s kladivom zabijemo popolnoma (pr. slika). Nato pričnemo z nategovanjem žice. Satnik postavimo na mizo predse tako, da stoji na stranski letvi. Z desnico primemo na zgornjem koncu žico, ki moli iz satnika, z levico pa nateguje- 'lO „ m--------------------------------- MIHI mo od spodaj navzgor žice v H satniku, obenem pa z desnico pritegujemo odvečno žico. Ko nam začne žica peti (ne preveč tenko, prenehamo z nategovanjem, z levico primemo sat, /. desnico ovijemo žico okoli drugega žebljička (žico še vedno držeč napeto z desno roko), z I j levo zabijemo še drugi žeblji- ček do konca. Nato žico pri žebljičku odrežemo. Koliko mora biti žica napeta, ni mogoče dopovedati. S prakso dobi čebelar pravi občutek. Vsekakor ne sme biti ohlapna, ne pa spet tako napeta, da bi se krivila spodnja in zgornja letev, ker je poleg tega še nevarnost, da bi se nam žica utrgala. Pri žičenju moramo paziti tudi na to, da kje žica ne naredi ostre zanke. Na takem me6tu se nam gotovo prej ali slej utrga. / Ob luknjicah se nam žica nekoliko zaje v les, če jo dovolj nategnemo. To je prav, hudo pa je, če smo pri vrtanju les razklali. Ne pomaga drugega, kakor da zabijemo od strani tik ob luknjici v letev kaka 2 cin dolg žebljiček. Prav zaradi tega, ker se žica rada zaje v les in sčasoma popusti, pritrjujejo nekateri čebelarji žico v satnik, ne da bi vrtali luknjice, tako da zabijejo na notranji strani, kjer naj bi bila žica pritrjena, majhne kvačice v obliki črke U in potem skoznje vlečejo žico. Drugi zopet vdenejo v izvrtane luknjice v letvah kovinske cevke, ki so približno 2 mm dolge, imajo premer 1,5 mm in so na eni strani zavihane; podobne so torej cevkam, ki jih uporabljajo čevljarji za luknjice vezalk. Take kovinske cevke sem sam uporabljal, dokler sem jih imel, in so se prav dobro obnesle. Žica je ostala enakomerno napeta v satniku leto dni in še več. Vendar pa je tako delo zamudnejše. Nekateri tndi ne pritrjujejo z žebljički žice na satnik. Nekaj mm vstran od tiste luknjice, skozi katero najprej vtaknejo žico pri žičenju in prav tako nekaj mm od luknjice, skozi katero nazadnje vdenejo žico, izvrtajo skozi letvico poševno še drugo luknjico. Skozi tako izvrtani luknjici vdenejo od zunaj preostala konca žice in ju na notranji strani zavijejo k sosednji. Vsekakor je ta način pritrjevanja žice dokaj bolj zamuden, ne kaže pa nobenih prednosti. Pri žičenju, kakor sem ga opisal, porabimo za en satnik približno 1,66 m žice. V eni uri zažičimo okoli 25 satnikov. (Dalje prihodnjič.) Janko Betico: Izboljšujmo čebeljo pašo! Že nekaj let tarnamo o slabih čebeljih pašah ne suma v ljutomerskem okraju, ampak skoro po vsej Sloveniji. Dobro čebeljo pašo nam je odneslo včasih deževje, drugič zopet suša. Cesto se je zgodilo, da čebele niso nabrale niti zimske zaloge in smo morali segati po nadomestilu, to je po sladkorju, ki ga pa tudi ni bilo vedno dobiti, ali pa je dospel šele takrat, ko je že marsikatera čebelja družina umrla od gladu. Če pustimo na strani te dn druge nezgode, ki so preprečile, da čebele niso mogle izkoristiti paše, ostane vendarle dejstvo, da dostikrat tudi ob ugodnem vremenu ni bilo paše niti za majhno število čebeljih družin, kaj šele za toliko čebel, kot jih imamo danes po naših krajih, oziroma da je bila ponekod paša na tej ali oni rastlini, ki je drugod ni bilo, čeprav bi lahko bila. Tako prihajamo do vprašanja, zakaj je tako. Odgovorili mi boste, da zato, ker se čebelarji sami niso dovolj pobrigali zanjo. Pa da me ne bo kdo napak razumel. Ne mislim, da bi posadili na Murskem polju hojo, na Pohorju ali Krimu ajdo. Dalo pa bi se vendar z našo dobro voljo marsikaj napraviti. Naše delo rodi lahko kaj kmalu uspehe, ali pa bo treba čakati nekaj let ali celo desetletja, da bomo imeli od tega čebelarji kaj koristi. Če pregledamo nekoliko naše vrste, bomo videli, da je zlasti med starejšimi čebelarji mnogo takih, ki bi radi samo želi, za izboljšanje paše pa ne bi storili ničesar. Za izboljšanje paše se pač ni bilo treba brigati tedaj, ko je bilo čebelarstvo še slabo razvito, ko si imel v kakem kraju le nekaj čebeljih družin. Danes lo ne drži več, ker je nas čebelarjev že povsod polno, pa četudi čebelarijo nekateri s koši, drugi z majhno mero premičnega satja, tretji v sodobnih panjih itd. Potrebno je torej, da vsak čebelar razmišlja o tem in nekaj žrtvuje, da bo «saj v svojem okolišu izboljšal pašo. Ako bi sc tega zavedali vsi čebelarji, tudi tisti, ki nočejo za to nič žrtvovati, bi imeli mnogo več paše, kot je imamo sedaj in bi tudi čebel ne prevažali tako daleč, kot jih moramo. Pri tem seveda ne mislim na prevoz čebel v naše južne kraje, kor si takih čudežev, kot se tam dogajajo, ne bi mogli privoščiti. Pa naj opišem, kako delamo pri nas! Pri nas nimamo izdatne akacijeve paše, ker je premalo paše za veliko število naših čebeljih družin. Zato že dve leti zaporedoma naročamo akacijeve sadike pri okrajnem gozdarju (okoli 600 komadov letno). Te sadike ponudimo kmetskim delovnim zadrugam, državnemu l>osestvu in vsakemu, ki ima kaj primernega zemljišča, da jih lahko -posadi. Tudi čebelarji marljivo sadimo na svoji zemlji, če jo seveda imamo. Če je pa nimamo, sadike vendar vzamemo, jih plačamo iz svojega žepa ter jih poklonimo tistemu, ki ima zemljo in o katerem vemo, da jih sam ne bi plačal. Če ni mogoče drugače, sadimo kupljene sadike sami na goličavah, posekah in drugod, kjer se nam pač zdi, da bi raslo akacijevo drevo. Tako smo na neki poseki v tednu Pogozdovanja zasadili 1000 sadik akacije, ki smo jih kupili trije čebelarji in smo dali zanje 1000 din. Tudi za letošnjo pomlad jih imamo naročene. Čez nekaj let pa upamo, da nam bo akacija že vračala stroške. Kako je bilo z rumeno deteljo, ko se je še dobila!' Naročila smo jo, plačali iz svojih žepov in jo posojali na najbližjih travnikih. Tako smo delali tudi 6 švedsko deteljo. Pred leti smo dobili iz Ljubljane nekaj sto potaknjencev vrbe. S terni smo šli na teren in jih posadili tam, kjer smo računali, da bodo vrbe uspevale in koristile našim čebelam. Za letos smo posredovali, da «o vinogradniške zadruige, ki imajo primerne parcele, naročile sadike žlahtnega konetanja. Tildi za privatnike jih borno nekaj naročili. Če bo treba, jih borno plačali iz lastnih sredstev. Pred leti smo začeli na njivi, ki je last čebelarskega društva, gojiti facelijo v večjem obsegu. Seme facelije smo razdelili našim članom, da so ga sejali doma. Ljutomerska družina ga ima na zalogi še netkaj kilogramov. Facelijo sedaj opuščamo, čeprav je odlična medovita rastlina, to pa zaradi tega, ker je za našega kmetovalca neprimerna. Edino pred in mod cvetenjem je dobra za krmo, po cvetenju pa oleseni, tako da je uiporabna samo za silažo. Med cvetenjem rada poleže in potem gnije. Izborna bi bila za vinograde, ako bi ne bilo treba pred njenim cvetenjem škropiti trte, pri čemer se jo s hojo mnogo uniči. Zraste tudi previsoko ter duši grozdne nastavke. V kmetijstvu in vinogradništvu se torej vsaj pri nas ni obnesla. S tem pa nočem reči, da ni primerna za zeleno gnojilo. Lotili srno se tudi saditve japonske sofore, ki pa nam ni uspela. Najbrž zato ne, ker nismo dobili pravih sadik. Ostane š& vprašanje naše »zgubljene« ajde. Zakaj jo imenujemo tako? Zato, ker smo jo zgubili iz seznama medovitih rastlin, ker že nekaj let ne medi. Krive pa so bile tega razne vremenske neprilike. Včasili je bilo preveč suše, drugič preveč, moče. Tudi premrzle noči so jo ovirale v medenju in ne vem kaj še vse. Zakaj ne daje več tega, kar si od nje želimo? Glavni vzrok bo pač ta, da se je izrodila, kot pravijo naši kmečki ljudje. Tega sem se že lani zavedal in sem posredoval, da smo v okraj dobili seme s Krškega polja. O uspehih 6 tem semenom pa še ne morem poročati, ker nimam dovplj podatkov. Letos bomo na novo začeli s hubam-deteljo. Seme smo dobili po zaslugi naših članov iz Amerike. Bilo pa je zelo drago. V Ameriki stane baje kilogram 3,5 dolarja. Vendar tudi to napreden čebelar- utrpi, če gre za zboljšanje čebelje paše. V tem svojem članku sem nakazal, kako zboljšuje pašo ljutomersko čebelarsko društvo. Verjetno je, da tudi drugod no drže križem rok. Prav gotovo pa je še vedno mnogo čebelarjev, ki se važnosti tega vprašanja premalo zavedajo. Povsod lahko nekaj napravimo za zboljšanje čebelje paše, povsod so tla za kako medovito rastlino ugodna, le nekaj dobre volje je treba pri tem. Če hočemo, lahko mnogo napravimo. Naša Zveza pa nam bo morala krepko stati na 6trani z navodili. Koliko imamo neizrabljene zemlje, koliko goličav, posek, travnikov, opuščenih parcel, koliko praznega prostora ob cestah in železnicah: vsega tega ne vidi čebelarjevo oko. Zganimo se, ustvarjajmo si boljšo bodočnost! Pa so čebelarji, ki pravijo: »Le čeanu bi sadil akacijo in druga drevesa? Preden bodo medila, mene davno več ne bo.« Tako stališče je napačno! Tako so delali naši predniki, mi pa se ne smemo ravnati po njih. Danes imamo mnogo čebel lin zato moramo vsi na delo. Sadimo in 6ejmo medeče rastline na svojem zemljišču, v zadrugah, na državnih posestvih in kjerkoli bomo videli zapuščen, neizrabljen svet, pa če bomo morali-tudi sami kaj žrtvovali. Vsak čebelar naj doprinese svoj delež in naj sc ob koncu vsakega leta vpraša, kaj je napravil za izboljšanje čebelje paše. Ni dovolj, da samo govorimo o paši. Za njeno zboljšanje je treba tudi nekaj storiti. Leopold Debevec: Prevažanje čebel na pašo Poleg znanja splošne čebelarske prakse mora čebelar-prevaževalec vedeti še marsikaj, če hoče z uspehom prevažati svojo žival na razna pasišča. Zelo prav mu bo prišlo pri tem, če vsaj nekoliko pozna komunikacije in klima-tične razmere krajev, v katere namerava voziti. Mnogo samostojneje bo lahko odločal in ne bo vedno odvisen od naključja ali nezanesljivih poročil slučajnih sotrpinov. Lanske slabe izkušnje 60 nam pa pokazale, da mora biti nekoliko domač tudi v najvažnejših predpisih, ki urejajo prevoz čebel po železnici’, predvsem tistih, ki tako rekoč posegajo v njegov žep, ko poravnava prevozne stroške. Ker te predpise celo strokovnjaki različno tolmačijo, čebelarjem pa so težje dostopni in še manj razumljivi, podajam v naslednjem nekaj takih važnih pojasnil oziroma navodil. Čebelar, ki sc bo točno po njih ravnal, ne bo nikoli v nevarnosti, da bi mu železnica svoje usluge zaračunala previsoko, da bi moral celo pozneje doplačevati. Do spora in nepotrebnega pravdanja med železnico in prevaževalci, ki prav te dni dela hudo kri med čebelarji, ne bi prišlo, če bi bili čebelarji pravilno poučeni o zadevnih tarifskih določbah, odločujoči železniški organi pa nekoliko uvidevnejši. Oglejmo si torej tarifske določbe, ki govorijo o računanju voznine za prevoz čebel po železnici. Člen 15. Tarife za prevoz blaga, zvezek 1 določa, da se računa voznina za 5000 kg tudi pri pošiljkah izpod 5000 kg težkih, če železnica na zahtevo dostavi pošiljatelju vagon izključno za njegovo uporabo ali pa če pošiljatelj zaklene vagon s ključavnicami, oziroma kako drugače tako zapre, da železnica ne more dokladati. Člen 18. iste tarife odreja, da se za čebele, ki se pošiljajo na spomladansko, poletno ali jesensko pašo ali na povratku s paše, kakor tudi za opremo in orodje, ki se prevaža ž njimi, ne računa 50 odstotni povišek za brzovozno blago, ako se pošiljka prevaža brzovozno. Nadalje pravi člen 22., da sc voznina za čebele v panjih z enim rojem (družino) računa po določbah za kosovno blago (komadna, denčana pošiljka) na podlagi povprečne teže 20 kg za panj. Če je v panju več rojev (družin), se za vsak roj računa po 20 kg. Za čebelarsko orodje in opremo se voznina računa po določbah za kosovno • blago po naslednjih povprečnih težah: napajalnik (korito)........................................... 5 kg točilo..........................................................20kg tehtnica......................................................20 kg platneni šotor ali ponjava s potrebščinami ... 5 kg prazne kante za med z železnimi obroči, izvzemši kante iz bele pločevine.................................... 5 kg prazni panji .................................................20 kg prazni panji (koši), pleteni iz trte, prot ja, slame ali trs ja................................................. 5 kg voz za prevoz panjev........................................ 500 kg Seveda velja računanje voznine za to orodje in opremo le tedaj, če se ti predmeti prevažajo s čebelami vred z istim tovornim listom. Iz ieli določb je razvidno, da uživajo čebele pri prevoza po železnici velike olajšave in znaten tarifski popust; vse to so že pred več desetletji dosegle čebelarske organizacije. Glede na mlade, neizkušene žel. uslužbence je železniška uprava od osvoboditve sem že večkrat opozorila postaje na obstoječe tarifske in transportne predpise in jim izdala natančna navodila za nagel in neoviran prevoz tako občutljivega blaga, kot so čebele. V navodilih je govor o nakladanju čebel v nočnih urah, o ventilaciji panjev in vagonov, o spremljevalcih, o prevozu s potniškimi vlaki in v nočnem času; zlasti pa se naroča osebju posebna pazljivost, da ne bi prišlo do zadušitve čebel in s tem do morebitne odgovornosti železnice za škodo. Zato je tudi dovoljeno, da v veliki vročini na zahtevo spremljevalca vagon odklopijo od vlaka in ga čez dan zadržijo na neki vmesni postaji, da se žival razloži in odpre. Seveda je treba plačati posebno pristojbino (stojnino), ki znaša sedaj 100 din na uro. Oglej mo si še, kako bo ravnal previden prevaževalec, da bo ustregel vsem omenjenim določbam in se izognil morebitnim neprijetnim posledicam. Predvsem si mora zagotoviti vagon za čas, ko namerava pričeti z nakladanjem. Zato st' bo nekaj dni poprej oglasil pri šefu nakladalne postaje i«i povedal svojo željo. Važno je, da pri tej priliki prijavi število panjev, ki jih bo prevažal, in naglasi, da bo v ta namen potreben vagon, ki mora biti sposoben za prevoz s potniškimi vlaki, da pa bo predal čebele kot kosovno blago (komadna ali denčana pošiljka). Podpis vozovne naročilnice, ki bi ga morebiti zahteval šef postaje, naj odločno odkloni, češ da ne rabi vagona izključno za svojo uporabo. Potrebni vagon mora namreč naročiti postaja sama; podpisana naročilnica pa bi prevaževalcu lahko nakopala neprijetne posledice, da bi moral, kakor že omenjeno, plačati mnogo višjo voznino za najmanj 5000 kilogramov, ali bi železnica tudi utegnila razliko od njega naknadno izterjati. Še pred nakladanjem bo čebelar tudi izpolnil v tovornem listu podatke o svoji pošiljki. Pazil bo zlasti, da vedno temeljito prečrta na levi strani tovornega lista rubriko, ki je določena za podatke o vagonu. Vsebino pošiljke bo označil na primer: >40 panjev živih čebel na pašo«, nikakor pa ne: »1 vagon — žive čebele na pašo (40 panjev)«, in sicer tudi to iz že omenjenih razlogov. Najpametneje je, da čebelar vse to opravi sam, le v nujnem primeru naj naprosi in pooblasti železniškega uslužbenca, da to stori, a naj njegove vpise vsekakor sam pregleda, še preden z železnico sklene prevozno pogodbo, t. j. preden preda tovorni list železniškim uslužbencem, da pošiljko prevzamejo, žigosajo tovorni list in izračunajo voznino. Za podatke, vpisane v tovornem listu, namreč vedno odgovarja sam pošiljatelj ter tudi nosi posledice. Do postaje za 20 panjev din za 40 panjev din za 60 panjev din za vagon 5000 kg d n Cena vozovnice za spremljevalca din Subotica Crminac Mramorak - Deliblato Logatec Ruma Ljutomer Gračac 4.333"— 3.598 — 4.970 — 539-— 4.801-— 1.911"— 3.178"— 8.666"— 7.189"— 9.933"— 1.078"— 8.162"— 3822"— 6.349"— 13 008"— 10.788"— 14.904"— 1.620’— 12.252"— 5.724"— 9.528"— 48.800"— 40.550"— 55.950"— 6.000"- 46.000"— 26.550"— 36.750"— 2.214"— 1.728"— 2.616"— 186"— 2.006"— 814"— 1.608"— Glecle na nove, povišane tarifske postavke, ki veljajo od 1. januarja 1952, sem v informacijo čebelarjev zgoraj navedel primere, koliko bo odslej veljal železniški prevoz čebel na nekatera važnejša pasišča, kamor so }x> navadi vozili naši čebelarji (akacija, hoja, čisteč ali bosiljak, ajda in ožepek) in povrhu še ceno vozovnice za spremljevalca. Vse cene so računane od Ljubljane. Gornjim zneskom je treba dodati še pavšalno pristojbino, in sicer pri 20 panjih 24 din, pri 40 panjih 48 din in pri 60 panjih 72 din (6 din od 100 kg!). Iz prednje tablice je razvidno še nekaj drugega, za čebelarje še mnogo usodnejšega: prevažanja na pašo po železnici je za večino čebelarjev konec, zlasti tistega na večje razdalje in na negotova, muhasta pasišča. Kar vzemite v roke svinčnik in računajte! Čebelarske organizacije iz vse FLRJ z našo Zvezo čebelarskih društev vred so takoj spoznale nevarnosti in na odločujočih mestih že napravile potrebne korake, da se Iarifske postavke za prevoz čebel na pašo primerno znižajo. O uspehu te akcije kakor tudi o vseh morebitnih spremembah železniških tarif in predpisov bodo čebelarji pravočasno obveščeni v »Slovenskem čebelarju«. Simon Hudovernik: Priprava za ogrebanje rojev Ivo to pišem, uživam kot čebelar večmesečni brezplačni dopust. Tudi moje čebele so na oddihu. Nabirajo si novih moči za svoje plodcuosno delo spomladi: za okrepitev čebeljih družin in rojev, za donos medu in obnožine ter proizvajanje voska. Da si skrajšam dolge zimske večere, sem si; odločil, da sc znova oglasim v »Slovenskem čebelarju«. Opisati hočem praktično pripravo za ogrebanje rojev. Preden začnem opisovati novo pripravo, naj povem, kako sem ogrebal roje v letu 1949. Svojo hišo imamo v bregu, čebelnjak pa kar na hiši. Skoraj vsak roj mi jo pobriše čez hišo na drugo stran, kjer imam sadovnjak. V njem so do 15 m visoka sadna drevesa. Nanje sedajo roji, najraje kar v vrhove. Zato je domala vsako ogreban je nevarno opravilo. Leta 1949. se mi je usedel roj na vejo kakih 8 metrov od tal. Pristavil sem lestvo tik pod roj. V roke sem vzel prazen kranjič in h ajdi po lestvi skoro do vrhnjega klina. Pristavil sem panjiček in ga privezal na vejo pod roj. Ko 6em vejo krepko stresel, je padla v panj polovica čebel. Počakal sem nekoliko, da so se preostale čebele zopet zbrale na veji. Potresel sem še nekajkrat, naposled pa prav močno. Pri poslednjem krepkem sunku se je lestev z nienoj vred zapeljala po veji. Zgubil sem ravnovesje. Privezan panj 6e je zmuznil iz žice in padel navpično na tla, jaz pa sem omahnil z lestve. In glej srečo v nesreči! Drevo, na katerem sem ogrebal roj, je stalo tik ob cesti. V trenutku, ko sem omahnil, je pripeljal mimo neki voznik poln voz slame. Priletel sem naravnost na vaz za voznikov hrbet. Ta se je tako prestrašil, da je postal bled kot zid in ni mogel nekaj časa spregovoriti nobene besede. Lestva pa je zagrmela tik ob vozu na cesto. Čebele, ki so padle na tla, so konja precej opikale. Piki mu sicer niso bili po volji, vendar splašil se ni, ker je bila mrcina stara nad 20 let. Niti bič je ni spravil v tek. Ne Tem, kako bi «e bil počutil, če bi telebnil z višine 8 m ua golo cesto. Rešilo me je le srečno naključje. Takoj po tej nezgodi sem začel premišljevati, kako bi ogrebal roje, ne da bi mi bilo treba plezati po lestvi na visoka drevesa. Za tako plezanje sem premalo gibčen, saj tehtam okrog 100 kg. Pa tudi sedmi križ mi že leze na pleča. Da bom v bodoče ogrebal roje kar s tal, sem sestavil preprosto pripravo, ki si jo lahko naredi vsalk čebelar sam, če je količkaj spreten in ima vsaj najnujnejše mizarsko orodje. Priprava je lahko poljubno dolga, ker jo sestavim iz več 1 do 2 m dolgih in ne predebelih drogov. Da so drogovi med seboj trdno sklenjeni, jili vtaknem v 20 can dolgo cev, ki jih tesno oklepa. Konec vsakega droga je ostružeii na debelino votline pri cevi. Čim višje je roj, tem več drogov staknem. Če sedi roj 2 m visoko, vzamem 2 m dolg drog, kakor kaže slika 1 a, če sedi višje, sestavim drog, kakor kaže slika 2 1), če pa je roj prav visoko, vzamem najprej 4-,50 m dolg drog in pritrdim na njegovem gorenjem koncu njemalnik (panjiček). Glej sliko 3d! Tak drog še lahko dvignem z ujemalnikom vred. Nato ga po potrebi daljšam, kakor sem opisal v prejšnjem odstavku. Zabojček je narejen iz 7 mm debelih deščic in tehta samo 1 in pol kg. Narejen je lahko tudi iz lesonita. Globok je 40 cm, notranja širina pa znaša 20X20 cm. Vanj sem ogrebel že 3,85 kg težak roj z višine 13 m brez nevarnosti in posebnih težkoč. Zamudil sem se pri tem samo nekaj minut. Zabojček lahko pritrdim tako, da stoji ali pa leži. kakor je pač pri-kladneje. Dobro je namazati notranjo stran zabojčka z medom. Potem gredo čebele same vanj. Ko vidim, da so vse čebeel v zabojčku, začnem odstranjevati spodnje dele drugega za drugim. S tem skrajšam drog do 4,50 m, nakar ga brez težave položim na zeml jo z ogrebenim rojem vred. Ker ima zabojček ob strani dve pločevinasti rinčioi in ni privezan, am-" " 2 pak samo nataknjen na drog, ga prav ^ ^ lahko snamem in odnesem. V letih 1950 in 1951 sem na ta način ogrebel 17 rojev. Pri ogrebanju sem stal vedno trdno na zemlji. Pobegnil mi ni noben roj. to cm Slavko Raič: Mesečna navodila Ziima je letos v začetku dokaj mila. Nekaj dni po Novem letu sem našel nu bradi mlado čebelo. Nič čudnega, kajti okoli 5“ C je kazal toplomer v senci drugega januarja in potem še večkrat vse do srede februarja, ko se je vreme temeljito spremenilo. Matice so torej že zalegale, čebele pa so seveda silile po vodo. Jaz som poskušal tolažiti svoje s tem, o vstavil v panj nove, čiste, medene sate; v dveh naj bo topla sladkorna raztopina. Če medenih satov nima, zadostuje sama sladkorna raztopina. Kar najhitreje bo nato ometel čebele v očiščeni panj; pri tem bo skrbno pazil na matico. Čebele se J>odo v toplem panju takoj znašle. Take družine je treba še posebno dobro odeti. Ponesnaženo satje bomo vsekakor takoj očistili. Najprej ga moramo dobro namočiti, da se prisušeni trebež razmoči. Nato odrgnemo satnike s trdo krtačo in jih še ostrgamo s kaki in ostrim predmetom: steklom, nožem ali čebelarskim dletom, kakršne je včasih prodajala Čebelama. Še hitreje očistimo satnike, če drgnemo z njimi po snegu, posebno če je kašnat. Z zadelanega medu odstranimo madeže z mokro krpo ali gobo, v sate s praznimi celicami nalijemo zviška vode in čez nekaj časa umazano vodo sunkovito iztresemo. To naredimo večkrat, dokler satje ni čisto, a ko to dosežemo, ga aia prepihu posušimo. Očiščeno satje s pokritim modom lahko zopet vrnemo panju, ki smo mu ga odvzeli. Morda je katera družina iz kakršnega koli vzroka oslabela, da ne zaseda vsega plodišča, oziroma njega večji del. V tem primeru je dobro, da odvzamemo nezasedene sate in vstavimo ločilno dsko, prazni prostor za njo pa zamašimo s krpami ali papirjem. Družina se bo v tako zoženem toplejšem plodišču spomladi bolje razvijala. Tudi plesnive sate odstranimo, sleno panja pa obrišemo, če je mokra. Pregledane panje je treba zopet zapaziti, rekel bi, še skrbne je, ker potrebujejo čebele sedaj še več toplote, saj godnijo že zalego. Morda je kaka družina pri šla ob matico. Kaj tedaj? Vsak čebelar bi moral imeti rezervne matice. Te so najlepše spravljene v matičnjakih, v AŽ-panjih, razdeljenih na štiri ali šest oddelkov za štiri ali šest matic z družinami. I ako družinico preseli z vsemi sati vred k osirotelim tja, kjer je najmanj čebel. Kmalu se ji bodo pridružile obupanke ter veselo pozdravile novo matico. Kdor nima rezervne matice, mu ne preostane drugega, kakor da brezmatično družino prestavi v medišče kakega slabšega, najbolje sosednjega panja, ki mu je treba najprej odkriti matično rešetko, da si čebele izprosijo novi dom. Omesti je seveda treba še vse čebele, ki sc držijo ob straneh in na stropu, in panju zapreti žrelo, sicer bi 6e nekaj čebel poskušalo vrniti, tako se pa zatečejo v sosednje panje, kar ni slabo. Kaj pa, če kaka družina nima dovolj hrane? Najbolj preprosto je, da ji dodaš kak meden sat, če ga imaš od lani. Pa lani je bilo v splošnem zelo slabo čebelarsko leto, čebelarskega sladkorja pa tudi ni bilo na razpolago, sicer bi ti še bolj zameril, če tvojim čebelam že zdaj primanjkuje hrane. »So tudi »čebelarji«, ki prodajo sproti vsako kapljico pridelanega medu, in, če potem ajda odpove, kar je storila toliko Jei zaporedoma, nimajo čebele pozimi kaj »za pod zob« in pomro. Če torej letos nimaš medu. ga boš moral kupili, vendar je trenutno sladkor cenejši in tudi varnejši. Z medom tujega izvora ne pitaj, če nisi popolnoma prepričali, da ni okužen. 1’ri sladkorju si lahko miren; z njim iucli aic boš povzročil ropa, ker nima duha. Napravi raztopino (1:1); šc toplo nalij v sate ter vstavi po enega na vsako stran gnezda. Tako bo zn nekaj časa dovolj hrane, pa tudi vodo. Žal prihajajo letos že poročila o griža vosti čebel zaradi neprimernega medil. Takim čebelam primanjkuje vode, ki je pa čebele zaradi hladnega vremena ne morejo poiskati v prirodi. Dvomim, da bi v takem primeru z dodajanjem snega pri žrelu kaj dosegli, če je premrzlo. So pa še drugi načini dodajanja vode pri hladnem vremenu, t e le ni preveč mrzlo, odpri panj in natoči v sat poleg gnezda malo tople, z medom ali sladkorjem malo oslajene vode. Pitalnik ni na mestu, čebele sede sedaj še previsoko. Lahko pa pokladaš vodo, zlasti če je precej mrzlo, še drugače, da ti ni treba posegati v gnezdo, kar je v zimskem času kočljivo. Napravi si že prej nekaj takih deščic, kakor so tiste, ki pokrivajo rešetko, izreži v sredini okroglo luknjo s premerom odprtine četrti itrskega ali kvečjemu pollitrskega kozarca, kakršne uporabljajo gospodinje za vkuhavali je. Vzemi z rešetke ob prednji steni panja deščico in jo zamenjaj z drugo, ki ima luknjo, na luknjo pa povezni kozarec, napolnjen z vodo in prevezan s srednjegostiim, že prej namočenim platnom. Tako čebel ne boš nič vznemirjal, zadostil boš pa njihovi potrebi. Vrh tega sc voda ne bo prehitro ohladila-, saj kozarec s celotnim med iščem vred lahko toplo odeneš. Grižo povzroča tudi prezgodnje zaleganje, če pride vremenska reakcija kakor letos. Čebele zauživajo, ker hranijo zalego, več medu in tudi obno-žino. Zato se jim črevesje preveč obremeni in silijo ven. Prav zato opažamo letos okoli čebelnjakov toliko čebel v snegu, pomagati jim pa ne moremo, željno le pričakujemo toplih dni, da se naše ljubljenke izprelete in se rešijo grižavosti v prosti naravi, pri edinem zdravniku. Vsekakor bi bilo umestno, da bi izpred čebelnjakov odkidali sneg, pa ga ne moremo, ker ga je preveč. Jaz sem po snegu pred čebelnjakom razprostrl časopisni papir; odlično se je obnesel, marsikatera čebela sede nanj, se očisti in odleti lahka nazaj. Primerov griže bo letos brez dvoma mnogo, posebno v čebelnjakih, ki stoje v senci ali imujo zaradi megle malo sonca. Čebele se večinoma že 'od decembra niso mogle izpreleteti. Griža bo morda letos tudi katastrofalna, kakor je vreme. V mnogih primerih dodajanje vode že ne bo nič več pomagalo. Vendar ne izgubimo poguma in čakajmo! Morda smo le preveč črnogledi in nas bodo naše trdožive čebele ugodno presenetile. Zinia je končno tudi čas obračuna. Letos je pasiven, če nisi bil med >Li-čank. Preglej zapiske, presodi družine in jih oceni po marljivosti, krotkosti in čistosti! Glej, da se čimprej iznebiš bastardk, če jih imaš! Slabe matice obsodi na smrt, nove boš vzrejal od najboljših. Premisli, če nisi delal kakih napak; napake nas učijo. Napravi si načrt za prihodnje leto; ne sme pa biti prevelik, da ne boš razočaran. Pripravi že sedaj vse, kar boš potreboval v novem letu. Skuhaj voščine, ali pa jih pošlji v Čebelarno, kjer boš dobil takoj satnice. Ako imaš kaj dobre volje, vzemi pero v roko in piši uredniku, kaj si zanimivega doživel pri svojih čebelah, če že ne takoj v članku, pa vsaj za Mab kruhek. Ne misli, da moraš pisati učeno, čim bolj preprosto tem bolje. Morda ti je kaj nejasno; tudi to napiši v obliki vprašanja, pošlji in dobil boš odgovor v »Čebelarju . Tako bosta zadovoljna oba: ti in urednik. Čebelarske opazovalnice v januarju 1952 V januarju je bila zemlja večinoma pod snežno odejo. Proti koncu mesca je začelo znova snežiti. Pri mnogih opazovalcih so čebele delno izletavale, pri* nekaterih pa ni bilo izleta že od novembra dalje. Krku: Iz zapoznel ih poročil povzemamo, da je družina «ui tehtnici porabila v oktobru 85, v novembru 50 in v decembru 55 dkg hrane\ Izletnih dni je bilo v oktobru 14, v novembru 17, v decembru 4. Sonce je sijalo v oktobru 64, v novembru 49 in v decembru 76 ur. Ponoviče. Dodobra bom lahko preizkusil žepkov med, ki ga ima del panjev, drugi del pa ima ajdovca. Zadnjikrat so čebele izletavale v novembru. Žerovnica. 27. januarja je bilo pravo neurje. Grmelo in treskalo je tako, kakor nobenkrat v preteklem letu. Selnica ob Dravi. Nestrpno čakamo na prvi izlet. Pri družinah, ki prezimujejo na gozdnem medu, se že pojavlja griža. Jaz sem nakrmil čebele s sladkorjem. Pri nekaterih čebelarjih, ki imajo čebelnjake v senčnih legah in niso nakrmili čebel s sladkorjem, se že močno pojavlja griža. Čebele izletavajo tudi pri nizki temperaturi. Opazovalnice v januarju Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Sred. mes. topli- na Dnevi Son- čni sij ur I. II III. iz- letni de- ževni mesečni tretjini/dkg Breg — Tržič —20 -40 -60 -1,1 0 3 72 Virmaše —25 —10 —25 —60 —0,8 0 5 104 Preddvor —25 -20 -25 —70 —5,0 3 3 85 Dražgoše — — — — — — Tinjan —5 —15 —35 —40 + 4,0 0 9 111 Moščen. Draga —60 -20 —30 —110 + 8,4 13 13 135 Renče -(50 -45 -55 —160 + 6,3 7 6 119 Verd — — — — Brest — — — . — Žerovnica —25 —10 -35 —70 -1,9 2 5 102 Livold -30 —20 -30 -»80 1 2 51 Ponoviče —15 —20 —15 —50 — 0 2 42 Krka —10 —25 —50 —85 — 0 3 48 Dob ob Mirni — 20 —20 —30 —70 —6,2 3 4 13 Novo mesto — 15 —15 -35 -65 —0,3 2 2 71 Novo mesto - Grm . . . —30 -30 —10 —70 — 1,0 3 2 Dragatuš — — — — — Crmošnjice — — — — — — — Dobova — — — — — — St. Jurij pri Celju . . . — — — — — — — Selnica ob Dravi . . . —50 —40 —50 —140 —1,8 0 2 76 Maribor — — —25 —25 —3,0 0 15 86 Donačka gora — — — — — 1.1 0 0 42 S. Lovrenc n. D. p. . . . -40 —45 -30 —115 + 0,8 1 3 115 Mala Nedelja —15 —30 —5 -50 + 0,4 1 4 102 Apače — — — — — — , Pristava —30 —20 —20 —70 — 15 2 69 Cezanje-ci — —20 —20 —40 — 0 2 44 Prosenjakovci —30 —30 —30 —90 + 0,3 2 3 95 D. Lendava —10 —30 —30 —70 —0,3 0 8 64 Povprečki — — — —76 -0,1 2 4 78 NAŠA ORGANIZACIJA Vabilo na I. redni občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, ki bo dne 6. aprila 195*2 ob 9. uri v prostorih Obrtne zbornice LES, Komenskega ulica 12/1. Dnevni red. 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Volitev delovnega predsedstva, zapisnikarja občnega zbora, dveh overovateljev zapisnika, kandidacijsko in volilne komisije. 3. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) odsekov. 4. Diskusija o poročilih. 5. Poročilo nadzornega odbora in predlog o razrešnici. 6. Volitve novega izvršnega, glavnega in nadzornega odbora. 7. Potrditev proračuna za leto 1952. 8. Potrditev sklepov občnega zbora. 9. Predlogi in pritožbe članov Zveze. 10. Slučajnosti. Občni zbor Zveze čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani je bil pravilno sklican na osnovi 10. in 11. člena pravil Zveze v določenem roku. Ce ohčni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno oklepal ob vsakem številu navzočih delegatov. V Ljubljani, dno 1. marca 1952. Za odbor Zveze: Stane Mihelič, s. r., tajnik. Maks Krmelj, s. r., predsednik. Dopisi kosnedežev, ki so si hoteli od blizu ogledati, kakšno veselico bodo priredili skrivnostni in čudaški muha-p as tir ji. Staro in mlado jo nestrpno vrvelo in drvelo po širnem zadru- žnem domu, vse v skrivnem pričakovanju — kot pred rojitvijo v panju. V ranih popoldanskih urah je najprej zbrani množici poljudnoznanstveno govoril urednik »Slovenskega čebelarja« tovariš Rojec Vlado iz Ljubljane. Govoril je kot z modom namazano o življenju čebel, o njih pomenu za narodno gospodar- ČEBELARSKA VESELICA V VEL. LAŠČAH Žbelarji sa čiidni Ide — rojijo kar srajd zime! Lu - lu - lu -od ujst je kapalu ... Čebele rojijo v maju in juniju, čebelarji velikolaške družine pa smo nekoliko porojili v najhujši zimi, in sicer 4. svočana v Velikih Laščah. Na ta dan so je zbralo v zadružnem domu mnogo čebelarjev, dosti slad- sivo in o večno lopi poeziji čebelarjevega sožitja z njimi. Zanimiva izvajanja so tudi poslušalci, ki niso od muh, poslušali z velikim zanimanjem in pri tem celo pozabili da jili v nezakurjeifi dvomili pošteno zebe, da jih grize mraz po vseh Adamovih rebrih in kosteh. Po teoretičnem izvajanju je tovariš predavatelj prikazal lep film iz življenja in delovanja čehel ter pri tem tudi pojasnjeval manj jasno in razumljive stvari. V slikah smo videli skrivnostni razvoj čebelo od jajčeca do dorasle žuželke in tudi zanimivo opravilo delavk, kako nabirajo pelod in medičino po medovnikih in prašnikih raznih" cv*etlic. Po kulturnem programu pa se je začelo splošno ljudsko rajanje v prvem nadstropju zadružnega doma. Ob vhodu v razgibano »medišče« so te najprej objele nežne ročice in kakor ženinu pripele na prsi šopek rdeče rese s čebelico v sredi. Seveda si moral ta dokaz ljubezni nemudoma vrniti, a ne s poljubi in objemi, temveč s kovači ali v kaki drugi višji valuti. No, taki sprejemi in pozdravi s šopki, so v navadi na vsaki veselici, pa smo tudi tu voljno dopustili, da so nas rožice z rožami častno oskubile in naše denarnice olajšale za nekaj kovačev. V prvi dvorani so ob dolgi mizi posedli resni odborniki Čebelarskega društva, pa moževali in kramljali o svoji ljubi krilati živinici. V čebelarski latinščini so si ti Janševi častilci vneto pripovedovali zgodbo iz minulih dni ter kovali medene načrte za daljnjo 'bodočnost. Kljub temu da pri svoji mizi niso imeli nobene čebelice, so se razigrano sprostili in s pridnim praznjenjem kozarcev dokazali, da so tudi oni pristne kranjske pasme in korenine. Nedaleč od teh čebelarskih velmož so neutrudno čebelarske mamice pripravljale izdelke iz medu ter kuha- lo klobaso in druge Turkom prepovedane jedi. Tovariš Nande je bil zamaknjen ves čas le v eno samo celico, v trebušasti sod, iz katerega se je neprestano cedila kislo-sladka medičina s prelepih dolenjskih goric. Od časa do časa — kadar ni bil na očeli svoji ljubljeni matici — je skrivoma zginil tja za razno ropotijo in si v naglici privezal dušo s čudežno medičino iz češpljevih koščic. Tudi oča iz Močil bi bili kaj radi šli na to »božjo pot«, a so se bali svoje hčerke, ki je kot gibčna čebelica neutrudno švi-gala od mize do mize ter stregla lačnim in žejnim zemljanom. Razen .s cvičkom so pridne čebelice stregle gostom tudi z medom, likerji in medico. Ali medica, ki jo jo v enem tednu v nasrlici skuhal tovariš Tone, je po krivici nosila to sloveče staroslovansko ime! Bila ni sladka, ne opojna in po okusu docela podobna onemu ljubezenskemu napoju iz milnice, ki jo je nekoč zvaril in pil slavni vitez Don Kihot iz Manče. Po soglasni sodhi vseli strokovnjakov z rdečimi nosovi jo bila medica še premlada; zato so bile skrivnostne sile v njej še speče in v zastoju. Pač res! Sredi noči, ob uri hudih duhov, ko se je medica postarala in povrela, je dobila čudovit opoj, da so pivcu nenadoma odpovedale prav vse moči zgoraj in spodaj. Da, da, medica je vražja pijača! In Tone, ki je zanjo zvaril recept, jo že vedel, kakšen eliksir ji je treba dodati, da dobi takšno čudežno moč! V drugi prenapolnjeni dvorani so se zibirali kandidati za praho, v tre-tji dvorani pa se jo vrtelo staro in mlado, prav kakor ob rojitvi v panju. Sredi noči pa so matice in delavke druga za drugo začelo zapuščati razgibani panj in odhajati k počitku. Panj se je izpraznil — osirotel ter postal trotovec. Prireditev je nad vse dobro uspela. Splošna sodba ljudi je bila, da so se čebelarji, čeprav so včasih malo čudaške in muhaste sorte, tokrat prav dobro izkazali, da so pripravili svojim dragim gostom obilo dušnih in telesnih dobrot. In sedaj, ko je to veliko medeno rajanje za nami, sem jaz, muhasti kronist popisal to storijo po pravici in resnici. Ves čas sem se trudu, da so ne bi kaj zlagal; če pa me jo kljub temu kje zapustil spomin, da sem kako piko napak postavil, prosim, da mi grehe odpustite — vi kakor tudi naša slavna patrona Janša in Ambroš! Josip Pirnat. S SESTANKOV ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUTOMERU Po občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo smo se v preteklem letu redno mesečno sestajali v prostorih ljutomerske gimnazijo. Poživitev društvenega dela je bilo za, naše čebelarje nekaj takega, kot je za čebele pomlad. Zdelo se nam je, da jo bilo dovolj spanja, dovolj premišljauja o naši novi organiza-<*ijski obliki, o kateri so toliko časa tuhtali v Ljubljani, seveda na škodo našo čebelalrske organizacije in ha škodo našega čebelarstva »ploh. Spanje ]K> «prejetju sklepa o likvidaciji Čebelarske 'zadruge do ustanovnega zbora Zveze čebelarskih društev je Lilo le predolgo, saj je trajalo več kot dve zimi. Čebelarji in naše čebelice pa niso vajeni spati dve zimi in dve poletji. Dostikrat jim je še ena zima predolga. Končno smo se torej le znašli pod novo organizacijsko firmo. To nas nič ne moti, saj smo tudi sedaj isti ljudje, ki krmarimo usodo naše organizacije. Glavna nam pač mora biti skrb za naše čebelarstvo, skrb za našega podeželskega čebelarja, ki ga je treba strokovno izpopolnjevati in mu nuditi vse, da bo krenil s poti zastarelega košarstva na i>ot naprednega čebelarjenja. To bodi v na-si novi organizaciji cilj nas vseli, ki so nas člani postavili za krmarje čebelarske barke. Da pa bomo te naloge pravilno izpolnjevali, prisluhnimo brenčanju naših čebelarskih množic. Približajmo se jim in uravnajmo barko tako, da bodo tudi od tega nekaj imele. Najvažnejše vprašanje, okoli katerega smo se sukali na naših sestankih, je bilo neredno izhajanje »Slovenskega čebelarja«. Saj je strokovni list tisti faktor, ki nas miselno združuje in vodi,jki nam daje pobude, popravlja naše napake ter nas vsestransko vzgaja. Kakor drugod, tako je tudi pri nas mnogo po vpraševati ja po žici za satnike, po vilicah, mreži, rešetki itd,, toda do vsega tega iz daljnjega Ljutomera ne moreš. To imajo samo v Ljubljani in v neposredni okolici, mi pa nič. Nastaja šumi med čebelarji, kot da si pihnil v panj. Pomirjuješ jih, a skoraj zaman. Zato svetuješ, da sestavimo naročilnico potrebščin. Izrečeno in že storjeno! Po naročilu pride predračun s pripombo, da borno blago prejeli, ko ga bomo plača-čali. Na naslednjem sestanku z muko -zberemo 18.000 din ter si denar izposojamo vsepovsod. Pa nas preseneti vesela vest: potrebščine so tu» vendar brez vilic, ker so bile medtem razprodane. Zopet zmešnjava! Oglasi se tovariš in zahteva, da se mu vrne denar, ki ga je založil za vilice. Ubogi predsednik in ubogi gospodar! Morda si celo kdo misli, da sta izposojeni denar zapravila. Po daljšem prepričevanju sta tudi tu uspela. Na vrsti je naša plemenilna postaja, o kateri razpravljamo že tri leta, kako bi jo ustanovili. Ce jo hočemo imeti, moramo kupiti vse, kar spada zraven. Zastonj ti ne^ da nihče ničesar, čeravno je bila že prod leti obljubljena brez plačila. Tovariše pomirim z besedami, da bomo tudi to kislo jabolko pojedli, plemenitilo postajo pa moramo imeti. Blagajniku naročim, da naj nakaže Zvezi po 5 din od vsakega člana. Vprašajo mo, čemu naj bi plačevali ta prispevek Zvezi, ko pa še ni dala od sebe nikakega glasu, odkar smo opravili občni zbor v Ljubljani. Prepričujem jih, da je nekaj vendarle storila. Izvršila je pregled čebelnjakov zaradi nastale bolezni in uredila ajdova pasišča. Posebno poglavje so panji, do katerih je bilo tudi težko priti. Vprašujejo me, zakaj ne izdelujejo v Ljubljani »cinkanih« panjev. Zakaj vendar ne bi upošteval proizvajalec želje kupcev! Imamo lastno njivo za gojitev me-dovitih rastlin. Nimamo nikakega semena inkarnatke. Vse nam je uničila suša. S 1’acelacijo se na veliko ne bomo več ukvarjali,^ ker je z njo ogromno dela in ni več interesentov za njeno seme. Razposlali smo ga v razne kraje, a ni več povpraševanja po njem. Imamo ga še kakih 7 kg, a. kupcev ni. Začeli bomo s hubam-de-teljo. Dobili smo jo iz Amerike. Letos jo bomo posejali en kg. Razpravljali srno tudi o članih, ki še niso plačali lanske naročnine za »Čebelarja«. Teh je lepo število; niti vedeli nismo, da imamo take med seboj. Sklonili smo, da bo vsak odbornik pobral naročnino v .svojem okolišu. Novo naročnino za leto 1952 bomo zbrali na prihodnjem sestanku. Članarino bomo zvišali na 100 din letno. Z njo bomo plačali potrebščine za plemenilno postajo, da bo naša last in brez dolga. Vse to so bili problemi, ki smo jih obravnavali na naših sestankih. Naš preprost čebelar je razisoden kot njegove čebelice in gleda trezno na življenje. Zeli si napredka, ker se zaveda, da dobro čebelarstvo krepi naš? gospodarstvo. Ob novem letu smo si zadali nove naloge. Šli bomo po začrtani poti naprej, pa četudi brez direktiv in nasvetov iz Ljubljane. Kar se potrebščin tiče, pa ne bomo popustili. Brez panjev in čebelarskega orodja pač ne moreš k naprednemu čeibelarstvu. Tudi strokovnih predavanj si želimo. Kot prvega bomo naprosili tov. Rojca, da nam bo predaval o vzreji matic. Tajko bomo tudi mi doprinesli svoj delež k razvoju našega čebelarstva v izgradnji socializma. Janko Belec. ČEBELARSKO DRUŠTVO CELJE sporoča članstvu, da ima pri Kmetijskem magazinu v Celju, Aškerčeva ulica, poseben oddelek za čebelarske potrebščine. Ta oddelek oskrbuje diruštvo samo in imajo člani čebelarji, ki so včlanjeni v tukajšnjem društvu, 5 odstotni popust pri vseh predmetih, razen pri satnicah, ki se izdajajo v zameno za vosek. V tem primeru plačajo člani pri zamenjavi za en kg voska din 60, nečlani pa din 80.—. Na zalogi imamo: AZ-panje na 9 in 10 satov, kozice, sipalnike, zbite satnike z žlebičkom, letvice za satnike, strgulje, spodrezalnike, žieo za Žiče n je, vilice za odkrivanje, kolesca, razstojišča za 9 in 10 satov, kvačice, dvokrilne zapahe za žrelo, nosilce za ločilno desko, nosilce za satje, matično mrežo v kv. m in v komadih, mrežo za okenca-črno in pocinkano, razne zaporice, šarnirje za brade, tečaje za vratca, številke za panje, lončke za med, satnice — valjane in doma vlite, lepenko za zaščito satnie, kotnike, odtočne pipe za med, pitalnike, šablone za zabijanje kvačic ter razne žičnike za satnike in panje. V celjskem okolišu je še nekaj čebelar skill «Družin bivše čebelarske podružnice, ki so, kakor kaže, popolnoma zaspale. Ce se hoče kak član teh družin znova včlaniti, ga prevzame Čebelarsko društvo Celje in ga bo vodilo v evidenci vse dotlej, dokler se ne ustanovi v njegovem okolišu nova čebelarska družina. Te prijave sprejema tudi poslovodja Kmet. magazina v Celju, ki ima vse informacije in takoj izda tudi člansko izkaznico. Da se je ustvarila potrebna zaloga, so nam pomagala posojilu in darila. Tako je daroval OLO — Celje okolica 20.000 din. Posodilo pa so Čebelarske družine: Celje 7200 din, Laško 7200 din, Vojnik 3400 din, Ponikva 3000 din, Kozje 3000 din in Št. Jurij pri Celju 4275 din. Posojilo bo društvo vrnilo deloma letos deloma prihodnje leto. Na tem mestu apeliramo še na ovstale člane oziroma družine, da nam priskočijo na pomoč. Denar se lahko pošlje na tekoči račun pri Narodni banki Celje štev. 620-95332-15, na hrbtni strani pa je navesti namen nakazila. Z infotrmacijami in nasveti srno vedno na razpolago. Dopise zn oskrbo naslavljajte na: Lang Venčeslav, Celje, Lava 3. NOVO ČEBELARSKO DRUŠTVO 27. jan. so si ustanovili čebelarji iz Središča oib Dravi in okolice na ustanovnem občnem zboru novo samostojno Čebelarsko društvo s sedežem v Središču ob Dravi. K temu so ijih prisilile razne okoliščine, mod katerimi je najvažnejša ta, da zaradi oddaljenosti 32 km od svojega matičnega društva v Ptuju, kamor je prej spadala njihova čebelarska družina, niso mogli imeti takih stikov in povezave z n jinx kot jo potrebno za normalni razvoj čebelarstva v njihovem kraju. Čebelarji v Središču ob Dravi in okolici so izvolili in poverili vodstvo svojega društva starejšim prignanim čebelarjem, kar je že samo po sebi poroštvo in zagotovilo, da bo njihovo novo čebelarsko društvo delovalo v korist tamkajšnjemu kmetijstvu in posameznim čebelarjem. VESTNIK ZVEZE FUNKCIONARJI DRUŠTEV, UVAŽUJTE! v Ker več Čebelarskih družin in društev zaradi neugodnih snežnih razmer še ni imelo občnih zborov, je izvršni odbor Zveze naročil upravi lista, da pošlje 3. štev. »Slovenskega čebelarja« še vsem dosedanjim naročnikom. Kdor pa kljub temu ne bo plačal naročnine do 10. aprila t. 1., mu bo uprava brezpogojno ustavila nadaljnje pošiljanje lista. PRISPEVEK ZVEZI Do sedaj so se včlanila v Zvezo in Poravnala pristopnino 5 din od člana naslednja čebelarska društva: Ljubljana, Trebnje, Kočevje, Idrija, Tolmin, Kranj, Murska Sobota, Slov. Konjice, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Novo mesto, Ljutomer, Gornja Radgona, Celje, Krško, Litija, Radovljica, Kamnik-Domžale, Dolnja Lendava in Grosuplje. Čebelarska društva, ki do občnega Ziboma Zveze ne bodo včlanjena v Zvezi, ne bodo vabljena na njen občni zbor. PODIRANJE NAROČNINE ZA »SLOVENSKEGA ČEBELARJA« Naši okrožnici, ki smo jo objavili tudi v letošnji prvi številki »Slovenskega čebelarja», se je odzvalo več čebelarskih društev in družin ter pobralo od članov naročnio za naš strokovni list in nam jo skupno poslalo s seznamom naročnikov. Prosimo vsa tista čebelarska društva in družine, ki tega še niso storile, da pobero naročnino za naš list in nam jo s seznamom naročnikov pošljejo. Če nimajo položnice, naj kupijo na pošti »bianko« položnico. Nanjo naj napišejo štev. ček. računa 601-95331-8 in naš naslov: Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani. Na srednji del hrbtne strani naj zapišejo, za kaj nakazujejo denar. TEČAJ .Dne 20. marca bo na Slapu ob Idrijci tečaj za čebelarsko bolezenske izvedence. Predaval bo dr. Koren iz Ljubljane. ČEBELARSKO DRUŠTVO V KOČEVJU vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo dne 19. marca 1952 oh 10. uri v Kočevju. Dnevni red običajen. Člani, udeležite se občnega zibora polnoštevilno! — Odbor! ČEBELARSKO DRUŠTVO V CELJU vabi na letni občni zbor, ki bo 23. marca 1952 ob polosmi uri v vogalni dvorani Doma ljudske prosvete (bivši Narodni dom) v Celju. Dnevni red: Poročilo upravnega in nadzornega odbora. Potrditev letnega obračuna. Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru. Volitev novega odbora. Gospodarski plan za leto 1952. Volitev delegatov za občni zbor Zveze. Predlogi in pritožbe članov. Sprejem pravilnika o organizaciji in poslovanju Čebelarskih družin. Raznoterosti. — Odbor. VABILO na občni zhor Čebelarskega društva v Tolminu, ki bo dne 19. marca 1952 ob 9. uri v dvorani krajevnega gostinskega obrata Soča (bivša gostilna Mikuž) pri Sv. Luciji. Dnevni red je običajen. Na občnem zboru bo poročal odposlanec Zveze čebelarskih društev iz Ljubljane o raznih aktualnih organizacijskih vprašanjih. Člani, udeležite se polnoštevilno zbora vaše strokovne organizacije. S seboj pripeljite tudi nečlane. Ce ob gori navedenem času občni zbor ne bo sklepčen, bo pol ure kasneje zbor sklepal ob vsakem številu navzočih članov. — Upravni odbor. OBVESTILO Čebelarska družina Ljubljana ob; vešča svoje člane, da bodo pobirali naročnino za »Slov. čebelarja« v znesku 300 in. članarino v znesku 100 din za leto 1952. osebno poverjeniki družine. Kdor ne bo plačal naročnine še ta mesec, ne bo prejemal več »Slovenskega čebelarja«; kdor pa ne ho plačal članarine, ne bo imel popusta pri nakupu čebelarskih potrebščin. Tajnik. ČLANSKE IZKAZNICE Ker oddaja naša Čebelama članom potrebščine s popustom le proti članski izkaznici in ker je za potrdilo na njej premalo prostora, priporočamo, da uporabijo za potrdilo plačane članarine po tri vrstice za vsako leto. Plačilo naj potrdijo blagajniki s svojim podpisom in društvenim žigom. Lahko pa izdajo članom tudi posebna potrdila za plačano članarino. Kasneje bo dala Zveza natisniti nov obrazec za člansko izkaznico. Poudarjamo še, da imajo pravico do popusta pri nakupu potrebščin samo člani tistih društev, ki so prijavile svoje članstvo Zvezi in plačala prispevek po 5 din od vsakega člana. NAROČNIKOM »SLOVENSKEGA ČEBELARJA« V POJASNILO. Dostikrat slišimo od čebelarjev, da je naročnina za naš list previsoka. Marsikdo misli, da je zato tako visoka, ker hoče Zveza z listom zaslužiti. Vsem tem naj povemo to-le: List »Slovenski čebelar« tiskamo v 5000 izvodih, naročnikov pa je do danes pribl. 3500. Ce bo vseh teh 3500 plačalo naročnino, bo zveza prejela 980.000 din. Stroški prve številke »Slovenskega čebelarja« za letošnje leto so 94.395 din (tisk, papir, broširanje, ekspedicija, poštnina, honorarji dopisnikom, davek itd.). Če pomnožimo gornje število z 12 (12 številk), dobimo skupno vsoto izdatkov 1.132.000 dinarjev, t. j. 152.000 več, kot pa je dohodkov. Ce se torej število naročnikov ne bo povečalo, bo imela Zvezo 152.000 din izgube. Tako torej stoje stvari z naročnino. Znižala se bo naročnina lahko le, če povečamo število naročnikov vsaj na 5000. Opozarjamo čebelarje, da lahko dobe nekaj letnikov »Slovenskega čebelarja« po nizkih cenah, in sicer: letnik 1949 din 120, vezan, letnik 1925, 1928 in 1929 din 90, broširan, letnik 1950 din «0, broširan, letnik 1951 din 200, broširan. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo kupuj« za svojo knjižnico: 1. slovenske čebelarske knjige: Jerič: Umno čebelarstvo, Dajnko: Ce-larstvo, Jonke: Kranjski čebelarček, Jegljič: Kako se med in vosek koristno porabita L dr.; 2. slovenske čebelarske liste: Slovenska čebela, Čebelar in sadjar; 31 starejše in novejše čebelarske knjige in liste: nemške, italijanske^ francoske in v drugih jezikih; Ponudbe nošljite na naslov: Zveza čebelarskih društev za Slovenijo, uredništvo Slovenskega čebelarja, Ljubljana, Tyreeva ZL Čebelar!!, pomagajte tudi na ta način obogatiti našo centralno čebelarsko knjižnico, ki bo temelj našemu znastvenemu delu. Tistim, od katerih bomo odkupili knjige, bomo poravnali tudi poštne stroške. OBVESTILO V Beogtradu je bil na «kupnem 'posvetovanju zastopnikov vseh čebelarskih društev in zadrug v Jugoslaviji postavljen iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev Zveze čebelarskih društev in zadrug Jugoslavije. Od Slovencev sta v odboru tovariša Stane Mihelič in Vlado Rojec. O delu iniciativnega odbora bomo vse čebelarje sproti obveščali. PANJI ZA PREVAŽANJE Na predlog komisije za preizkušanje panjev bo naša »Mizarska delavnica« na Vrhniki izdelala 200 panjev z zgornjo ventilacijo. Te panje bodo lahko kupili (največ 9 komadov) po nabavni ceni tisti čebelarji prevozniki, ki bodo vsaj dve leti redno poročali, kako se panji obnesejo pri posameznih prevozih. VEZAVA LISTA Čebelarji, ki hočejo imeti »Slovenskega čebelarja« vezanega, naj pošljejo ali prinesejo v Cebelamo vse številke letnika 1950 in 195L Številke naj zvežejo z vrvico ali s papirnatim pasom, na notranjo naslovno stran 1950. letnika pa naj s svinčnikom napišejo svoje ime. Store naj to do 15. aprila 1952. Oba letnika bosta vezana skupaj v originalne platnice z napisom.