Nikola Tesla študira kemijo
(ob 70-letnici smrti) Stanislav Južnič
E-mail: juznic@hotmail.com Telephone: 031 814 742
Povzetek
Opisujemo šolanje Nikole Tesle na področju kemije vključno z njegovim nič kaj šolskim postankom v Mariboru. Po domala poldrugem stoletju ugibanj vendarle objavljamo dovolj sprejemljive domneve o Teslovem življenju in (ne)delu v Mariboru. Prvi povzemamo kemijske dosežke Teslovih poglavitnih učiteljev, Martina Sekulica in graških profesorjev. Izpostavljamo dejstvo, da je Tesla v Gradcu študiral na kemijsko-tehnološki fakulteti Politehnike.
Ključne besede: Nikola Tesla, Rakovac, Gradec, Maribor, Praga, zgodovina kemije, zgodovina šolstva
Uvod
Nikola Tesla (* 1856; t 1943) se je svojega navdušenega mladostnega videnja sodobne kemije navzel med študijem na višji realki v Rakovcu ob Karlovcu pri Martinu Sekulicu (* 1833 Sankt Michael, danes Lovinac v Liki; t 14. 4. 1905 Zagreb) med letoma 1870/71-1873. Kdo je bil Sekulic in s čim si je priboril Teslovo spoštovanje?
Teslov učitelj Sekulic in njegovi sodelavci na Ogrskem
Sekulic je bil rojen v Lovincu v zaledju južnih obronkov Velebita. Sekulic je začel svoje šolanje v Vojni
Slika 1. Portret Teslovega srednješolskega profesorja in rojaka Martina Sekulica.
krajini. Oberschule zu Rakovac je bila ustanovljena leta 1838; Nižjo realko so ji dodali komaj leta 1851/52, ko je bilo za Sekulica že prepozno. Sekulic je končal pedagoški študij matematike in fizike. Leta 1859/60 je bil Sekulic eden obeh asistentov na Državni realki v Pešti;1 do združitve leta 1873 je Donava ločevala Pešto na vzhodu od Bude na zahodnem bregu. Med Sekulicevimi najboljšimi prijatelji in sodelavci v Pešti je bil nekoliko starejši Simon Šubic (Schubitz, Subic, Subič, * 28. 10. 1830 v Brodeh številka 13 v Poljanski dolini pri Škofji Loki (Brod bei Lack); t 27. 7. 1903 Gradec). Šubic in Sekulicsta v Pešti nabavljala razmeroma sodobno opremo za pouk kemije. Leta 1855/56 so na državni realki v Pešti za raziskovanje plinov in vakuuma nabavili aerometer francoskega kemika-farmacevta Antoine Baumeja (* 1728; t 1804), barometer, vakuumsko črpalko, Hero-novo kroglo vrtljivo zaradi raketnega pogona brizgajoče pare, sesalno natego in termometre. Za preučevanje elek-tromagnetizma so kupili stroj za naelektritev, Voltovo baterijo, magnet in magnetno iglo2. Leta 1856/57 so na državni realki v Pešti za raziskovanje plinov in vakuuma nabavili kompresijsko črpalko, znova Heronovo kroglo, vakuumsko črpalko z dvema batoma in dve magdeburški polkrogli. Za elektromagnetna raziskovanja so si privoščili turmalin v prižemi, Karl Winterjevo dunajski vre-teno za torno naelektritev iz leta 1847,3 tablo za proizvajanje bliskov, ki je še posebej vplivala na Sekuliceva in poznejša Teslova raziskovanja, elektroskop, dve plošči iz smole za prikaz figur Georga Christopha Lichtenberga (* 1742; t 1799) o katerih je desetletje pozneje objavljal Sekulic, steklenica londonskega lekarnarja Timothy La-neja za merjenje naboja leidenske steklenice,4 leidenska steklenica, indukcijski stroj, dve bateriji benediktinskega dekana filozofske fakultete univerze v Pešti Anyosa Is-
tvana Jedlika (* 1800; t1895) z ogljikovima elektrodama, elektro-galvanski ojačevalnik-transformator s 400 ovoji, kondenzator površine 12 kvadratnih inčev in Mor-sejev telegraf.5
Leta 1857/58 so že po Šubičevem nalogu na državni realki v Pešti za raziskovanje plinov nabavili napravo za aerostatični paradoks, za elektromagnetne raziskave pa precej več: podkvasti magnet, kompas z diopterjem, električno jajce kot katodna elektronka za večkratno praznjenje z vakuumsko črpalko s katero je Sekulic ducat let pozneje navdušil Teslo, elektromagnet z ogrodjem, Ampero-vo ogrodje, Auguste Arthur de la Rivejev (* 1801; t 1873) elektro-galvanski flotirajoči tok izumljen v Ženevi leta 1820/21, eno-polarni motor brez komutatorja kot prednik poznejšega Teslovega izuma - kolo Petra Barlowa (* 1776; t 1862) s Kraljeve vojaške akademije u (1822) z magnetom, dva paličasta magneta kvadraste oblike in 4 funte z volno obdanih izoliranih vodnikov. Šubic je kupil tudi prednika turbine Janoša Androša Segnerja (Johann Andreas Zegner, * 1704 Bratislava; t 1777) s povezovalnimi cevmi iz leta 1750.6
Leta 1858/59 so za kemijo nabavili gazometer za fiziko pa tangentni kompas-galvanometer, ki ga je prvič opisal Claude Servais Mathias Pouillet (* 1791; t 1868) s Sorbonne leta 1837. Šubic in Sekulic sta si dala prinesti tudi novo Lehrbuch der Elektricitat (Leipzig : Brockhaus, 1859) profesorja fizike na medicinski fakulteti v Parizu zdravnika Julesa Gavarreta (Louis Denis, * 1809; t 1890) v prevodu Rudolfa Arendta (* 1828; t 1902) in tridelno Lehrbuch der Ingenieur- und Maschinen Mechanik Lud-wiga Juliusa Weisbacha (* 1806; t 1871) z Rudarsko-me-talurške akademije v Freiburgu.7
Leta 1859/60 si je Šubic s Sekulicevo pomočjo naročil nadvse sodobno zbirko elektrotehniških novosti: napravo za vplivanje galvanskega toka na premikajoča se telesa, več Geisslerjevih katodnih elektronk, električno pištolo povzeto po Voltovem eudiometru, cevasto ogrodje stroja za razelektritve, transmisijo galvanskega impulza, Charles Wheatstonov (* 1802; t 1875) most, veliko Smeejevo baterijo, več collodium-balonov Louis-Nicolas Menarda (1846) v obliki ozkih lahkih votlih plasti ni-troceluloze za opazovanje električnega privlaka, napravo za galvanoplastiko, veliki Schwarzov motor, elektromotor z dvojnima tuljavama in magnetoma poleg komutatorja kot ga je Charles Grafton Page (* 1812; t 1868) zamislil v poznih 1830-ih letih in ga je na koprski gimnaziji profesor Niccolo Vlahovic kupil pred letom 1864,8 Gottliebovo napravo, vakuumski recipient za magnetno odklanjanje galvanske svetlobe (katodnih žarkov oziroma elektronov), napravo s tuljavami za prikaz indukcijskega zakona električnega toka, A.Coulombovo torzijsko tehtnico, 4 kose magnetnih induktorjev, tuljave z dvanajstimi paličastimi magneti in elektromagnetsko napravo. Za poskuse s plini in vakuumom si je omislil še Saussu-rov higrometer, psihrometer, tipalo in pripravo za Torri-cellijev vakuum.
Sekulic in Tesla v Rakovcu
Tesla je šolanje začel na trirazredni nižji trivijalki v rodnem Smiljanu, kjer je bil leta 1769/70 nižji učitelj Nikolaus Krekovic, učitelj pa Mathias Sekulic,9 bržkone sorodnik Martina Sekulica. Med letoma 1867/68-1869/70 je Tesla obiskoval tri leta nižje realke v Gospicu. Na višji (glavni) šoli v Gospicu so leta 1869/70 predavali na-dučitelj Anton Kneževic, učitelja Stephan Ratkovic in Franz Dubravčic ter nižja učitelja Paul Oreškovic in Elias Janic.10 Na triletni nižji realki v Gospicu so leta 1869/70 pod direktorjem učiteljem gramatike Josephom Velkom kratkohlačnika Teslo učili Johann Balaško, Joseph Vita-sek, meteorolog Johann Jamnicky in Joseph Bukvic.11
Martin Sekulic je skupaj s Šubicem zapustil Pešto poleti leta 1861; padec Bachovega absolutizma mu je zaprl madžarska vrata, obenem pa na stežaj odprl hrvaška. Šubic pač ni imel te sreče, saj se poučevanje v domačem jeziku v deželah poseljenih s Slovenci ni tako urno uveljavljalo kot na Hrvaškem. Od leta 1861/62 dalje je Seku-lic služboval na realki v Rakovcu v Vojni krajini, ki je danes v južnem delu Karlovca zunaj trdnjave na levi obali Korane. S cesarskim ukazom z dne 28. 1. 1863 je bila nižja realka v Rakovcu spremenjena v višjo. V Teslovem času je v Karlovcu delovala tudi gimnazija, ki so jo do leta 1865 vodili frančiškani.
Vojno ministrstvo je imenovalo devet predavateljev realke v Rakovcu dne 23. 8. 1863, med njimi profesorja matematike in fizike Sekulica. Sekulic je bil v Rakovcu med in letom 1882 knjižničar, profesor strojeslovja, hrvaščine in aritmetike; ob začetku Teslovega šolanja je postal kustos fizikalnega kabineta zadolžen tudi za sestavljanje električnih naprav12 ter nadzornik šolske meteorološke postaje tudi po združitvi realke z gimnazijo v Karlovcu leta 1882/83, ki je sledila demilitarizaciji (1871) in ukinitvi Vojne krajine dne 15. 7. 1881. Med gradnjo novega poslopja rakovške realke leta 1863 so pred njo uredili botanični vrt, ob zgradbi pa so postavili naprave za Sekuliceve meteorološke meritve; drag anemometer za merjenje hitrosti vetra so nabavili v Milanu za ceno 300 fl, zato ne preseneča, da je Sekulic kmalu sestavil svojega.
Ob koncu Teslovega šolanja so leta 1871 dodali sedmi razred realke, leta 1871/72 pa so prvič imeli maturo, tako da Tesla in drugi dijaki pozneje niso več delali sprejemnih izpitov na višjih tehniških šolah. Ob koncu šolanja je bil Tesla pohvaljen pri zgodovini, opozorjen pa zavoljo pomanjkljive matematike pri profesorju Avgustu Loffler-ju; le-to je kmalu popravil, saj je do težav bržkone prišlo zavoljo bolehnosti. Vsekakor pa je Lofflerja v svojih spominih precej manj omenjal kot Sekulica, morda tudi zavoljo Lofflerjevih vojaško naravnanih telovadnih vaj s palicami namesto pušk.13 Dne 24. 7. 1873 sta se pod maturi-tetni izpit Tesle in sedmih sošolcev pod podpisa šolskega nadzornika v Krajini ustanovnega člana JAZU zoologa Živka Vukasovica (* 1829; t 1874) in ravnatelja podpisala še Sekulic in Loffler med skupno dvanajstimi profesor-
ji. Med podpisniki so bili še Živkovic, predavatelj zgodovine in zemljepisa dr. Petar Tomic (* 1839 Zabok v Zagorju; t 1918),14 G. Fridrih, Jagunic, zgodovinar Mijo Brašnic (* 1849; t 1868) in meteorolog Johann Jam-nicky.15 Jamnickyjeva poročila o Sekulicevih meteoroloških meritvah je leta 1883 dopolnil Marko Mikšic (* 1847). Tomic je naslednje leto doktoriral na graški univerzi, zavoljo političnih zamer pa je kot predčasni upokojenec živel celo v Rusiji; ne on ne drugi zgodovinar Brašnic nista bila v vojaški službi za razliko od ostalih podpisnikov Teslove mature. Maturo Tesle in sošolcev različnih ver sta tako podpisala kateheta obeh krščanskih cerkev. Ob maturi je Tesla dobil ocene iz vedenja, veronauka, hrvaščine, nemščine, zemljepisa z zgodovino, matematike, načrtovalne geometrije, prirodopisa, fizike, kemije in prostoročnega risanja.16 Pri kemiji se je še posebej izkazal.
Mimo Sekulica je imel Tesla še številne druge dobre zglede med profesorji realke v Rakovcu. Moriz Antolic je bil bržkone sin ravnatelja normalke v Rakovcu - absolventa bjelovarske šole za geometrijo Imbra Antolica (Mirko, * 1801 Nevinac; t 1854).17 Moriz je leta 1864 v iz-vestjah realke v Rakovcu objavil deset strani razmišljanj o diamagnetizmu;18 pojav je bil resda znan že domala stoletje, vendar ga je komaj Faraday leta 1845 opredelil kot splošno lastnost vseh snovi, ki niso paramagnetne.
V izvestjah realke Rakovac je profesor Nikola Priča (* 1853 Korenica; t 1903 Karlovac) objavil razpravo o razmerju med gostoto plinov in težo njihovih molekul poročal na osnovi dognanj tedanjih vakuumskih tehnik v izvestjah leta 1883;19 v Rakovac je prišel po poučevanju na drugih vojaških srednjih šolah v Petrinji in Zemunu.
Teslo je najbolj navdušila Sekuliceva urno sukajoča se vrtljiva krogla-balon ovita s staniolom in povezana z elektrostatičnim strojem,20 saj mu je vzbudila vizije o širjenju valov skozi vakuum. Sekulic je neformalno najel navdušenega Teslo za svojega pomočnika pri eksperimentiranju.21 Sekulic je uporabljal induktor Heinricha Daniela Ruhmkorffa (* 1803; t 1877) za vzburjanje svetlikanja kovinskega prahu v vakuumskih epruvetah; raziskoval je spektralne razlike glede na stopnjo doseženega vakuuma.22 Skupno je imel Sekulic v Rakovcu leta 1880/81 na skrbi številne naprave in pripomočke za pouk. Nagrade predavateljem in oprema sta bila boljši kot drugod v monarhiji zavoljo radodarne vojaške uprave.23 Tesla si je ob takšnem pouku zaželel izumljanja, čeravno se je v Gradcu vendarle vpisal na pedagoško-kemijsko smer realno računajoč na dosegljivi kos kruha v času, ki se je v domači Vojni krajini odvijala demilitarizacija z osiromašenjem življa stoletja vajenega predvsem vojskovanja. Sekuliceva razlaga vzroka elektrike je bila vsaj za nekaj časa tudi Te-slova;24 Tesla je bil vsaj v Rakovcu tip učenca ki večno spoštuje učitelja, podobno kot je Jurij Vega že v siju svoje lastne slave hvalil svojega ljubljanskega profesorja Jožefa Maffeija. Nasprotno je Carl Friedrich Gauss že kot mladenič spoznal omejenost svojega profesorja Abrahama Gott-helfa Kastnerja, podobno kot se je Tesli zgodilo na poli-
tehniki v Gradcu ali nekoliko pozneje Albertu Einsteinu v Zurichu.
Sekulic je postal dne 24. 11. 1873 dopisni član ma-tematično-naravoslovnega razreda JAZU v Zagrebu,25 podobno kot Šubic šest let pred njim.26 Teslo so za častnega člana JAZU izbrali leta 1896, kar je Sekulica gotovo navdušilo; Tesla je dobil tudi častni doktorat Univerze v Zagrebu. V Radu JAZU je Sekulic objavil osem znanstvenih razprav med letoma 1872-1882; v eni med njimi je citiral tudi prijatelja Šubica.27 V razred matematično-prirodo-slovnih znanosti JAZU je bilo šest rednih in prav toliko dopisnih članov. Med redne člane je bil že ob ustanovitvi Akademije maja 1866 izvoljen ljubljanski veterinar-ured-nik Janez Bleiweis. V matematično-prirodoslovnem razredu je bil v Teslovem času redni član Josip Torbar (* 1824; t 1900), profesor fizike na višji realki v Zagrebu; bil je urednik Rada Akademije za prirodoslovne znanosti, od leta 1890 do smrti pa tudi predsednik JAZU. Šubičev prijatelj, slovenski zoolog-pisatelj Fran Erjavec, je bil izvoljena za dopisnega člana matematično-prirodoslovnega razreda dne 23. 11. 1875. Tako so bili med dvanajstimi rednimi in dopisnimi člani matematično-prirodoslovnega razreda JAZU v drugi polovici sedemdesetih let kar trije Kranjci.
Šubic je tesno sodeloval s hrvaškimi znanstvenimi krogi, predvsem pa s prijateljem Sekulicem; drug za drugim sta objavljala prve originalne fizikalne razprave v Radu. Šubic je svoje sodelovanje v Radu jezno prekinil leta 1877, ko niso več hoteli tiskati razprav v slovenskem jeziku.
Teslova teorija kapilarnosti in eter
Tesla je po nekaj mesecih študija v Gradcu pred tamkajšnjim društvom srbskih študentov Srbadija, ki ga je pomagal ustanoviti kot protiutež nemškim študentom, predaval »O kapilarnim cevima« neke januarske nedelje 1876; drugi član društva je predaval o sodobnih teorijah nastanka in razvoja Zemlje. 28 Teslovo predavanje je bilo imenovano v zborniku leta 1884 objavljenem v tedanjem središču srbske manjšine Habsburške monarhije, v Novem Sadu. Podobno je četrt stoletja za njim Albert Einstein leta 1901 začel fizikalni pot s kapilarnostjo, leta 1906 pa se je istega pojava lotil začetnik Niels Bohr; tudi Mihajlo Pupin je doktoriral iz enake teme leta 1889 v Berlinu. Teslov prvi korak v fiziko kinetične teorije, vakuuma in kapilarnosti je bil neposredno povezan s predavanji njegovega profesorja Sekulica.
Oster kritik uporabe etra v fiziki vakuuma je bil Šubičev prijatelj Sekulic leta 1874, predvsem pa seveda Ernst Mach. Med fizikalnimi idejami Jožefa Stefana in Šubica, Sekulica ali Tesle so bile globoke razlike; Tesla je bil v Strasbourgu ob odprtju 3. mednarodne električne razstave na Dunaju pod tehniškim Stefanovim vodstvom dne 11. 8. 1883, tako da ni nujno, da je dve desetletji starejšega Stefana osebno poznal. Stefan si je, podobno
večini drugih učencev Andreasa Ettingshausna vključno z Boltzmannom, predstavljal eter sestavljen iz neprestano gibljivih molekul podobnih (večjim) molekulam navadne snovi. Šubic je takšen model etra odklonil že med službovanjem v Pešti.29 V svojih zgodnjih razpravah je nasprotoval fizikalnim teorijam snovi brez teže, med katere je po prevladujočem mnenju spadal tudi eter.30 V učbeniku za višje razrede je Šubic v prvi izdaji s predgovorom datiranim »poleti 1860« uporabil etrsko hipotezo le za razlago svetlobe.31 V poznejših izdajah učbenika32 in razpravah je Šubic sprejel hipotezo o etru, čeravno ni igrala pomembne vloge v njegovih teoretskih modelih. Svoje mnenje o etru je Šubic torej spremenil med letoma 1864-1867; Karl Robida je podpiral Šubičevo prvotno odklonilno stališče do etra, ko se je v komentarju Šubičeve knjige iz leta 1862 veselil »zametavanja« (Verwerfung) od materije različnih etrov,33 ki naj bi ga zagrešil Šubic. Nobeden od njiju sicer ni šel tako daleč kot Sekulic, ki je eter sploh proglasil za »izmišljeno sredstvo, ... s katerim naravoslovci beže iz dežja na kap... izmišljeno sredstvo, s katerim se izogibajo
težavam.34 Pri tem se je vsaj deloma skliceval na samega Šubica.35
Šubic je z zadržki zavračal obstoj električne breztežne snovi. Podobno materijo je v optiki in termodinamiki odločno odklanjal.36 Vendar to bržkone še ne pomeni, da se je Šubic kot prvi zod etera v svojih razpravah emanci-pirao'.37 Sekulic namreč ni videl pomembne razlike med etrom, ki je izšel iz Fresnelove valovne teorije, in drugimi breztežnimi snovmi iz 18. stoletja in zgodnjih desetletij 19. stoletja, kot je bil kalorik. Šubic je sprva zavrnil opis etra kot snovi brez teže;38 zdelo se mu je, da se s tem vračamo na preživele oblike teorije vakuuma. Vendar je pozneje Šubic priznal obstoj breztežnega etra za prenos svetlobnega vala39 pa tudi toplotnega valovanja40 v vakuumu. S tem je postavil Sekuliceve trditve na laž. Med oddajo Sekuliceve razprave 9. 7. 1873 in oddajo Šubičeve razprave 26. 3. 1874 za tisk v istem časopisu Rad je poteklo le pol leta. Glede na nasprotujoče si trditve obeh piscev lahko sklepamo, da v tem času kmalu po Teslovi maturi nista bila v stalnih pristnih osebnih ali pisnih učenjaških
Slika 2. Vrtilni momenti kot temelj prve skupine Sekulicevih pona-	Slika 3. Druga skupina Sekulicevih sil in navorom med atomi (Se-
zoritev molekul (Sekulic, 1874).	kulic, 1874).
stikih, če ravno je Sekulic svojega nekdanjega sodelavca iz Peste Šubica imenoval prijatelja.
Sekulic se je nagibal k domnevi41 da Šubic (1862) ni bil naklonjen etru, se posebej ne v teoriji toplote; tam je bil eter morda najmanj potreben saj je v osnovnih predstavah nastopal le pri sevanju. To dvojnost obravnave istega pojava v različnih okoliščinah je potem omogočila Planc-kovo (1900) delno kvantizacijo elektromagnetnega polja, ki je pred Einsteinovim posegom leta 1905 obsegala le sevanje, ne pa absorbcije. V tej dvojnosti je mogoče celo najti korenine sodobnega kvantnomehanskega dualizma, ki povezuje lastnosti delcev in valov v snovi.
Razvoj pojmovanj o etru je nadvse zapleten. Sekulic se mu je v svojih razpravah 1874 skušal povsem ogniti, vendar pa pri pomembnejših raziskovalcih, kot je bil Boltzmann, do resnih dvomov v potrebnost etra ni prihajalo. Morda pa je prav dvom v atomizem in eter pri učenjakih na prelomu stoletja Boltzmanna v zadnjem desetletju življenja tako zelo oddaljilo od modernega razvoja fizike; v svojih dunajskih predavanjih ni omenjal ne Plancka
(1900) ne Einsteina (1905) in se je tako zaprl za okope klasične fizike, ki jih je prav sam najbolj pomagal podirati! Tesla je bil blizu Boltzmannovemu mnenju, saj ni sprejel Sekulicevega mnenja o nepotrebnosti etra; leta 1891 je namreč objavil, da eter v materiji lahko imenujemo elektriko, čeravno ji ni naravnost enak. Električni naboj je imel za stanje napetosti etra, podobno kot pri Oliver Lodge; v tej smeri je Tesla nasprotoval Einsteinovemu črtanju etra iz teorije relativnosti.42
Severni sij in fluorescenca
Raziskovanje iskrenja in strel je Sekulica v Teslovih dijaških letih pripeljalo k preučevanju fluorescence. Stokes je domneval, da je sila v enostavnem razmerju z odmikom delca snovi od ravnovesne lege. Odvisna je od sestave etra in razdalje med molekulami snovi. Amplitude nihanja je neskončno majhna v primerjavi z velikostjo molekul. Nihajni čas molekul je drugačen od nihajnega časa
Slika 4. Peta skupina Sekulicevih slik z Joules Antoine Lissajouso-vimi (1857) krivuljami (Sekulic, 1874).
Slika 5. Šesta skupina Sekulicevih slik s submikroskopsko ponazoritvijo magnetizma (Sekulic, 1874).
delcev etra, frekvenca fluorescirane svetlobe pa se zniža zaradi zmanjšanja amplitude.43 Anders Jonas Àngstrom je leta 1853 neodvisno od Stokesa opravil podobne poskuse, vendar je prišel do nasprotnih ugotovitev. Po njem bi morali atomi etra nihati celo oktavo višje in bi imela fluorescenčna svetloba zato višjo frekvenco od absorbirane.44
Josip Torbar (* 1824; t 1900), profesor fizike in pri-rodopisa na višji realki v Zagrebu, je v razpravi Sjeverna zora zagovarjal Olmstedovo teorijo o kozmičnem izviru severnega sija; zavračal je teorija Augusta de la Rive o elektriki kot povzročiteljici severnega sija.45 Naslednje leto je Teslov profesor na realki v Rakovcu Sekulic objavil razpravo o električni naravi severnega sija.46 Sekulic je Torbarju nasprotoval in je sestavil celo lasten stroj za laboratorijsko tvorbo severnega sija in spektralno analizo njegove svetlobe,47 ki ga je gotovo uporabljal Sekulicev neformalni asistent Tesla; Tesla je domislico pozneje mnogokratno povečal s povzročanjem stel v Colorado Springsu. Sekulic se je skliceval na zelo zgodnje domnevo o električni naravi vremenskih pojavov vključno s poročilom o rdečem dežju Edmunda Halleyja iz leta 1731 in Benjamina Franklina.48
Po De la Rivovi in sorodnih teorijah naj bi bil severni sij podobna oblika električnega praznjenja kot blisk, kar je Sekulic (1872) dokazoval tudi z enako spektralno analizo obeh pojavov. Za Sekulicevo raziskovanje severnega sija in vijolične svetlobe Sonca se je v osebnem pismu zanimal astrofizik, kristalograf, elektrotehnik, geolog in spektroskopist William Garrow Lettsom (* 1805 Ful-ham; t 14. 12. 1887).49 Lettsom je zaslovel že leta 1858, ko je skupaj z Gregom Robertom Philipsom (* 1826; t 1906) objavil dobro dokumentirano odmevno zgodovino angleške geologije. Lettsom je bil diplomat v Evropi in Južni Ameriki do leta 1869; nato se je upokojil. Bil je član Kraljeve astronomske družbe v Londonu od leta 1849, v času Teslovega študija pri Sekulicu pa je sredi 1870-ih let raziskoval predvsem minerale z njih optičnimi lastnostmi vred in rep kometa vidnega leta 1882. Lettsomov poseg je povzel tajnik JAZU Josip Torbar na slavnostni seji JAZU kot odkritje ultravijoličnih žarkov v spektru Sonca.50 Ob Sekulicevo iz hrvaščine prevedeno teorijo interference51 se je obregnil tudi nekdanji študent Gustava Roberta Kirchhoffa, predavatelj kinetične teorije plinov na univerzi v Marburgu (1887-1901/1902) Friedrich Wilhelm Feuss-ner (* 1843; t 1928), dne 15. 8. 1873 v tisti čas najbolj odmevnem časopisu za fiziko in kemijo.52 Feussner je zatrdil, da je Sekulicevo interferenco že sam opazil; vendar mu ni šlo za prioriteto, temveč je predvsem dopolnil Sekuli-ceva opažanja.53 Feussner se je zavzemal za veljavo valovne teorije svetlobe in je v njen prid pozneje citiral tudi raziskovanja Boškovicevega študenta-sodelavca Karla Benvenutija (* 1716, t 1789).54 Tako velik vpliv Sekulice-vih objav med evropskimi učenjaki je gotovo visoko kotiral pri mladem Nikoli in drugih dijakih.
Podobno kot se je Robida obregnil ob R. Clausiusov entropijski zakon in je Šubic svoje najodmevnejše objave
posvetil kritiki Boltzmannovega H-teorema (1872) v okvirjih nastajajoče statistične mehanike, je tudi Sekulic vstopil na majava tla teorije s trditvijo, da je elektromotorna sila oziroma energija Voltove baterije sorazmerna proizvedeni toploti v skladu s prijateljem Hansom Petrom J0rgenom Ju-liusom Thomsenom (* 1826; t 1909) iz Univerze Kopeha-gen, pač pa v nasprotju z nekaterimi poskusi nekdanjega direktorja munchenske Politehnike Wilhelma von Beetza (* 1822; t 1886) in dunajskega profesorja - vodjo fizikalnega instituta Franza Serafina Exnerja (* 1849; t 1926).55 Seku-liceva trditev je bila posplošitev Thomsen-Berthelotovega principa, ki ga je Thomsen postavil leta 1854, Marcellin Bertelot pa dopolnil leta 1864 z termično teorijo afinitete. Tolikšno odkritje pa je bilo prevelik zalogaj za srednješolskega profesorja Sekulica; čeravno ga je smel objaviti v Zagrebu, so na Dunaju in v Leipzigu priobčili kvečjemu povzetke.56 Takoj za Sekulicevo zagrebško objavo je namreč Hermann Helmholtz v Berlinu leta 1882 dokazal, da afinitete ne določa toplota kemijske reakcije, temveč maksimalno delo pri reverzibilno izpeljani reakciji. Seveda je Sekulic odtlej molčal in se je raje lotil - politike.
Tesla in Boskovic
Vsi poznamo priljubljeno Teslovo fotografijo, ko bere v Faradayevi kletki skozi katero švigajo strele. Vendar se je šele nedavno izpostavilo da prebira - Boško-vicevo Teorijo filozofije narave.57 Vsekakor je ravno Sekulic Teslo navdušil nad Boškovicem, saj je tudi sam zagovarjal Boškovicevo možnost, da bi vso fiziko pojasnili z eno samo silo.
Obstoj nasprotno usmerjenih sil znotraj molekule je postal nepogrešljiv po objavi virialnega teorema Rudolfa Causiusa (1870); Sekulic (1874) je kljub temu hotel privlačne sile proglasiti za vzrok odboja. Na podobno možnost se je bržkone zanašal tudi Robida 1865 v svoji obrambi Šu-bica (1862) pred Kronigovo kritiko (1864). Teorija Luke Lavtarja v Ljubljani je bila podobna Ampèrovi teorije vrtincev električnega toka v molekulah, čeravno tega ni posebej izpostavljal. Ampèrovo valovno teorijo toplote iz let 1835-1836 je nadgradil začetnik razprševanja kovin William Robert Grove (1811-1896) leta 1842/43; postala je zelo vplivna v habsburški monarhiji, saj jo je sprejel dunajski univerzitetni profesor fizike in predsednik akademije Andreas Baumgartner (* 1793; t 1865), po njem pa Robida in Sekulic, ki je v valovno teorijo vključil še elektromagneti-zem58 istočasno z Maxwellom.
Dvojica sil (sile dvojke, dvojke) so bile temeljni princip, na katerem je Teslov profesor Sekulic zgradil svojo fiziko atomov in molekul59 in z njo začrtal vizijo vakuuma svojega nedavnega maturanta Tesle. Sekulic je menil, da je mogoče vse vplive na telo opisati s silo rezultanto pri translaciji ali z dvojico sil pri vrtenju.
August Karl Kronig je kot primer sebi nasprotno teorije izbral Šubica; prebral je le uvod in prvo poglavje
Šubičeve knjige, saj so mu trdovratne bolečine v očeh že skoraj tri leta onemogočale branje.60 Kronig je pisal dne 24. 2. 1864, poldrugo leto po izidu Šubičeve knjige poleti 1862; Šubic se je zdel eden piscev podobnih Lavtarju (1873) ali Sekulicu (1874), ki so skušali vse fizikalne pojave izpeljati iz učinkov ene same sile gravitacije.
Tesla v Gradcu
Sekulic in drugi profesorji v Rakovcu so Teslo tako navdušili, da si ni želel nadaljevati družinskih tradicij v vojaški ali popovski suknji, temveč je hotel tudi sam postati učitelj; jeseni 1875 se je vpisal na pedagoško oziroma kemijsko-tehnološko smer graške Politehnike (Technische Hochschule am Joanneum zu Graz), ki je leto poprej dopolnila štiri fakultete: gradbeno, strojno-mehansko, kemijsko-tehnološko in gozdarsko.
Tesla je prvovrstno študiral na graški politehniki prvi letnik in do neke mere tudi drugega, ni pa opravil nobenih izpitov v tretjem letniku do januarja 1878. Njegovi profesorji na Graški Politehniki Joanneum so bili: za teorijsko in eksperimentalno fiziko Jakob Poschl, za višjo matematiko Moritz Allé (* 1837 Brno; t 1913),61 Johann Rogner pa je Teslo poučeval diferencialni in integralni račun, matematiko I., o prostorninah vrtenin in uporabno aritmetiko. Ob zahvali za podelitev častnega doktorata Tehniške in montanistične visoke šole v Gradcu se je Tesla v telegramu poslanem dne 23. 1. 1937 rektorju s hvaležnostjo spominjal Alléja, pa tudi prijateljski pouk Rog-nerja in Poschla;62 zadnjega morda s figo v žepu.
Prvo leto svojih graških študijev strojništva63 leta 1875/76 je Tesla opravil tudi odlična izpita pri Malyju o organski in anorganski kemiji, pri Graberju v zoologiji,
pri Leitgibu o splošni botaniki z demonstracijami, pri Jo-
Slika 6. Teslov graški rektor kemik Heinrich Schwarz.
sefu Bartlu o poljudnem strojništvu in pri Plisnierju o francoščini. To je bilo seveda domala dvakrat preveč. Tako ga je dekan kemijsko-tehniške fakultete (1. 10. 1874-30. 9 1876) in rektor (1. 10. 1876-30. 9. 1877) Justus Liebi-gov študent kemik Heinrich Schwarz (Karl Leonhard, * 1824; t 1890), v pismu očetu koval v zvezde po eksperimentalni, teorijski in lingvistični plati;64 obenem je očeta svaril pred Teslovimi prevelikimi napori. Pri njem Tesla resda ni poslušal predavanj, zato pa je delal izpite pri njegovem nasledniku na položaju je dekana kemijsko-tehniške fakultete (1876-1878). začetniku fiziološke kemije Richardu Maly (* 1839; t 1891).
V drugem letniku je Tesla najprej hotel znova brilji-rati, vendar so ga počitnice doma pri zaskrbljenem očetu prepričale, da je odlične izpite opravil zgolj pri Allejevi matematiki III., Starkovi tehniški mehaniki in Pöschlovi tehniški fiziki; Starkovo analitično mehaniko je napovedal, vendar se ni oglasil na izpit,65 kar je morda izzvalo poznejšo nejevoljo rektorja Starka. Obenem je dobro opravil izpita pri Rognerjevem skladanju števil in pri izbranih poglavjih iz politične aritmetike, kar je bil tedanji izraz za statistiko. Nameraval je spremljati tudi Pöschlove osnove teorije valov, Rumpfovo mineralogijo in podobno, vendar ni pristopil k izpitom. V tretjem študijskem letu 1877/78 je Tesla znova načrtoval številne matematične ali inženirske izpite, prav tako pa francoščino in angleščino, vendar se ni prikazal na nobenem preizkusu znanja.
Jakob Pöschl je Tesli predaval o "Uporabi elektrike" in o "Uporabi termodinamike", ni pa mu preostalo dovolj časa za napovedano Uporabo optike. Bržkone je svoja raziskovanja svetlobe predstavil v predavanjih o Teoriji valov, ki jih Tesla ni uspel poslušati v drugem letniku.
Pöschl je med drugim v Teslovem razredu januarja-februarja 1877 preizkušal povsem nov Grammov dinamo in pri tem ostro zavrnil Teslove v razredu navržene novo-
Preglednica 1: Pöschlova uporaba elektrike je pokrivala številna
Tesli ljuba področja:
Električna Telegrafija Električne ure Elektromagnetni stroji Galvanoplastika
Izdelava prevodnikov za strelovode Postopki električnih vžiganja podvodnih min.
Preglednica 2: Pöschlovo termodinamiko je sestavljal:
Nauk o gorivih
Dinamika plinov v ceveh
Teorija tunelov in dimnikov
Štedilniki in kurišča, proizvajanje plinov
Dinamika toplote, žarčenje in transmisija
Kotli in generatorji pare
Sušilne in hlapilne narave
Ogrevanje in zračenje hiš.
Slika 7. Jugoslovanske in ameriške znamke s Teslovim portretom iz zasebne zbirke pisca.
tarije;66 v poglavju Elektromagnetni stroji je gotovo kazal tudi Geisslerjeve ali celo Crookesove vakuumske elektronke. Po Poschlovi upokojitvi ga je zamenjal dotedanji Boltzmannov asistent, Andreasov nečak Albert von Ettingshausen kot privlačnejši tekmec od zavednega dolenjskega Slovenca Ignaca Klemenčiča (1888). Albert je prevzel novi sodobnejši predmet Elektrotehnika, leta 1893 pa se je v nastopnem rektorskem govoru na graški politehniki ponosno spominjal Teslovega nekdanjega šolanja v njihovi ustanovi; istega leta je Josef Schaschl v Gradcu pisal o Teslovem Westinghousejevem motorju kar dvakratno priča, da se je Tesla poldrugo desetletje prepozno povsem uveljavil v svoji Alma Mater. Profesor Poschl pa nič.
Tesla v Mariboru in Pragi
Tesla je praznih žepov moral zapustiti Gradec; nekaj mesecev si je kruh služil v Mariboru.
Mariborske šole Teslovih dni so znale biti privlačne za mladega Teslo, čeravno se za poučevanja v njih verjetno ni potegoval. Vrečko se je po študentskih meritvah difuzije plinov v vakuum ubadal predvsem z matematiko, objavil pa je tudi Vegov življenjepis; kot asistenta je uporabljal svojega gimnazijskega dijaka Karla Heiderja, pozneje slovitega zoologa. Heider in sošolci so si doma navdušeno izdelovali galvanske baterije v poznem novembru 1872,67 nekoliko pred Teslovim prihodom. Spiller je leta 1877 v izvestjah realke v Mariboru razmišljal o vplivih dognanj o galvanski elektriki na teorijo kemije.68
Slika 8. Teslov praški profesor elektrotehnike Domalip.
Po sramotnem izgonu iz Maribora je Tesla nekaj časa poučeval kot suplent na nižji realki v Gospicu katere klopi je zapustil pred devetimi leti. Učiteljevanje je bilo njegov cilj med graškimi študiji, vendar je čedalje bolj sanjal o izumljanju. Verjetno je izpolnil obljubo očetu ali vsaj očetovo željo in je poskusil končati študij na politehniki v Pragi v poletnem semestru januarja 1880.70
Tesla nikoli ni plačal praške šolske pristojbine ali opravljal izpitov, vpisal pa je dva matematična predavanja v nemščini, fizikalno-kemijske vaje v češčini in filozofska predavanja. Pri profesorju Karlu Domalipu (* 1846; t 1909) je vpisal predavanja eksperimentalne fizike, ki so
Preglednica 3: Razmeroma ugledni fiziki in kemiki, ki so poučevali v Mariboru Teslovih dni
Andrej Vrečko (Wretschko, * 1846)	1871-1873	Gimnazija
Heinrich Jettmar ritter von Lemberg	1879-1883-	Gimnazija
Franz Horak	-1882-	Gimnazija
Anton Franz Reibenschuh	1870-1878-	Realka
Robert Spiller	-1877-1892-	Realka
Gaston vitez Britto	1874-1900-	Realka
Preglednica 4: Praška predavanja, za katera se je Tesla prijavil ne da bi kdaj opravil izpite69
Predavanje [tevilo tedenskih ur	Profesor
Analytische Geometrie des Raumes 2	Durege
Cviceni v experimentalni fysike 2	Domalip
Zahlenlotterie 2	Puchta
Über David Hume's "Untersuchung des menschlichen Verstandes" 1	Stumpf
se odvijala v češčini v času preden se je praška univerza razdelila na nemški in češki del leta 1882 in je podobno doletelo tudi politehniko.
Zaklju~ek
Po mariborskih in drugih zdrahah je Tesla obesil šolo ob klin. Ni se več pustil poučevati in v resnici je vedel o kemiji in elektrotehniki več kot drugi. Nedvomno ni bil samouk saj se je najsodobnejših kemijskih in elektrotehnik priučil v Gradcu; po drugi strani pa mu je vizija Se-kuliceve vrtljive krogle z Boškovicevo enotno silo vcepila pogled na svet, ki si ga nikoli ni pustil spreminjati.
Zahvala
Za pomoč se zahvaljujem Leopoldu Mikcu Avberšku, Brunu Besserju in Bratislavu Stojiljkovicu.
Literatura
1	Jahres-Bericht der Ober-Realschule zu Pest, 1860, 91.
2	Jahres-Bericht der Ober-Realschule zu Pest, 1856, 50.
3	K. Winter, Ein neuer Electrophor-Apparat. Berichte über die Mittheilungen von Freunde der Naturwissenschaften in Wien, 1847, 2, 49.
4	T. Lane, Description of an electrometer invented by Mr Lane. Philosophical Transactions of the Royal Society, 1767, 57, 451.
5	Jahres-Bericht der Ober-Realschule zu Pest, 1857, 42.
6	Jahres-Bericht der Ober-Realschule zu Pest, 1858, 73-74.
7	Jahres-Bericht der Ober-Realschule zu Pest, 1859, 17-18.
8	L. Sabaz-Deranja, Vecchi mezzi didattici del laboratorio di scienze: un museo scolastico. Ginnasio Gian-Rinaldo Carli, Capodistria, 1994/95.
9	http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015062383578; seq=871;view=1up;num=867 ogled 19. 1. 2013.
10	http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015062383578; seq=875;view=1up;num=871 ogled 19. 1. 2013.
11	http://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015062383578; seq=877;view=1up;num=873 ogled 19. 1. 2013.
12	M. Sešic, Martin Sekulic, prvi Teslin profesor fizike. Flogiston, 1996, 4, 57; V. Muljevic, Martin Sekulic (1833- 1905).
Elektrotehnika: znanstveno-stručan časopis Hrvatskoga elek-troinženjerskog saveza i udruženih izdavača, 1973, 5, 331.
13	hrcak.srce.hr/file/75578 ogled 18. 1. 2013.
14	http://rhzk.hr/vremeplov-travanj
15	J. Jamnicky, Meteorologijska opažanja na c. kr. velikoj realci u Rakovcu. Jahresber. der k. k. Ober-Realsch. in Rakovac 1879-80. Albrecht, Zagreb, 1880, 25-32, 99-114.
16	http://www.gimnazija-karlovac.hr/ucenici/nikola-tesla ogled 19. 1. 2013.
17	http://www.muzej-koprivnica.hr/wp-content/uploads/2012/ 11/PZ10.pdf ogled 18. 1. 2013
18	M. Antolic, Der Diamagnetismus und seine wichtigsten Beziehung zum Magnetismus. Jahresberichte der k.k. OberRealschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze, 1864; F. Hübl, Systematisch-geordnetes Verzeichnis derjenigen Abhandlungen, Reden und Gedichte, welche die an den inländischen Mittelschulen vorhandenen österreichischen, preussischen und baierischen Schulprogramme enthalten, mit einem Vorworte und einem Anhange. Josef Buchowiecki & Comp, Czernowitz, 1869, 209.
19	N. Priča, O odnošaju izmedju molekularne težine i gustoce plinova (para). Program realne gimn. u Rakovcu, 1883; http://archive.org/stream/radjugoslavensk07umjegoog/radju goslavensk07umjegoog_djvu.txt (ogled 18. 1. 2013)
20	V. Pištalo, Tesla, portret medu maskama. Buducnost, Novi Sad, 2009, 194; Sešic, 1996, 56.
21	Pištalo, 2009, 44-45.
22	Sešic, 1996, 59.
23	Muljevic, 1973, 336.
24	M. Sekulic, Uzrok munjotvornoj sili. Rad, 1877, 41, 105121.
25	Muljevic, 1973, 331, 334.
26	S. Subičevo pismo K. Glaserju 1. 7. 1899, str. 3 (nepagnira-no); L. Cermelj, Simon Subic (geslo). SBL, 1971, 713.
27	M. Sekulic, Fizika atoma i molekula. Rad, 1874, 26, 111.
28	D. Mrkic, Nikola Tesla - evropske godine. Muzej Niko-le Tesle, Beograd, 2004, 23; K. Kulišic, Nikola Tesla. Njegov djački život i naučni rad. Sarajevo, 1936, 9; G.K. Cverava, Nikola Tesla 1856-1943, Klub NT, Beograd, 2006, 34-36.
29	Sekulic, 1874, 111.
30	S. Subic, Grundzüge einer Molekular-Physik und einer mechanischen Theorie der Elektricität und des Magnetismus. Braumuller, Wien, 1862, 1; S. Subic, K. Robida, Erklärung der Lichterscheinungen. Zeit.gymn., 1862, 13, 320-321.
31	S. Subic, Lehrbuch der Physik für Ober-Gymnasium und Ober-Realschulen. Gustav Heckenast, Pesth, 1861, 345.
32	S. Šubic, Lehrbuch der Physik für Ober-Gymnasium und Ober-Realschulen. Pesth, 1867, 17, S. Šubic, Lehrbuch der Physik für Ober-Gymnasium und Ober-Realschulen, Budapest, 1874, 26.
33	K. Robida, Grundzüge Einer Molekularphysik und einer mechanischen Theorie der Elektricität und des Magnetismus. Von Dr. S. Šubic, Z.öst. Gym, 1863, 14, 463.
34	Sekulic, 1874, 110.
35	Sekulic, 1874, 111.
36	Šubic, Zeit.gymn. 1862, 321.
37	Sekulic, 1874, 111; Muljevic, 1973, 334.
38	imponderabel (Šubic, 1862, 230).
39	S. Šubic, Lehrbuch 1874, 26, 460, 524, 540, 541.
40	S. Šubic, Dinamična teorija o plinih, Rad, 1874, 29, 1-2.
41	Sekulic, 1874, 111.
42	Z. Dadic, Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. Sveučilišna naklada Liber, Zagreb, 1982, 2, 310-311.
43	M. Sekulic, Fluorescencija i calescencija, Rad, 1871, 15, 80; Šešic, 1996, 58.
44	Sekulic, 1871, 80; H. Kayser, Handbuch der Spectroscopie. 4, Natürliche farbstoffe der Pflantzen. Die Farbstoffe von Blut, harn, galle. Thierische Farbstoffe. Dispersion. Fluore-scenz. Hirzel, Leipzig, 1908, 866.
45	J. Torbar, Sjeverna zora. Rad, 1871, 17, 90-111.
46	M. Sekulic, Polarna zora kao učinak zemaljske munjine. Rad,
1872,	20, 39-60; M. Sekulic, Elementarni nauk o harmonič-nom titranju. Izvjeišce c. k. vel realke u Rakovcu za g. 1877/8, 1878.
47	Dadic, 1982, 2, 257-258; Šešic, 1996, 62.
48	Šešic, 1996, 61, 76.
49	Napačno Lettson (Dadic, 1982, 2, 258).
50	Torbar, Izvještaj sa Svečane sjednice. Rad, 1873, 25, 252; Šešic, 1996, 64; Muljevic, 1973, 333; M. Sekulic, Ultraviolette Strahlen sind unmittelbar sichtbar. Chemisches Central-Blatt, 1872, 43/3, 417-418.
51	M. Sekulic, Eine merkwürdige Interferenzerscheinung. Annalen der Physik und Chemie, 1873, 225/5, 126-128; M. Sekulic, Ueber die an bestäubten und unreinen Spiegeln sichtbare Interferenzerscheinung. Annalen der Physik und Chemie, 1875, 230/2: 308-316.
52	W. Feussner, Ueber die von Herrn Sekulic beschriebene Interferenzerscheinung. Annalen der Physik und Chemie,
1873,	225/8, 561-564.
53	Feussner, 1873, 561.
54	W. Feussner, Neuer Beweis der Unrichtigkeit der Emissionstheorie des Lichts. Annalen der Physik und Chemie, 1877, 236/2, 323.
55	M. Sekulic, Uzrok munjotvornoj sili. Rad, 1881, 58, 171— 172; Šešic, 1996, 72.
56	Sekulic, 1881, 190; M. Sekulic, Anzeiger der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 1878, 16, 129.
57	Viši kustos Muzeja Nikole Tesle v Beogradu Bratislav Stojilj-kovic, osebno sporočilo dne 2. 11. 2012 v Atenah.
58	Šešic, 1996, 58-59; L. Lavtar, Vse prikazni v naravi so nasledek ene same preproste stvari z eno samo bistveno močjo. Letopis SM, 1873, 71-88.
59	Sekulic, 1874, 112.
60	A. K. Krönig, Ueber die Concentration der Luftarten. Annalen der Physik und Chemie, 1864, (2) 123, 305.
61	Mrkic, 2004, 22; B. Jovanovic, Tesla: duh, delo, vizija. Freemental, Beograd, 2001, 48-49; Kulišic, 1936, 11; J. W. Woh-inz, Nikola Tesla - ein genialer »Elektriker«. Kunst und Wissenschaft aus Graz 1. Naturwissenschaft, Medizin und Technik aus Graz. (ur. Acham, Karl). Böhlau, Wien, 2007, 172175; Cverava, 2006, 28.
62	Wohinz, 2007, 181-182; Cverava, 2006, 32.
63	A. Marinčic, Nikola Tesla - stvaralaštvo genija/Nikola Tesla - The Works of a Genius, Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd, 2006, 35.
64	Cverava, 2006, 30.
65	Marinčic, 2006, 36.
66	Marinčic, 2006, 38; Cverava, 2006, 32.
67	A. Golob, Mladostna leta v Mariboru. Dnevnik zoologa Karla Heiderja 1870-1873. Zgodovina za vse, 2012, 19/1-2, 96.
68	H. Jettmar Ritter von Lemberg, Bestimmung der Bildorte und Wellenform de ran Ebenen Fläschen reflectiren und gebrochenen Lichtstrahle, auf elementare Wege. Programm Marburg Gymnasium, 1879, 3-26; R. Spiller, Ueber Beziehungen des Galvanismus zur teoretischen Chemie. Programm Marburg Realschule, 1877, 3-28.
69	F. Pichler, On the University Studies of Nikola Tesla in Graz and Prague. EMCSR 2004, Vienna, April 13-16, 2004, Symposium "History of Cybernetics, Information Technology and Systems Research", 2004, 4; Marinčic, 2006, 41.
70	Cverava, 2006, 43-45.
Abstract
Nikola Tesla's studies of chemistry are described including his not very scholarly affair in Maribor. After almost a century and half of hypothesis at least usable scenario of Tesla's life and "work" in Maribor is provided. The chemistry achievements of Tesla's most influential professors Martin Sekulic and Tesla's Graz professors are put into the limelight. The fact that Tesla in Graz studied on the technological chemistry Faculty of Polytechnic is focused.
Kewords: Nikola Tesla, Rakovac, Graz, Maribor, Prague, History of Chemistry, History of education