KUPUJTE
'VOJNE BONDE!
j^lCTORY Najstarejši m BUY slovenski dnevnik
\H ukitid:	/Ni-
a «t*tes v Ohio jftWAR i	+
Jgf^ws Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Jfom/ictory
Slovene Daily	buy
in Ohio	state"
+	Wr .war
Best Advertising 'J&Msumps _Medium_^
^ XXVIII.—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) MAY 14, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 112 ___ ____________________________________ _________
tedinjene države svarijo Jugoslavijo glede Trsta
J® SO ZAJELI ^00 NEMCEV;
Generalov
^D0N,"l3~maja. - Mo-j, ^saoči naznanila, da je
^eklC1Stilnih operacijah od ijj leSa torka, ko je Nem-, aPitulirala, zajetih od Rde-700,000 Nemcev, med 1 Je bilo 65 generalov, ^eoa . ■
r/6t ,d vojska pošilja na ti-:,^nemških čet proti vzho-nahajajo na potu Nel •'er bodo postavljeni V poru§enih sovjetskih ' Vaseh in tovarnah.
Vw i.	.
>JtivR . se nahajajo na ne bodo igrali go-P^e sovjetski list "Iz-
ii^'Hn ^
l Sti , . ozemlje na vzhodni 'i^ Je r obstoji še nekaj ^errj ,s° nekateri kraji na
" v°jsk ^ V AvstriJi' toda Rde~ .a pridno na delu in
' Vl3a teh ostankov nemške * ' gre hitro izpod rok.
lovi grobovi
i -
Ar,0HN VIDMAR
Sar3 Je naSloma umrl John s^ailujoč na 14618 Syl-!'V j, ' pogreb oskrbuje Svet-■'W ebni zavod. Podrobno-
Poročali jutri. * * *
V^SEK UMRL
6:30 uri. je umrl 13-k % J°seph A. Markolia, Soiiame Štefan in Katarina J16527 Schaefer Ave. So s? Več !et za srčno bo-S'in ši so doma iz Prek-k Se tu nahajajo nad 32 Hil ub-fare3ši sin Pfc. Steve na fronti v Franciji
f viSeptembra- Umrli de_
j5 «t. 25\?lan društva sv. Vi-jSVe Kj in Presv. Srca •^vJf št 50	Pogreb
:%n0 U v četrtek. Truplo bo >grebfta Mrtvaški oder jutri XVj zavodu A. Grdina
^si T
Tantje-vojaki
* i Sv«? Mrs- Jennie Shivitz, u farmo na Ross Rd.,
/ iN Sison- 0hio- a dela v
i;%e * ^abcock tovarni, ter , I J*	E. 67 St., s svo-
' ^ f0is{ sinom, obhajala
i" j!°We dan-Ko Je ob treh
I i'tnCpila na pras>da p°-
■ t)fe,j sa mlajšega sina. sto-Cinv"sin Eddie, ki jo ob-
V k iz A vesel rojstni dan-4? ^ h alJnega Guadalca-
: !,0pUst za 30 dni. Na
l '^Vi to se P°vrne n-
/	bodo skupno podali-
'%0 ' Jer ostanejo pri mo-a očetu za teden dni.
' ^Sčii U 1 ME N
; V Sta se Mr- Frank Cr-
f	1tCarl Ave., in Mrs.
' ^L 712 Trafalgar Ave. {.i "o!
' V,,s nk Segulin, 20341 Ar-
\ V° ihl!opet ozdravel-ter
0jjj aiJuje vsem prijate-lslce v času bolezni.
Kampanja za 7. vojno posojilo je odprta!
Otvoritev kaijnpa-nje sedmega vojnega posojila se bo vršila v Clevelandu z velikim programom, pri katerem bodo govorili gov. Frank J. Lausche, filmski igralec Walter Pidgeon, general major Fred L. Walker in župan Thomas A. Burke. Muzikalni program bodo proizvajale skupne godbe in pevski zbori cleve-landskih srednjih šol.
S 1 a v n ostni program se bo vršil na
______________________________________ Mallu, med poslopji
mestne hiše in okrajne sodnije, južno od Lakeside Ave. ter bo trajal od 5:30 do 6:15.
Kvota, določena za Cleveland in okolico, je $101,000,000, od katere vsote se pričakuje, da bodo posamezniki kupili za $55,000,-000 bondov serije E, ki nosijo najvišjo obrestno mero. Kvota, določena za vso deželo, je 14 milijard dolarjev.
Fašizem v Evropi je poražen in zmaga nad nacizmom je popolna. Preostaja pa še nič manj važna borba proti tiraniji in pohlepnosti japonskega imperializma. Dokler ne bodo strti japonski vojni lordi, toliko časa mir seveda ne bo siguren.
Dolžnost vsakega zavednega državljana je, da podpiše obveznice sedmega vojnega posojila, da se bodo možje in fantje, ki se borijo v pacifičnem vojnem gledališču, čim preje vrnili domov.
t. MOSCOW
WAR LOAN
4 do 5 milijonov ] Nemcev bo posajenih < na zatožno klop i
LONDON, 12. maja. — Iz virov, ki imajo tesno stiko s ko- ' misijo za vojno zločinstvo, se je ] zvedelo, da bo od štiri do deset ; milijonov Nemcev osebno obto- ] ženih in kaznovanih radi raznih < vojnih grozodejstev. V seznamu zločinov so vključene brutalnosti, izvršene v koncentracijskih j taborih, • zasužnjenje milijonov . moških in žensk iz tujih dežel, : ki so bili prignani v Nemčijo na prisilno delo in prisilno prostitucijo, ter premišljeno stradanje zasužnjenih delavcev, kateremu je podleglo na stotisoče oseb.
Iz istega vira se je zvedelo, da so definitivno na seznamu vojnih zločincev, ki bodo posajeni na zatožno klop, Rudolph Hess, ki je leta 1941 priletel v Anglijo, gestapovski načelnik Hein-rich Himmler in zajeti feldmar-šal Herman Goering.
Poroča se tudi, da je jako malo možnosti, da bi ušel enaki | usodi admiral 'Kari Doenitz, ki ^ je nasledil Hitlerju kot firer Nemčije. Doenitza, ki je vodil nemško podmorsko vojno, se bo držalo odgovornim za smrt mor-[ narjev, ki so bili postreljeni od L Nemcev v odprtih čolnih na morju, potem ko so bile njih [ ladje potopljene od nemških podmornic.
VESTI GLEDE HIMMLERJA SI NASPROTUJEJO
PARIZ, 13. maja. — Včeraj i. je neki radijski poročevalec ob-!. javil vest, da je bil gestapovski načelnik Himmler zajet nekje v severni Nemčiji oziroma da ga drži za zaveznike kot jetnika •- admiral Doenitz. Zavezniški r glavni stan pa pravi, da nima nobenega poročila, ki bi potrdilo vest, da je Himmler ujetnik.
Kako so zavezniki osvobodili politične j
ujetnike v Avstriji i
_ « !
V glavnem stanu 7. armade, 1
7. maja (O.N.A.) — Ko je pri- 1 korakala 7. armada v Innsbruck, ' se je naenkrat pojavil civilist na ' kolesu in predal naslednje poro- • čilo našemu glavnemu stanu:
•
"Ameriškim vojaškim obla- ; stim se s tem daje na znanje, da se nahajajo različni francoski državniki in generali v gradu Itter v konfinaciji."
Kolesar, ki je prinesel to vest, je Jugoslovan po imenu Zvoni-mir Cuckovič, ki je povedal, da da je tudi on sam političen ujetnik, katerega so Nemci poslali iz Dachau-a v grad Itter, da bi kuhal za ujetnike. Komandant grada mu je bil dovolil, da vzame kolo in se poda na pot, kjer je moral prevoziti 40 milj skozi ozemlje, ki je bilo v rokah SS-čet. Že naslednjega dne so se Amerikanci podali na pot. Na pol pota so začeli padati grana-■ te, a izvidniki so prinesli vest, i da so SS-oddelki v bližini pre-l cej močni. Naslednjega dne je * pridrvela kompanija tankov, ki 1 je razbila 5 nemških 88 mm to-) pov, prodrla do gradu in pozva-- la Nemce, da se predajo. Ko-l mandant gradu je bil že pobral i svoja šila in kopita in prepustil i stražo trem vojakom. 1 -V;lika je bila sreča tisto noč. Boli je dovolj vina in proslava je bila vesela in dobro založena. Med rešenimi ujetniki so se nahajali ministrski predsedniki j Paul Reynauld, Daladier, gene-i- rali Gamelin, Weygand in dru-:i gi.
v Presenečenje je prišlo šele na-a slednje jutro, ko so SS-čete, ki a so se zbrale v okolici, začele obči streljevati grad, zažgale ame-a riški tank, ki je bil edino močno i- orožje malega oddelka v gradu, c. ter začeli oblegati ujetnike, nji-
I Rusko stališče glede kolonij podano v San Franciscu
SAN FRANCISCO, 12. maja. — Včeraj je delegacija Sovjetske unije na konferenci Združenih narodov naznanila svoj načrt, kako naj bi se upravljala kolonijalna ozemlja, ki bodo prišla pod upravo ali zaupništvo velikih sil. V tem načrtu so vključene tudi strategične baze na Pacifiku, katere je pokojna Liga narodov poverila Japonski ter jih bodo Zed. države sedaj brez dvoma zahtevale zase v interesu svoje varnosti.
Rusija zahteva trajen sedež v predlaganem zaupniškem svetu nove lige narodov, kateri ima odločati o kolonijalnih ozemljih. Poleg tega Rusija želi, da bi imel varnostni svet nove lige, v katerem bo imela Rusija trajen sedež, večjo besedo glede takih teritorijev, kakor pa je predvidevano bodisi v ameriških ali britskih načrtih.
Cilj naj bi bilo popolna narodna neodvisnost
Dalje se je Rusijk izjavila za to, da naj bi države, katere bi dobile poverjeništvo kolonijalnih ozemelj, delovale na to, da ljudstva istih čim preje dosežejo "polno narodno neodvisnost", in ne samo priliko do "samouprave".
Vsa znamenja kažejo, da bosta Anglija in Francijd nasprotovali takemu programu^ medtem ko je delegacija Zed. držav glede tega vprašanja razdvojena. Ameriški vojaški interesi zahtevajo, da vojaške baze na Pacifiku pridejo pod absolutno kontrolo Zed. držav, dasiravno ima imeti ta kontrola obliko "zaupništva", ki bi bila teoretično podrejena novi mednarodni organizaciji.
Poljski problem izročen "veliki trojici"
i
Kar se tiče vprašanja Polj- ] ske, konferenca Združenih na- ; rodov za enkrat ne bo več raz- ; pravljala o njem. Ta problem, , ki je bil indirektno ponovno na dnevnem redu, ko je Rusija za- , htevala zastopstvo na konferenci za režim v Varšavi, bo moral počakati nove konference veli- ! ke trojice, sestoječe iz Truma-na, Stalina in Churchilla. Kdaj se bo taka konferenca vršila, ni znano.	i
Pred par dnevi je dospela v San Francisco delegacija Argentine, kateri je bilo priznano zastopstvo na konferenci na pri-; tisk Zed. držav, akoravnt) je Ru-i sija zahtevala, da se vprašanje 1 argentinskega zastopstva odlo-' ži.
1	VILE ROJENICE
' Mrs. Josephine Kosič, 1857 E.
63 St., sporoča, da se je pravkar ' vrnila iz Port Chester, N. Y., kjer se je s hčerko udeležila kr-stije njenega prvega vnuka. Vile ' rojenice so se zglasile pri družini 1 njenega sina S 1/c John J. Russ, ter pustile v spomin krepkega sinčka, kateremu so dali ime Tommy. Dekliško ime mlade raa-" tere je bilo Carmella De Karlo. * Čestitamo!
i- hove čuvaje in osvoboditelje. o Toda telefon je posloval. Ni i, dolgo trajalo, da so se pojavila i- ojačenja in napravila red.
Zavezniki obdržijo kontrolo nad Trstom do končne odločitve, izjavlja
državni podtajnik Joseph C. Grew
___— «ii _____
Obračun s fašisti v severni Italiji
MILAN, 7. maja—(Zakasnelo) _ (O.N.A.) — število fašistov, s katerimi so italijanski partizani obračunali, znaša baje že preko 2,000 samo v okraju Como. To število se morda zdi ogromno, toda je najbrže le posledica dejstva, da se je nemška oblast v Italiji tako nenadoma sesula. Fašisti, ki so bili bežali pred zavezniškim in partizanskim pritiskom, so bili vsi potisnjeni v kot, in so padli vsi na kupu partizanom v roke, ker niso mogli naprej v Švico.
V splošnem pa se partizani izvrstno drže. Še danes, 11 dni po predaji Nemcev, so oboroženi in predmet splošne hvale radi svo-' je zanesljivosti in svojega discipliniranega obnašanja. Obenem ' pa je mogoče reči, da so skoro 1 popolnoma očistili severno Ita-' lijo najhujše golazni—fašistov.
Narod vsepovsod izraža upa-" nje, da bo vlada razumela pomen ' hladnega vetra, ki veje z severne Italije.
r	_
j1
Odkrito tajno £ letališče sredi	•
libijske puščave
SOFIJA, 8. maja (O.N.A.) — J Dočim je danes še vedno nejasno, ali je Hitler živ ali mrtev, ? se je zvedelo iz zanesljivih virov vsaj o eni možni poti, po kate- | ri bi bil utegnil pobegniti v južno Ameriko, katero so zavezni- jj ške sile zasledile pred par meseci.
V sredi libijske puščave je bilo odkrito izredno dobro in skrito letališče, komaj 50 km od obale morja. Nacisti so si izbrali ta prostor, ker je dežela tako zapuščena, da jo tudi be- < duini le zelo redko obiščejo. To- . da britanska informacijska služ- , ba je to skrivnost odkrila in poslala tja oddelek vojaštva, ki je : našel izvrstno urejeno, toda zapuščeno letališče, opremljeno z vsem potrebnim.
Pod črnimi šotori iz ovčje kože, kot jih vporabljajo beduini, je bil skrit 4-motoren aparat tipa Heinkel in bogata zaloga bencina. Letališče je bilo opremljeno tudi z vsem potrebnim za moderno metereologično posta-' jo.
Baje je pokazala preiskava, „ da so se letališča posluževali > važni nacisti na svojem potu v južno Ameriko.
J PODRUŽNICA ŠT. 106 SANS
Jutri, 15. maja se bo vršila redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Slovenskem dru-- štvenem domu na Recher Ave.
Vabi se društvene zastopnike in i druge člane, da se seje gotovo i udeležijo, ter da pridete tudi po znake.
BULETIN
BELGRAD, 13. maja—Jugoslovanska vlada je danes naznanila, da se je nesoglasje med Jugoslavijo in zavezniškimi vojaškimi oblastmi glede kontrole Trsia rešila na ia način, da bodo zavezniške čete imele v rokah luko Trsta, jugoslovanska vojska pa da bo okupirala ostalo mesto.
i
v> WASHINGTON, 12. maja—Zedinjene države so danes posvarile maršala Tita, da bodo zavezniške vojaške oblasti obdržale kontrolo nad Trstom in okoliškim ozemljem v severovzhodni Italiji navzlic temu, da so Jugoslovani vse to ozemlje proglasili za svoje.
a.___
*
Državni podtajnik Joseph C. Grew, ki v odsotnosti tajnika Stettiniusa, ki se nahaja v San Franciscu, vrši posle državnega
i
tajnika, je podal izjavo, v kateri je vzel na znanje radijska poročila, da je maršal Tito v j Trstu vzpostavil "narodno federalno vlado Slovenije", potem pa je rekel, da Zed. države vztrajajo na stališču, da se morejo teritorijalne spremembe napraviti samo po "temeljitem proučevanju in polnem posvetovanju med prizadetimi vladami."
V Evropi je mnogo takih vprašanj, pravi Grew
"Samo na taki podlagi se more dati zadostno upoštevanje prizadetim človeškim, ekonomskim in političnim elementom, in najti pravično in stabilno rešitev," je rekel Grew.
Državni podtajnik je dalje izjavil, da bodo slična teritorijal-na vprašanja med najtežjimi problemi v prihodnjih mesecih, in da čaka rešitve v Evropi 30 ali več sličnih teritorijalnih problemov, ki morajo biti skrbno proučeni, predno se bo zanje našla zadovoljna rešitev.
Z ozirom na dejstvo, da je dr-
Vesti iz življenja
ameriških Slovencev
- i
New York. — Družina Frank Sotoschek je bila uradno obve-ščena, da je bil 26. januarja ubit pri letalskem poletu nad filipinskim otokom Mindanaom njen sin Anton, po činu štabni saržent, star 21 let. Služil je na bombniku kot inženir. V armadi je bil od oktobra 1942 in preko morja od lanskega septembra. Odlikovan je bil z zračno medaljo. Poleg staršev zapušča brata in dve sestri.
Chicago. — V predmestju Ber-wynu sta se poročila Jacob Ha-bat in Henrietta Rackar iz Cle-velanda, O.
Oglesby, 111. — Dne 20. aprila sta se v Fort Worthu, Tex., poročila S/Sgt. Albort J. Gre-gorich in T/Sgt. Helen L. Nad-vesnik. Albert je doma iz La La Salla, Helen pa iz Oglesby-ja in je hči Franka in Christine Nadvesnik. — Dne 22. aprila je v bolnišnici St. Luke's v Chica-gu umrla .znana gostilničarka; Mary Legan, roj. Gergovich,' stara 51 let in doma od Bele i Cerkve na Dolenjskem, odko-i der je prišla v Ameriko pred 45 leti. Operirana je bila na že-
žavni department podal to izjavo sredi zastoja, ki je nastal med Ameriko in Britanijo na eni strani in Rusijo na drugi glede osobja provizorične vlade na Poljskem, se zdi, da ta izjava ! pomeni, da se je Amerika odlomila, da zavzame "trdno stališče" glede mejnih sporov, dasiravno Grew v svoji izjavi ni omenil poljskega vprašanja.
Maršal Tito ima podporo Rusije glede Primorja
Kakor znano, je imel maršal • Tito za seboj podporo Rusije dolgo prej Kot pa je imel kake zveze z zapadnimi zavezniškimi silami.
Podtajnik Crew je v svoji izjavi rekel, da je sporno ozemlje ' Julijske krajine začasno velike vojaške važnosti, ker zavezniške okupacijske sile potrebujejo
-	j upravno zono z zadostnimi pri-
-	J staniškimi napravami in komu-i I nikacijskimi linijami, s katerimi ,! se bo moglo vzdržavati zvezo s )' centralno Evropo.
-! Rekel je tudi, da je maršal ) j Tito prošlega februarja sprejel
-	idejo take zavezniške vojaške vlade za Trst in njegovo zaled-
-;je.
Gov. Lausche počaščen
V	Gambierju, Ohio, je v soboto prejel governer Frank Lausche naslov častnega doktorja prava, katerega mu je podelil Kenyon kolegij.
PRVA OBLETNICA
V	sredo ob 8:30 uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Pavla na E. 200 St., v Euclidu, vršila zadušnica za pokojno Frances Smith, ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
REDNA SEJA
Članicam podružnice št. 18 SŽZ se sporoča, da se bo za ta mesec seja vršila v torek, 15. maja, mesto prošlega torka, ker so bili društveni prostori, radi proslave zmage Amerike, zaprti. Vabi se članice na udeležbo.
: lodcu, toda štiri dni pozneje je ! umrla radi strnjenja krvi v ■ pljučah. Bila je članica SNPJ. l j Zapušča moža, sina, pet hčera, ,1 šest vnukov in vnukinj in več ; j drugih sorodnikov.
Neffs, O. — V bolnišnici v IjBellairu se nahajata Anton -! Maisner in Frank Velegala.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
H
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6281 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)________________$6.50
Por Italf Year — (Za pol leta)_____________3.50
Por 3 Months — (Za S mesece)__________________________2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: <Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)__
Por Half Year — (Za pol leta)__
Por 9 Month« — (Za • mereče) _
..♦7.50 . 4.00 . 8.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juino Ameriko in druge inozemske države):
Por One Year — (Za celo leto)_________»8.00
Por Half Year — (Za pol leta)______________________________t50
entered a« Second Clas« Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Edvard Kocbek:
Devet temeljnih točk Osvobodilne fronte slovenskega naroda
IV.
Mislim, da je pravilno, če se na tem mestu dotaknem veljave, ki jo tudi na Slovenskem uživa komunistična partija. Dejstvo je, da vsi, kar nas je v slovenskem osvobodilnem gibanju, priznavamo nesporno prvenstvo slovenske komunistične partije in da pri tem ne prihajamo v nasprotje niti z zgoraj omenjenim opuščanjem značaja koalicije in strank niti s stavkom, da bo politično oblast prevzela OF kot enotno gibanje. Prvenstvo komunistične partije je v tem, da je v najtežjem položaju slovenskega naroda nastopila kot prva in najjasnejša pobudnica in da je ves čas osvobodilnega boja ostala neumorna vodnica in varna usmerjevalka vojaških in političnih procesov na Slovenskem. Njeni zastopniki so v krogu osvobodilnega vodstva pokazali izredno znanje, sposobnost in vzgledno zvestobo narodu. Njihove analize so se uveljavljale po svoji pravilnosti in prepričljivosti, njihovi osebni vzgledi so dvigali skupno narodno moralo. Vzbudili so splošno zaupanje, ker so se znali vsega posvetiti osvobojenju domovine. Zato se je prvenstvo komunistične partije na Slovenskem pojavilo kot naraven in pravičen izraz njenih osebnih in objektivnih kvalitet, okrepljeno z občutkom, iskrene hvaležnosti vsega naroda. Sele poznejši rodovi bodo mogli docela oceniti dejstvo, da je znala komunistična partija na Slovenskem, kjer je bila nazorska diferencijacija najgloblja, zbrati ves narod proti okupatorju na temelju skupnega narodnega programa, ne na temelju svoje ideologije. Dolžnost mi je, da dam na tem mestu javno priznanje posebno tovarišema Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču za njuno neumorno rodoljubno delovanje. Nihče, kdor slovenski narod zares ljubi, se ne more bati tega prvenstva, ampak si ga mora želeti tako danes kakor v bodočnosti, kajti edino tako pospešuje razvoj pozitivnih sil v narodu in samem sebi.
i
Dragi rojaki! Če bi imeli priliko, da se že danes vrnete na Primorsko, Gorenjsko, Savinjsko dolino, Notranjsko, Belo krajino, vse tje, kjer imamo osvobojeno ozemlje, bi videli, da se javno življenje razvija v novem duhu. Odgovornosti do naroda in samega sebe, ki smo se je naučili v neprestani borbi, je postala glavna gonilna sila. Dragocena spoznanja, ki smo prišli do njih v teh ostrih časih, so omogočila nastop pravega demokratičnega razpoloženja. Že pred dokončno osvoboditvijo se je izpolnilo to, o čemer govori sedma temeljna točka: Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosledni ljudski demokratični način. Ta sistem dosledne ljudske demokracije se že gradi. V tem vidim pravilnost in pomembnost osvobodilne poti, da se že v njenem napornem obsegu ustvarja demokracija, ki je prej niti v najbolj urejenih časih nismo mogli prebuditi. Lahko rečem, da se naš narod nikoli doslej ni s takim prepričanjem in sposobnostjo udeleževal političnega življenja kakor danes, ko je moral prestati neverjetne strahote.
Mislim, da ni nepomembno, če ob tej priliki povem, da so bile poleg teh točk o demokraciji objavljene še nekatere izjave Osvobodilne fronte, ki podobo o novi demokraciji dopolnjujejo in krepijo. Tako je bila dana izjava, da bo novi politični red na Slovenskem čuval svobodo človekove osebe, vere in nazorov. Vse pozitivne energije naših narodov so naravnane v to, da po osvoboditvi ustvarijo pravo politično demokracijo južnoslovanskih narodov. Mi zaupamo našim narodom, zaupamo njihovim množicam, da bodo z ustanovitvijo novega političnega reda znale ustvariti tudi tiste potrebne družbene elemente, ki jih. zahteva napredek naših narodov in njihove skupne države. Mi zaupamo v ta razvoj, ki vodi v bodočnost, in vemo, da že dosedanja pot predstavlja pošteno garancijo, da bodo v
njem vpoštevane vse vrednosti naše tradicije in našega osebnega duha.
Osma temeljna točka se glasi: V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Boosevella in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih odnosih odločal slovenski narod sam. Ali čutite, Slovenci in Slovenke, da je to naj ponosne j ši, stavek, kar jih je naš narod izrekal v teku svoje zgodovine? Pred vsem svetom, neprijateljskim in prijateljskim, izrekamo voljo, da hočemo o svoji narodni usodi odločati odslej sami. To slovesno listino našega naroda je zapečatilo tri tisočerih partizanov in talcev, prekrasnih slovenskih ljudi, ki so brez strahu jurišali na sovražnika in prepevajoč pesmi odhajali iz ječ na morišča. Pravice slovenskega naroda so danes dvignjene na ščit slovenskega borca. Te besede o samoodločbi pa niso naperjene samo proti zunanjim sovražnikom naroda, ampak so naperjene prav tako proti domačim neprijateljem. Nič ni zato bolj naravnega kakor dopolnilo tega stavka, ki pravi: OF bo te elementarne pravice slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. Če smo kdaj dokazali, da znamo svoje pravice braniti, se je to zgodilo danes in to bomo znali delati vedno tudi v bodoče.
UREDNIKOVA POŠTA
Sin piše očetu
Mr. John Snajdar, 1383 E. 47 St., je v zadnjem času prejel dvoje pisem od svojega sina Josipa Snajdar, ki se je od leta 1943 nahajal v Afriki in več kot eno leto pa je bil v aktivnih vrstah partizanov v Jugoslaviji.
Doma je iz vasi Klana blizu Reke na Primorskem. Star je 23 let, njegov mlajši brat Rudolf, star 20 let, se je prvo nahajal v koncentraciji v Italiji, sedaj, pa je v Franciji.
Eno izmed pisem je bilo pisano 21. februarja t. 1. in se glasi:
"Dragi oče!
Dostikrat si mi pisal, da ti naj pišem kaj od doma. Znam dosk toda ti bom pisal malo; če bi ti vse pisal, bi bilo treba napisati celo knjigo.
Tukaj, kjer sem jaz, je dosti ljudi od naših krajev iz Slovenije, Primorskega, iz Dalmacije in nekaj Hrvatov. Ti ljudje so bili pregnani iz svoje domovine, njih hiše so bile požgane in mlajši ljudje so bili postreljeni. Ostali so samo starci in otroci in žene. Še dosti žensk z otroci je bilo v internaciji. Videl sem ko so zažgali vse vasi po boju. Gorelo je štiri dni in štiri noči. Ljudje so bežali kamor je kateri mogel; to je bilo ubijanje ljudi in otrok. Po celi naši okolici ni bilo nobenega se-la ali vasi, da ni bila kakšna hiša požgana in katera oseba ustreljena. Bila je strahota kaj so fašisti delali z narodom. Bil je postor v neki dolini, kamor so gonili ljudi, kjer so jih nay preje mučili potem pa postreli-li. Jaz mislim, da mora biti ta dolina polna kosti ljudi. Nihče od domačih ni smel blizu doline. Na daleč od doline se je čulo jokanje ljudi.
JOSIP SNAJDAR
Dragi oče, mi poznamo domače fašiste, kateri so pomagali pri klanju in streljanju, in zato smo se mi slovenski fantje,;
ki smo bili osvobojeni po zaveznikih, organizirali, da smo danes partizani, pa magari če smo i še v Afriki. Dve grupi sta že odšli v boj v našo Jugoslavijo, mi drugi pa čakamo, da dobimo povelje za v boi. Dragi oče, mi se hočemo boriti toliko časa, da pobijemo zadnjega fašista.
Ostani s pozdravom — tvoj sin Josip."
* * *
Drugo pismo, pisano 13. marca 1945, se glasi:
"Dragi oče:
Pošiljam ti najlepše pozdrave, ter ti sporočam, da mi ne pišeš več dokler ne dobiš pisma od mene, ker čez nekaj dni odhajam v borbo v našo milo domovino Jugoslavijo.
Tu ti pošiljam mojo sliko predno odhajam, in te prosim, da jo čuvaš, da ko se povrneš v našo domovino, da jo pokažeš moji mili in dragi materi, ko bom jaz padel na bojni črti. Prosim te, pozdravi mojo'mamo v mojem imenu. Ni treba ti žalovati, ker mi gremo v borbo za svobodo in osvobojenje naših milih in dragih nam mater, katere nas kličejo v borbo, da'Jih osvobodimo izpod fašizma. Naše matere, trpe in umirajo dan za dnem, zato dragi oče, dobro-voljno gremo v boj in borili se bomo, dokler ne pokončamo fašiste. Ako padem v borbi, vedi, da sem dal svoje življenje za svobodo človečanstva in za mojo milo majko.
Z Bogom!
Tvoj sin Josip."
Opat, hjegov brat in cesar Jožef II.
Pa tudi ni res, da bi se na kmetih pogovarjali o samih vojnah in politiki. Kadar takole po večerji posedemo okrog tople peči in je zunaj mraz, zaživi pred nami svet pravljičnih dogodivščin. Seveda, starega strica Gašperja imamo pri hiši. Letos ga je nekam potrlo, ob palici se drži v dve gube. Toda kadar sedi za pečjo, se mu jezik razveže. Stric Gašpar ve mnogo starih pripovedk, kakršne so nekdanje čase pripovedovali najbolj izkušeni naši pripovedniki. Kar dajmo stricu Gašperju besedo! povedal nam bo tisto, ki jo nekateri morda že vedo, še več pa bo takih, ki je še niso čuli. To je zgodba o cesarju Jožefu II. in o opatu nekdanjega žičkega samostana p r i Konjicah.
"O starih avstrijskih cesarjih bogme ni kaj prida povedati", pripoveduje stric Gašper, ko vzame čedro iz ust in pljune po dolgem. "Nič kaj prida. Dobro so živeli, vsega so imeli v
obilju, od kmeta pa so terjali časti in mnogo davkov. Ta je imel rad ženske, drugi se je vdajal pijači. Samo o cesarju Jožefu II. je nekaj hvale. Pravijo, da se je vnemal za kmeta, ki je tiste čase strašno trpel pod posvetno in cerkveno gosposko. Jožef II. je hotel vsaj kaj malega pomagati in red napraviti. Zato se je preoblekel v popotnega gospoda in je šel po deželi. Samostane je obiskoval, uradnike* je preizkušal. Joj mu, če je katerega zasačil na krivi poti.
Tiste čase še ni bilo železnice, s poštno kočijo se je vozil cesar, nihče ga ni poznal. Pripelje se zvečer do poštne postaje na Štajerskem. Bila je to velika oštarija, kjer so potniki prenočili, vozniki pa menjavali vprego in drugi dan nadaljevali vožnjo proti Ljubljani in dalje v Trst. Preden se je napotil k večerji in počitku, je cesar Jožef vstopil v poštni urad. Poštar je bil prijazen priliznjen mož, ki je tujce visoko častil. Cesarja Jožefa seveda ni spoznal. Ko pa je le poštar silil vanj z vprašanji, kdo je in odkod, je cesar Jožef rekel: "Eh kaj, z Dunaja sem, iz poštnega ministrstva." Priliznjenemu poštarju, ki je zagotovo imel kake grehe na vesti, se je kar raztegnil pobledeli obraz. To je začel streči visokemu gospodu z Dunaja! Kar v svoje stanovanje ga je povedel. Cesar se pa še malo ni menil za njegovo gostoljubje. Z zanimanjem si je ogledoval njegove knjige. Našel je med njimi tudi Sveto pismo.
"Kaj vidim! Sveto pismo imate? Ali ga radi prebirate?"
"O, rad, rad! Vsak večer in vsako jutro.
Cesar Jožef se je sam pri sebi namuznil. Skrivaj je nekaj vtaknil med knjige. Potem se je poslovil. Povečerjal je in legel. Drugo jutro je z drugo pošto nadaljeval pot proti Konjicam. Tam je izstopil in jo peš mahnil proti žičkemu samostanu.
Kdor je kdaj bil tam — danes je notri graščinsko gozdno gospodarstvo — je videl, koliko je tu bilo prostora za patre in fratre. Velikanska reč! To so se očetje in bratje samostanski dobro imeli! Varni so bili v tej samoti, še Turek jih je težavno zavohal. Ubožni kmetič naokrog pa jim je hodil v tlake. In če ni ubogal, je padlo po njegovem •hrbtišču, ali pa je moral v ječo prosit verne duše za pomoč. Polje je rodilo, sadje je rodilo, tudi vinske gorice naokrog so dajale žlahten pridelek. Shrambe in kleti v samostanu so bile vsako leto polne. In tako so se vrli patri radi izdatno gostili.
Bila je prava popoldanska ura, ko jo je cesar Jožef v popotnem človeku opravljen pri-mahal pred samostan. Vratar ga je prestregel: Nikamor naprej f Tamle je hostinec, tam počakaj, človek popotni! Ce bo kaj ostalo, dobiš kosilo.
"Dobro", je rekel cesar Jožef in šel v hostinec, kjer so patri delili gostoljubnost beračem in popotnim ljudem, posebno pa romarjem, ki so prinesli denar za maše. Cesar Jožef se je vse-del za mizo in je čakal. Vse tiho je bilo naokrog, samo skozi odprta okna samostanske jedilnice je bilo čuti petje in smeh. Nekdo je brenkal na kitaro, drugi so zraven prepevali. Kaj dobro so se odrezali basi in tenorji gospodov patrov. Cesar Jožef je poslušal in je vse natanko razumel.
Čakal je Jožef kakšno uro, čakal in poslušal. Naposled mu je le prinesel vratar leseno skode-lo kuhanega ješprenja. Ko je Jožef z leseno žlico pobrodil po njem — fffej! — tako se mu je zagnusilo, da je pljunil. Polno drobnih črvičkov je migotalo med ješprenjčkom.'
Tedaj se je cesar Jožef raz-hudil. šinil je pokoncu in za-rjul nad vratarjem:
"Tole ti zapovem: pri priči mi pokliči opata!"
"Kdo pa ste, če smem vprašati?" se je zdajci semoknil prej tako ošabni vratar.
"Sam cesar Jožef, da hočeš vedeti. Opata zahtevam!"
Kakor bi šinil ogenj, je vratar pohitel po opata, in opat se je prizibal ves oznojen. Njegovo čokato telo se je priljudno sklanjalo od same ponižnosti.
"Jaz si bom to vaše gospodarstvo natančno ogledal!" je rekel cesar Jožef.
In je tako tudi storil. Vse je pregledal, prenekaterikrat je od jeze nagubančil čelo. Po obedu pa je velel:
"Tale vaš samostan sem sklenil razpustiti. Vse vas bom razgnal, še kaznoval vas bom," je rekel osorno.
Ko pa je opat le premilo prosil za prizanesenje, se je cesar Jožef premislil in rekel:
"Dobro. Pa prizanesem. Toda v treh tednih prideš ti, opat, k meni na Dunaj. Tri vprašanja ti bom stavil, če si tako umen, kakor si veseljaški,'in boš na vsa tri vprašanja odgovoril, da bom zadovoljen, uideš kazni in samostana ne bom razpustil."
To rekši se je cesar obrnil in šel, odkoder je bil prišel.
Med potjo se je spet oglasil pri tistem poštarju, kjer so menjali vprego. Poklical ga je predse in ga vprašal:
"No, poštar, ali ste kaj prebirali sveto pismo?"
"Sem, sem, pa še kako!" se je slinil poštar.
Cesar Jožef je pristopil k njegovim knjigam. Vzel je sveto pismo v roke in ga široko razgrnil. Tedaj se je zasvetil pred po-štarjevimi očmi tisočak. Velikanski denar za tiste čase. Srednjo kmetijo bi lahko kupil zanj.
"Hinavec!" je zarohnel cesar Jožef. Če bi bil ti le enkrat sveto pismo v roke vzel, bi bil zdaj bogat človek in jaz bi te povišal. Tako pa te razrešim službe. Jaz sem cesar Jožef II.
Vzel je tisočak, ga vtaknil za nedrije in se s poštno kočijo vrnil na Dunaj.
Velika žalost in še večja zaskrbljenost je zagospodarila po žičkem samostanu. Pogledovali so se patri in fratri. Ugibali so, kakšna vprašanja neki bo cesar Jožef zastavil opatu. To se ve, da jim kar ni bilo ljubo končati veselo samostansko življenje in se oprijeti trdega dela ali pa oditi z malho po svetu. Opat je neprestano vzdihoval in premišljal. Ta reč je pa le bila prene-umna njegovemu bratu Melhior-ju, ki je bil samostanski kuhar. Prav tako obilen je bil kakor opat sam; na las sta si bila podobna, saj sta bila dvojčka.
Pa je rekel brat Melhior lepega dne svojemu bratu opatu, ko
M-228	oP01
"These beefsteak tomatoes are a great disapr
All these weeks and not a sign of any beef!
14. maja, l^3
se je bližal čas odhoda » D
naj:	Ha
"Veš, tudi meni ni vseeno, a
bi nas cesar razgnal. Tody^ znam vsaj dobro kuhati m kakšno službo dobil,, po Sr nah ali pri gospodi v m j Ti, siromaček, pa nisi za P ^ nobeno rabo. Zato čuj! ^ preoblečem za opata in P^ ^ namesto tebe na Dunaj Fe sarja. Kar bo, bo! PoguDu< da me ne bo." Opat je ^en objelde p.
nega brata, da ju Je ^ ganljivo gledati, ko zaradi nosti kar nista mogla s* v Prišel je dan slovesa, * se je preoblekel v opata, nJ^ šo kočijo so žapregli, sM njički so zahrzali in ob g poslavljanju patrov » zdirjali proti Dunaju. ^ Dolga je bila vožnj . Melhior se je kar zad° ^,0I, O peljal na sam cesarski d ^ sar ga je brž sprejel, W^ gJ želel z njim posaliu, mačka poigra z miško. g ha mu je velel prinesti vina. Potem je rekel:
-„cta'
vxua. i^J-^	^
"Tri vprašanja ti bo® ^ vil. Le dobro jih Preml®";> zjutraj boš pa nanje o o -e Prvo je vprašanje, ko' $ zvezd na nebu, drugo, K^ ^ ga je pot okoli zemlje ^., daleč je od zemlje do p tretje vprašanje je, .„ pri tej priči mislim 0 6 ' . > 1
Melhior se je izdatno o ^ ^ Potem je- šel spat v « - . mu jo odkazali. Vso-^* prida zatisnil očesa. ^ p} lel, so mu prinesli. vro & p samo za dobro pijačo lo belega papirja in du
, . . -topil P Zjutraj zgodaj J*
cesarja. Ta ga je W- ^ i
"No, kako boš odgov0. ■ ■ \	.., \lf>W
,„„, ttd-lw ^ - veli-a,1
Melhior je P°m° g stvu pod nos papir, ve njan z buciko in reK,efllie f' toliko luknjic je »a Iia J* pirju, kolikor je zv?z bu. Prosim, preštejte- . ^ Stvo, pa boste videt, d^
"Dobro," je rekel cebjeo ti bo! Kaj pa tisto vpr q 0 poti okoli zemlje in P vi od zemlje do neb®^f "Veličanstvo, v stn ^ & tih urah obsije solnce p0i Ijo naokrog. Nič okrog zemlje kakor ^ t set ur. Od zemlje dO pa malo dalje. Naš o* ^ na veliki petek P°P° pr< na križu in je bil vnebohoda v nebesih^ ^ te pratiko v roke, »
koliko dni je to. M --5,
Bridgeville, Pa. — je 'd', pel je prejela vest,	ed
aprila ubit v NemcjJi i tf sin Jakob, star tf^V? kih je bil od bra in preko morja ^
m je član ^ ^ zapušča mlado se^j^^-
ENAKOPEXVNDST
STR AN 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
^a<kljevanje)
Jd Profesor, mati ima že r?e oži... in če bo po-,t{tJe spet tako bobnelo! ' kaj ste videli na rti-
*£>> 116 kakšnih zna" ^ in
r* tako trdno, kakor le %( rdn°. milostljiva. Ne, K . ne^aj čudežnega. Že ^ zdelo, kakor bi mi
(4S kazali Pot- Nisem ^L Cez majave kamne, ^^ »režo se nisem ujel. ^ Potem zavihtel okoli ^ '86 je skalnata stena
86 mi Je P°ka"
^ vzhodu.—Tu sedi na ; Kamnu, pred morjem,
CT val°vi,-kaj mi-^omanem si oči,
No V roko' zaPrem oči, postala. SPet P°gledam 4uje<jela tiho in mirno v
% %enija, Goetheje-GrkinJ'a. V belem, ^ Aih zapomnite si, tijJreht- ne v obleki,— 'joJ!*. morJe. Z eno roko ;ila f a- Blede, zlate lase
SC^* 3ih J'e kodral-
Sga Je imela ali nekaj
% rphrtal sem tam in ste me
W, UIedal sem in mis-^Albrehta, in kako k!Sci!' da bi jo lahko V^ek občudoval. Vi-\ , IePe obrise glave
'mlad0 telo> P°" V VSaki črti- Skla'
^ hr6l?r0ti morJu v neiz-'^enii	Feuerbach-
!main zel° rad- ta \ u b°lj deviška in
Ktvska!" a so zažarele-
; §a obraza niste vi-
E
fhot,86 Upal iU dalJe' :Sotlmotiti pri p°bož-^koii n Jaz svojega ve-v r® Oljarn, če bi bila
*** Slede raci-; Kranja
Hk4810' konzervirane
,	mleko
,	in Z-5, in
:	' R-2- T-2 in U-2
. u Vsaka za 10 poin-Xi V-5, W-5 in X-5
H-2 do G-2 ter , B-i in c^ so ve.
W s,Za 10 pointov.
r siaSamka štev- 35 za
\<Sk ;0rja 3'e veljavna H2iamka št. 36 je i	avguSta.
VM>ftfi Je veljavna
r^Vkllasolina d0 21-
V%vne 6' B"7' C"6 in
\ &Sol>e vsaka za pet Vlicu a za nedoločen s biti Vsakega kupona V ^Pisano ime dr-C0 številko. Pri
\i! treba 0 količino ga"
, ^tftilj navesti rekord jev ni zahte'
V*- Ma 2aPrositvi za no-
l^NV02iUh za komer-
Aev f obvezna inspek-
\Ne^Sakih šest mese-
. * t></!eV02i 5,000 milj, i k.,.Prvo.
V Jav«e, vsaka za k^viji
\vScUaAzzrako"
HuCa.St 3 80 ve*
obrnila obraz k meni in če bi bila na njem le najmanjša črta, ki se ne bi podajala moji sliki ! Ali pa še to ne. Saj tudi pri angelu, ki se dotika na Rembrandtovi sliki preroka, ne reče nihče: 'Prosim obrnite se nekoliko na desno!' Ne, uživamo ga, kakor ga je slikar ustvaril na sliki. Čisto tiho in skromno sem se umaknil."
"O, gospod profesor, pojdite kmalu spet na rtič in za nobeno ceno ne povejte gospodu doktorju ničesar o Ifigeniji, ker bo takoj rekel, da je bila ena izmed osamelih dam, ki čakajo na sestanek."
"Zemljepisno nemogoče, ker ni gledala ne na desno, ne na levo. Tam ne pristajajo niti ribiški čolni."
"In če boste spet videli Ifi-genijo?—"
"Zelo neverjetno se mi zdi. Te postave si pri najboljši volji ne morem misliti med Angležinjami, s plačilnim natakarjem in jedilnim listom pred seboj. Nemogoča slika! Morda bi izginila v deželi sanj,—čolnič iz mesečine bo prišel, in jo vzel, ali, kakor bi že rekla pesem, ljubi moj mladi prijatelj . . ."
Deževni dnevi pridejo in Ifige-nije ni več mogoče videti. Nekega dne pa se gospod profesor vrne.
"Heureka (Našel sem)! Gospod Albrht. Saj morate videti na meni! Ifigenija!"
"O, če njen obraz ni bil tako lep, kakor njena drža, mi tega ne povejte. Mati je odšla, hudo ji je bilo za drugimi dečki, ki morajo prebiti božič brez nje, in zdaj išče za vsakega po en obliž, da mu ga pritisne na rano. In Ifigenija?"
"Gospod Albreht, počakajte malo! Naročili ste mi, naj vam
priskrbim iz knjižnice 'Portugalske ljubezenske pesmi' Elizabete Barrett-Browningove. Ko sem dobil spoštovanja vredno damo v nekoliko oglodani usnje-vi vezavi, jo vzel pod pazduho, ter šel z njo skozi vrt, sem izne-nada srečal počasi stopajočo Ifigenijo, ki jo je spremljala siva ženska, in—veste kaj?—Res ima oblačilo, na nogah sandale ali nekaj podobnega. Tako mehko se ne hodi v čevljih, ki so narejeni po čevljarjevi milosti. Razen tega je imela klobuk s peresom, kar je za Ifigenijo nekaj nenavadnega, pa se ji je vendar dobro prilegalo. Nikari se ne zazibajte v misli, gospod Albreht, počakajte rajši, še marsikaj bo prišlo, še prava pravljica.
"Nisem vzel samo portugalskih pesmi, ampak tudi neko knjižico tovariša Leonhardija, in prav tedaj mi je morala knjižica pasti na tla! Šel sem dalje in stiskal Elizabeto še tesneje pod roko, čim tanjša se mi je sirota zdela. Iznenada pa se me nekdo dotakne. Tam stoji Ifigenija in mi reče z najlepšim glasom, kar sem jih kdaj slišal: 'Gospod, tole ste izgubili.' Pa mi da knjižico. Kakor majhna šolarka, takoj prijazno je tekla za mano."
"In njen obraz, gospod profesor?"
"Ta je bil najlepši nad vsemi. Hitro potegnem klobuk z glave, tedaj mi pa še Elizabeta zdrkne na tla in ona se skloni, mlada kraljica, in mi jo dvigne. Gospod Albreht, in vi ste bili, ki me je poslal v knjižnico, vi ste moj dobrotnik. Toda zgodbe še ni konec!
Slišal sem še, kako jo je siva I dama zaradi dobrotljivosti po J angleško oštevala. Dami gresta z vrta, jaz pa v spoštljivi razdalji za njima. In zdaj odkrijem v ; sebi Sherlocka Holmesa. Za nji- j ma grem, ne kakor kakšen mla- j denič, ampak kakor kakšen policist. V nekem parku izgineta, j zapomnim si številko, pohitim k županu in pregledam imenik tujcev."
"O, gospod profesor, tudi ime ste hoteli zvedeti!"
"Ne, toda zdelo se mi je, kakor bi hodil za nekim bitjem iz naše nemške preteklosti. Gospod Albreht, ali mi verjamete, da sem jo po obrazu spoznal? Po zglasilnicah sem videl, da j e nemška kraljevska hči iz časov Hohenstaufov."
"Saj ste vendar govorili o Gr-kinji."
"Gospod Albreht, zdi se mi, da ne poznate dovolj dobro zgodovine.—Ali se Hohenstaufi niso ženili z bizantinskimi princesami, torej z grško krvjo? Ifigenija je princesa Brauneška in se šteje med naše najplemenitejše rodove. S Hohenstaufi so bili brauneški v sorodu in skupaj so se borili proti papežu in Guel-fom; na neštetih nemških bojiščih so krvaveli Brauneški. Zdaj je družina v večini vej izumrla. Lahko rečem, da se po svojem rodu lahko meri z vsako evropsko vladarsko družino. Ifigenija bi lahko postala nemška kraljica."
Albreht je čedalje bolj vneto poslušal.
"In tako malo moderna je,"— gospod profesor se je zasmejal —"tako malo ženska, — kakor Pepelka pobere neznanemu gospodu knjigi s tal! No, ali ni to dovolj za najlepši pesniški izliv, gospod Albreht? Ta potomka visokih prednikov, ki je tako skro-
Bag Nazi Big-Wigs
mna in ponižna . . . Ali ne? . . . Toda to morate vi bolje vedeti!"
Teta Helena najbrž ne bi bila preveč zadovoljna, če bi zdaj pogledala v svojo malo, dobro urejeno državo! Razpad se začenja čisto spodaj, pri mladi italijanski služkinji. Njena družina se vsak dan množi in se hrani za stranskimi vrati, brauneški lakaj Adolf, ki je dodeljen malemu gospodinjstvu, da ne bi čisto manjkalo moškega varstva, pre-stoji večino dneva ob ograji, ki obdaja sosedno vilo, kjer stanuje neka angleška družina. Majhna, ljubka angleška dojilja ga uči jezik in njena varovanka mu jezdi na kolenih in se igra z dobrim nemškim stricem. Kuharica je muhasta in površna, in porabi toliko mesa, da bi deset ljudi lahko živelo od njega. Gospodična Grangerjeva reče princesi nekega večera, da ji je zdravnik prepovedal v svoji sobi. Rožamarija naroči kuharici, naj izbira čim lažje jedi!
Vsak dan hodi gospodična Grangerjeva na svoje čajanke. Pod roko nosi črno torbo iz svile, ki je videti nenavadno težka.
Ker se angleške dame ne sestajajo s torbami za pletenje kakor dobre nemške gospodinje, mora biti v tej torbi nekaj drugega. Ko Rožamarija nekega dne plašno vpraša po tem, dobi za odgovor, da mora imeti človek zmerom kakšno dobro knjigo pri sebi. Dobre knjige morajo biti zelo obsežne, pravi špehi . . . Rožamarija se neha zanimati za vsebino težke torbice. Tako hodi gospodična Grangerjeva s svojo duševno hrano oborožena iz hiše in se vrača ob sedmih očitno dobre volje, potem pa izgine za ves večer v svoje hrame. Zjutraj zahaja v angleško cerkev in se od ondod vrača tako potlačena in pobita, kakor prihaja od čajank dobre volje.
Rožamarija je v skrbeh zaradi razpoloženja, ki ji ga prinaša cerkev, in jo poizkuša tolažiti. Z nepričakovanim uspehom. Gospodična Grangerjeva ji prizna, da vsak dan prosi boga, da bi odvrnil grozečo usodo od njenih domačih. Razumeti ji da, da bi se dala usoda izboljšati z majhno denarno pomočjo. Rožamarija vzame iz kasete tri zlatnike,
ki jih je bil dal oče za njene potrebe. Račune pošiljajo vse na Braunneck in jih tam plačujejo. Gospodična Grangerjeva se spoštljivo zahvali v imenu svojih domačih in je očitno boljše vo-lje.
Toda gospodična Grangerjeva mora zaradi svojih sorodnikov res mnogo trpeti, in—ali ni to čudno?—zmerom zjutraj, ko se vrne iz cerkve. Zlatnikov je čedalje manj, in nekega dne strmi Rožamarija v višnjevi žamet na dnu kasete.
Zdaj je Rožamarija pri večerji sama, kajti gospodična Grangerjeva se je preselila v svojo sobo.
Rožamarija sedi sama v svoji praznični večerni obleki za nekoliko malomarno pokrito mizo. Okna, ob katerih rasejo sončnice, vrtnice in glicinije, so odprta. Sluga Adolf je pravkar prinesel sklede na mizo in je bil od-slovljen, kajti večerja v njegovi družbi bi bila preveč žalostna. Sklede imajo po večini zelo čudno, tujo vsebino. — Rožamarija mora vselej zavzdihniti, kadar jih vidi.
Prince August Wilhelm, right, younger son of the ex-kaiser, and Field Marshal August von Macken-sen, who have been captured by the Allies.
1
Večji (Cleveland!
i gSa .	^if	-	■■V',
TUP
4 lot "
r WAR LOAN IS ON!


DA, KAMPANJA ZA SEDMO VOJNO POSOJILO se prične danes! Sedma in najmogočnejša kampanja za vojne bonde v tej vojni ... z narodna kvoto za posameznike v vsoti sedem bilijonov dolarjev!
Vojne še ni konec. Nad 130,000 bo-jujočih se mož in žena iz Cuyahoga okraja to vedo. Oni bodo še vršili svoja dela. Mi moramo vršiti našega.
In baš sedaj, je najvažnejše delo, ki ga imamo, to, da dosežemo naše osebne kvote v sedmi kampanji za
vojno posojilo.	____
Porinite, to. posojilo je resnici 2 v 1. Lansko leto, do tega-časa, sta bili dve kampanji. Torej— mi moramo izvršiti delo dvojnega ppsojila v enem.
lililP
Večji Cleveland ni še nikoli zaostal, da ne bi dosegel in prekoračil svojo kvoto za nakup vojnih bondov —tudi sedaj ne bomo zaostali—v tej najvažnejši kampanji za vojne bonde
90001
raoacasv
FIND YOUR	QUOTA ... AND MAKE IT!
IF YOUR AVERAGE YOUR PERSONAl	MATURITY
IMfnM[	WAR BOND	VALUE OF
QUOTA IS:	7th WAR LOAN
PER MONTH IS:	(CASH VALUE)	BONDS BOUGHT
$250	$187.50	$250
225-250	150.00	200
210-225	131.25	175
200-210	112.50	150
180-200	93.75	125
140-180	75.00	100
100-140	37.50	so
Und»r $100	18.75	25
ALL OUT FOR THE MIGHTY 7™ WAR LOAN
* CUYAHOGA COUNTY WAR MNANCi COMMITTEE • Union Commerce Building, Cleveland, Ohio if
CPL. FELIX ČEKADA
ki se je nahajal v vojaški službi dve leti in pol. Služil je pri ma-rinih v peti diviziji. Poslan je bil preko morja v avgustu 1944 in padel je 22. februarja 1945 na otoku Iwo Jima. Star je bil šele 24 let. Rojen je bil na Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici. Prišel je sem v Ameriko leta 1930.
Naj prvo se želimo zahvaliti častiti duhovščini. Rt. Rev. John J. Omanu, Rev. Slapšaku in Rev. Prazniku za ganljive cerkvene obrede.
Prisrčna hvala tudi vojnemu lcuraiu. Rev. A. Bazniku za iola-žilno pismo, darovane molitve in sv. maše.
Hvala g. Ivanu Zormanu za tako ganljivo pelje v cerkvi.
Nadalje se želimo zahvaliti vsem, ki ste darovali za sv. maše, katere se bodo brale za pokoj njegove duše.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, kateri so nas tolažili ob času nesreče.
Hvala tudi onim, kateri so izrazili sožalje s karticami, pismi in telefonskimi klici.
Ti pa, ljubi in nepozabni sin in brat, si prelil svojo srčno kri za svobodo domovine. Padel si na polju slave in domovina Ti je hvaležna za Tvojo največjo žrtev.
Težko nam je pri srcu, ker Tebe, ki smo Te tako iskreno ljubili, ni več med nami. Zelo Te pogrešamo, ker ostali so nam samo Tvoji dragi spomini. Počivaj mirno v daljni tuji zemlji in uživaj večno veselje v večnosti!
Žalujoči ostali:
MARY ČEKADA. mati
PFC. DOMINIC, brat
JENNIE SEGULIN, sestra
V stari domovini zapušča brata Josipa in Johna ter sestro Mary, če so še
v • ■
Z1V1.
Cleveland, Ohio, dne 14. maja 1945.
ti 1945
; t
NAZNANILO IN ZAHVALA
Nepopisna žalost nas je zadela, ko smo dobili obvestilo, da je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino, naš prisrčno ljubljeni sin in brat

STRANI
ENAKOPRKVNOST
14. maja, $
I* itmibi|MJ1I|W|1I1M[I B jil j Mlllj Willi Mill 1M1IIIW 111 IBMMM j BljB IM W j I	HW|H|MHB|MHI|WIBHM1IHWmiMI^
latlllBlailBlll'Mlll'BUliBliajBllllBlll'BltlEallliBllllBllllBilllBllllnllllBllllBlatlMllllBlltlBllllBlllIali M !•■[■!■
m
I
F. S. FINŽGARJEVI	|j
ZBRANI SPISI	I
-t-	Hš
m *	ni
I L Sama	g
I1®[1	|1*JJ llitl '[■J*
»■nilHllilBltilalailHliilaliilHlitl^liilBlailBliilBliilBliilaltilaliilBliilBitilHltilBliilHUilBliilBliilBliiIaliilaliilBliaialiiS
(Nadaljevanje )
In ko je udarila tista ura v Trpotčevi rodbini, vetrovno jesensko jutro je bilo, tedaj je žalost stisnila vsa srca.
Alena ni prepevala. Zasmejala se je parkrat pri zajtrku. Prav za prav poskusila se je zasme-jati, ker je videla objokane materine oči. Toda začutila je v smehu toliko laži, da jo je od sramu oblila rdečica. Mati jo je pogledala čez mizo. Iz oči so ji silile solze, drobnega koščka kruha, ki si ga je bila pripravila za kavo, ni mogla použiti. Šiloma je izpraznila skodelico in mimo nje, ko jo je nagnila, sta pritekli dve veliki solzi.
Oče je molčal. Krog ustnic so mu vztrepetavali živci, nosnice so mu plale, ker se je moško boril sam s seboj.
"Da ne zamudita! Imata prtljago!"
Trpotec je pogledal na uro in spregovoril, kar se je dalo, hladno.
Baruša je segla po rutico, se ozrla očitajoče nanj, potem pa zajokala tako glasno in iskreno, da je planila Alena k njej, se je oklenila in razplakala kakor dojenček na njenih prsih.
Trpotec je stal ob ženi in hčerki, prsi so se mu dvigale, v obrazu je trepetalo, dušilo ga je v grlu, da je zinil, lovil sape in globoko hropel.
"Še trideset minut!"
Zopet je« opozoril na odhod z uro v roki. Glas se mu je tresel in trgal .iz prsi.
Mati in hči sta se tesneje objeli in poljubili.
"Ali — ali — kakor hočeta — ali bi — odložili za eu. dan, za dva dni! Kakor hočeta! Moj Bog, ta ura!"
Tedaj se je Alena iztrgala iz materinega objema, stisnila ustnice in si otrla solzne oči.
"Ne, papa! Grem!"
Iz teh besed je zvenela odločna volja in je govoril sklep njenega srca, da te grenke ure ne želi živeti vnovič.
"Z Bogom, papa! Bog ti povrni trud in ljubezen."
Hči je poljubila očetu roko, ki je krčevito stiskala njeno in drgetala od bolesti.
"Bog s teboj, moj otrok, moja — Alenčiča —"
Več ni mogel. Sklonil se je do njenega čela, se ga doteknil s trepetajočimi ustnicami in še enkrat položil desnico na njeno glavo? kakor za blagoslov.--
"Z Bogom, papa!" je zadone-
10	še enkrat na dnu stopnic.
"Z Bogom," se je oglasilo od-zgoraj z zamolklim glasom.
Trpotec je slišal, da je zaropotal voziček, ki je odpeljal Ale-nino prtljago. V grlo mu je ob tem ropotu silil vzklik: Nikar odtod! — Nazaj! Ustavi se! Jaz je ne dam — ne dam — Alene.
Ali vzkrika ni bilo. Oče je sključen odšel v sobo, se zgrudil v naslanjač in se bridko razjokal. ---
Ko je vlak pretegnil in klopo-taje odpeljal s kolodvora, je Alena slonela ob oknu in videla, kako je omagala materin^, roka, ki je mahljala z belo ruto, in kako je bila ruta zakrila nato materino lice. Tedaj je omagala tudi njena roka, ki je še pozdravljala iz daljave.
Alena je zaprla okno in se stisnila v kot praznega oddelka. Še enkrat so se ji orosile oči, še enkrat je srce zakrvavelo in za-hrepenelo nazaj, da je stopila k oknu, ga odprla in pogledala proti kolodvoru.
Vse je že izginilo: kolodvor in z njim bela ruta. Mimo vlaka so bežale preorane njive, orumene-
11	gozdiči in orjaveli travniki. Vse krog nje je dihalo pokoj.
Spet je zaprla okno, ker ji je
jesenski hlad rezal v razpaljeni obraz. Nekaj hipov je preždela v kotu, trudna od slovesa in od grenkih čustev, ki so pretresla njeno srce prvič v življenju s tako silo. Ropotanje in bobnenje vlaka jo je kakor usnivalo v.veselejše misli, želja po svetu, po svo*bodi je vzkipela vnovič s še silnejšo močjo, z razdaljo od doma je pokala vez, ki jo je morala raztrgati prej ali slej — in preden je vlak obstal na postaji, kjer ji je bilo izstopiti, je zmagala mladost, in Alena se je veselo zasmejala.
"Ali, ali smo prav za prav čudni! Veseliti bi se morali, pa se jokamo. Neumnost!"
Že na stopnicah vagona je zagledala Smrekarjevo kočijo. S parom so poslali ponjo! Imenitno. Prvič v življenju se popelje tako! Ko bi-jo srečala na cesti zdajle mama, gotovo bi ji krik-nila na voz: Le nobel, Alena! In nič bi se ne razjokala. Gotovo da ne!
Vlak se še ni dodobra ustavil, ko je Alena skočila na tla. vesela kot študentka. Šele na tleh si je domislila, da to ni bilo povsem dostojno. Zakaj ker je sedaj samostojna, je treba tudi drugačnih kretenj. Zato je takoj umirila poskočni korak in krenila proti kočiji umerjeno, samozavestno.
Komaj pa je napravila nekaj korakov, je zagledala visokega, mladega fanta, ki je šel proti njej. Dasi je prvi mik izvabil Aleno, da bi se ozrla nanj, ker na kolodvoru so izstopili samo kmetiški ljudje, ta pa je bil gosposki, se je kljub temu premagala in šla ponosno mimo njega. Še oči ni okrenila, kaj le glavo, dasi jo je mladenič pozorno motril.
Ko je stopila k vozu, jo je hlapec nerodno pozdravil.
"Voz gospoda Smrekarja, kaj-
službovmojo rodno vas, pozdravim prvi."
"Poznate?"
Alena se je obrnila proti njemu.
"Da, po opisu gospe Smre-karjeve. Tako ste ji namreč ugajali, da je bila kar očarana!"
Alena je bila še preveč otrok, da bi se ji ne bile prilegle te besede. Domislila se je sicer imenitne gospe, ki je dvorljivca odslovilo za vselej samo zato, ker je bil tako predrzen, da ji je povedal v obraz, kako je krasna. Toda to ni vplivalo. Izpod omet-ne Alenine maske je takoj pri-svetilo zaupanje tiste ženske duše, ki namerja prvi korak v svet in išče povsod samih rož.
"Tako? Torej od tam, gospod doktor!"
Alena se je obrnila proti nje-, mu in videla njegove'lokave oči, ki so bile že pile sijaj velikega mesta. Fant ni bil lep, vsaj tak ne, kakor si je njena mlada domišljija slikala lepe mladeniče. Slok, kretenj elegantnih, v obraz bled, spodnja čeljust mu je stala za spoznanje naprej, da je bilo težko ugeniti, ali naj je to znak moške odločnosti ali pa brezobzirne trmoglavosti.
"Da, od tam, gospica! Sedaj se vračam na Dunaj, in Smre-karjevi so bili tako prijazni, da sem se pripeljal na kolodvor. Občujem prav mnogo pri Smre-karjevih. Čestitam vam na tej službi!"
"Hvala, to me pa resnično veseli. Saj veste, človek gre, pa ne ve, kam!"
"Pojdite brez strahu! Smre-kar je sicer kmet, čisto navaden kmet, ona pa — med nama ostani —" Brest je pogledal za hlapcem, ali ni s kovčegom že preblizu, in izpregovoril tiše — "ona pa kravarifca." Ob tem je položil prst na ustnice. — "To-da> denar, denar! Jaz zahajam tja, drugi tudi — ker nas hočejo, prav za prav potrebujejo. Akademiki pri meni, v naši hiši — da — ker sem olikan! Edini olikan v vsej fari! Tako se ba-ha Smrekar; njemu prija pavje perje — nam pa njegovo izbor-
no vino in okusne gnjati!"
"Jaz —" Alena je trdo poudarila to besedo, "jaz bi samo zaradi tega ne vzdržala dolgo!"
Brest je začutil ost v odgovoru.
"Ne sodite napak, gospica! Saj veste, kaj je slovenski dijak! In če o počitnicah postavi kdo predenj čašo vina, in naj je kdorkoli, se je ne bo branil. Tako je. Sicer pa — ne zamerite — boste vi pri hiši prav tako pavovo perje kakor mi akademiki."
Aleni so se pojavile jezne gubice na čelu. Toda Brest je govoril naglo dalje, da mu ni mogla ugovarjati.
"Gospica! Tudi vam se bo ob tem izborno godilo in svoj namen — svoj poklic kot učiteljica boste lahko vršili odlično. Kaj drugega se pač ne more zahtevati. In o počitnicah! Boste videli! Sijajno, naravnost sijajno se bomo zabavali!"
V tem je hlapec prinesel kov-čeg in ga natovoril na kozla.
"Dober začetek, gospica, in izvolite izročiti za voz mojo naj-■iskrenejšo zahvalo Smrekarje-vim! Na svidenje o božiču!"
Alena mu je segla v roko, Brest jo je stisnil in ji pogledal v oči, da jih je povesila, se hitro okrenile in sedla v kočijo. Še zbogom ni rekla!
Konja sta se vzpela, zavora je odnehala, in voz je zdrčal po cesti.
Brest! se je še trikrat za vozom iz dalje odkril, Alena se pa ni ozrla.
"Nekaj posebnega je ta ženska!"
Tako je razsodil Brest, ko se je kočija skrila za ovinkom, in je začel hoditi gori in doli ter čakal vlaka.
"Nekaj posebnega!" je ponavljal in gledal predse na pesek.
"Kratkokrilka prav za prav, pa se nosi, o, smo že kaj drugega videli. Kaj pa misli!"
Pa se je zopet razjezil nad to sodbo, in Alena je stopila predenj ponosna, z gubicami na čelu, s stisnjenimi ustnicami.
Ob takem oklevanju je dočakal vlaka. Ko je vstopil, ga je gnalo z nerazumljivo silo k oknu, odkoder je gledal po cesti do ovinka, kjer je izginil Smre-karjev voz — z Aleno . . .
Tudi Alena je pomislila na Bresta, ko je bila sama. Toda spomin ji je bil bolj neprijeten nego ljub, in žal ji je bilo, da je premalo odločno ugovarjala, ko se je Brest prav za prav norčeval iz ljudi, ki so mu bili dobrotniki. Zato se je te misli hitro otresla in zaeno s klenih, da ob prvi priliki popravi, kar ni storila danes. V resnici jo je nekoliko zapekla vest, ker sta z materjo' prav tako sodili Smre-karjeve.
"Toda, to je bilo doma, tajno! Ta človek me pa prvič vidi — in takoj udari! To je grdo!"
Mali oglasi
EAST END RADIO
791 East 152nd St.
Popravljamo vsakovrstne električne predmete
Earl B. Cherry Wm. "Bili" Herman
ASTHMA
pi|ite brezplačno poizkušnjo
CE TRPITE NA ASTH.MI V SAPNIKU, vsled kašlja in težkega dihanja—pišite za hitro, učinkovito poskusno ponudbo brezplačno in brez rizike. Povpraševanja od strani takozvanih "brezupnih" slučajev posebno vabimo.
NACOR, 832-A, State Life Bldg.
Indianapolis 4, Ind.
SPLOŠNA POPRAVILA NA AVTU
Zmerne cene — zanesljiva posluga
CARTER BROS. GARAGE
1718 Crawford Rd	GA 7998
Pete Carter—Ralph Carter, posl.
«5
/no <
BRUSH-
Aims \
§1

I
Cady Electrical Appliance Co.
Hišni predmeti — Nu-Enamel Kem-Tone — Električna posluga 16121 Euclid Ave.	GL 2788
ne?"
"Aha," je rekel hlapec in se nekoliko namuznil. V vasi ni Smrekarju nihče rekel 'gospod'.
"Prosim, ali bi prinesli mojo prtljago? Nate listek!"
"Aha," je zagodel hlapec in začel navijati vajeti krog zavore, da bi šel po kovčeg.
Takrat je pa stopil neznani mladenič k Aleni, se odkril in poklonil.
"Dovolite, gospica Trpotčeva, kajne? Moje ime: Ivan Brest, filozof."
Alena se je samo nekoliko okrenila od voza proti njemu in mu z rahlim, poklonom odzdravila.
Kakor bi se bila prav za prav rada takoj pogovorila z njim, ker je v tujini srečala prijaznega, olikanega človeka, vendar ji je v tem trenutku zazvenel v spominu materin glas: Le nobel, Alena! in je zato takoj poskusila biti zares imenitna.
Brest je to opazil, pa ni prišel v zadrego.
"Gospica, nekoliko ste presenečeni, oprostite, ampak jaz vas že poznam in mi je izredna čast, da vas ,na potu, ko greste v
Eager Beaver
Equipped for any emergency, marines who landed at Okinawa hurdle a stone wall as they push across the island. First phase of the operation brought little opposition, the invading forces were quick to grasp the opportunity, and the early assault waves drove to the interior of the island shortly after they hit the beach. Strong opposition came later.
<0jfpJ) THIS IS THE ^Jj^Sj! USE THEM!
German Cities in the Path of Allies' Advance
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA „ HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS	,
Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do L ' ^
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasl
Employment Office, 700 Prospect Ave« soba
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj
The Ohio Bell Telephone^
C G B
DOBRA DELA ODPRTA
Dom elevelandskih najboljših delovnih razmer
48 do 70 ur na teden VISOKA PLAČA OD URE
2 urada za uposliiev
880 E. 72nd St.
severno od St. Clair Ave.
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
Odprlo dnevno od 8.30 zj. do 5. pop.
ob sobotah do poldne
Zaprto ob nedeljah
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO.
STOCK ***
i
Ohio Aircraft fcjgp
1549 SUPERIOR -
POMETAČI-SPLOŠN
plača od ure
Majhna vojna ^
Newburgh Machine s^	^
437 E. 106 St-^**®^,
TENSKE
ZA NOČNE B***J
, -o-stalil Tedenska plača
Vprašajte za
MISS MART*
8. nadstropj®
Bailey
DowntownJ^^
Mali oglasi
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Dr. Kernovo
Angleško-Slovensko berilo
(English Slovene Reader)
je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni
we're sure to win WITH KIDS WHO BRING THE PAPER IN !

City after city in Germany Is, being leveled to the ground by the Allied air forces and the advancing artillery and infantry units. Among the cities to which war has been brought home by the advancing victorious Allies are: upper left, Aschaffenburg; lower left, Duren receive* its quota, little remaining of city on Roer river after saturation bombing. Center: View of Wesel, focal point of American forces on Rhine. Upper right, Limburg railroad marshalling yards after bombing. Lower right, Eitburj.
Official U. S. Ntvy Photo
Blasting Japs on Corregidor. Rear Adm. R. S. Berkey, USN, watches cruisers and destroyers that War Bonds helped to build, drive the enemy from famous Philippine rock.
I . ,. •	U.S. Trtasury Dtparlmtnl
MOŠKI .
ZA TOVARN^*
MOŠKE zA' „ Inspek^je
pometac Barvah, »
Pomivalioken ;
Dipp V*':
Hand Screw * operator)1
Die Se*"s
Dnevno in jjV 10 ur na dan, 6 ® ^ Izvrstna prilik® z žbo 60 let staro *
THE BISHOP MFG. CO.
a* - ^ >
1285 E. 49 bt-
|Mali <
Najbolj Ujgyy
za 2 družini
raj in 5 SP°<W' j v P. 2 sobi «°tnvlf>».> V zelo dobre® 9 « »S P garaža za i f ^O^U sebno velika "^^'J. E 185 St. Že'" P j VfjH
bo, M si ^»iV" «
L^'J;, [Si;
FITZJOHN 0 —p
in nemške » ka. Vpraša se
---I v
Smerda's Co ,1
v
Z
485 EM* V/
Se priporoči f
vrst slik Povelj**-
j
When War Arrived at Okinawa
WABBDNDS