KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO II. letnik Ljubljana 1934 3. številka Vsebina tretje ištevilke: M. Luštek: Naši spomeniki: Gramozna jama, Zale, Urh — Stran 157 J. Klemene: Kaj nam govore šempetrski inadgrobnjki? — Stran 167 M. K o s : Začetki Novega mesta — Stran 171 M. Zadnikar: Ro'ma:nska arliitektura v Prekmurju — Stran 178 1. Sloka r : Prva majoililkarna v Ljuibljani — Stran 185 J. Zon ta r: Neznana pisma Žige Zoisa — Stran 188 VI. Valemčič : Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti — Stran 191 H. G. Andonovski: Nekaj prispevkov k odmevu makedonske Ilin- denskc vstaje med Slovenci — Stran 199 A. R e i s m a n : Katastralne mape Slovenskih goric iz leta 1824 — Str. 2 V. K r e g a r : Nekaj o geodeziji ~ iStran 203—204 MUZEJSKE NOVICE: S. Škaler : Posavski muzej v Brežicah — Stran 205 J. Dular: Belokranjski muzej v Metliki — Stran 207 IZ NAŠIH REVIJ - Stran 209 IZ NAŠIH KRAJEV ^ Stran 210 ZGODOVINSKO BRANJE: J. S.: Ivan Mohorič, Industrializacija Mežiške doline — Stran 211 J, Š. : Vodniki Tehiniškega m,uizeja Slovenije — Stran 211 Slika na ovitku. M. Males: Piran (moaiotipija) Barvna priloga: J.Šubic: Sadovnjak (olje) Vinjete na straneh 177, 187, 198, 202 in 204 so delo prof. J. Plečnika Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Zvone Miklavič Izdaja din xalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija iza loikalno zgodoviino. Pred- stavnik: Jože Som. Oprema; arh. Ivo Spinčič. Tiska tiskarna sTonet'a Tomšiča« v Ljub- Ijami. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/111 (Mestni arhiv). TekoSi račun pri Mestni hranilnici Ijuiblijan&ki, št. 601-305-1-75. Letna naročnina 400 din, cena 5)o gardizem, druga dopolnjena izdaja, SKZ 1952, str. 282—524. ; — 18. Podatke o zločinih na Urhu mi je ljubeznivo dala ; na razpolago Štefka Podbevšek, ki je bila v času okupacije j učiteljica v Dobrunjah ter je vestno beležila vse dogodke. Po , osvoboditvi jih je z zasliševanjptm mnogih prič stalno izpo- : polnjevala. Letos bo izšla njena kronika o U-rhu, ki bo ] najbolj veren dokument urhovskih zločincev. ] Kipar Zdeniko Kalin v svojem ateljeju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Inž. arh. Boris Kobe: Spomenik NOB ipri Urhu (iz Likovnega sveta) 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KAJ NAM GOVORE ŠEMPETRSKI NADGROBNIKI? J. KLEMENC ' V prelepi Savinjski dolini so stanovali v času kulturne stopnje, ki jo običajno imenu- jemo Hallstatt, Iliri. V razdobju, ki ga ime- nujemo laténsko, so se priselili mednje Kelti in sicer pleme Tauriiskov. Tauriski so postali gospodujoči sloj in so imeli vso oblast v de- želi. Zmagali so nad ilirskimi manjšimi mno- žicami s svojim dobro izpeljanim vojaškim sistemom, ki razodeva mnoge značilnosti poznejšega fevdalnega sistema. Zasedli so ne- katere že prej utrjene kraje, druge pa so si sami utrdili. Na ta način so nastala središča večjih vojaških pa tudi gospodarskih enot. V njih je bil pravi in absolutni gospodar velmož s svojo družino. Vsi drugi so bili v več ali manj odvisnem razmerju do njega. Dolžni so mu bili dajati delovno silo in ma- terialne dobrine. V času vojne so pomnožili njegovo konjeniško družino s številnimi pešci. Taka je bila družbena stopnja v noriškem kraljestvu, kamor je spadala tudi Savinjska dolina s Celjem. Noričani so bili vedno v prijateljskem razmerju z Rimljani. Saj vemo, da je celo 300 noriških konjenikov služilo Cezarju kot neke vrste telesna straža. Rim- ski trgovci in iskalci zlata so bili že davno stalni gostje v Noriku. Ta dežela in Italija sta se v mnogočem izpopolnjevali pri izmeni materialnih dobrini. Železo, živalski produkti na eni strani za olje in industrijske proiz- vode. Kljid) vsem svojim ozkim in prijatelj- skim stikom z Rimom Norik ni ušel svoji usodi. Postal je integralen del rimske države. Ta proces se je vršil sicer počasi, toda šel je nevzdržno svojO' pot. Najprej so bili Noričani prijatelji in za- vezniki rimskega naroda. Za vlade cesarja Avgusta je imel rimski imperij dvoje ki-a- Ijestev pod svojim protektoratom: na vzhodu tračansko, na zahodu pa regnum Noricum. Za vlade cesarja Klavdija je bilo pa tudi to noriško kraljestvo spremenjeno v rimsko senatorsko provinco. Večstoletna penetracija je popolnoma izvršila svojo nalogo. Vlada- joči, posestniški sloj vlastelinov se je pri- ključil Rimljanom in se tudi prav kmalu vključil v njih upravni sistem. V Šempetru in njegovi okolici je bilo več središč, kjer so stanovali in vladali keltski vlastelini. Mnogoštevilne že preiskane go- mile v Seščah nam to točno dokazujejo. To nam še bolj potrjujejo nekateri napisi, ki smo jih našli med mnogoštevilnimi grobnimi spomeniki v Šempetru. Na mestu sedanjega Šempetra je imel svoje ogromno posestvo, ki mu je bilo tudi vir dohodkov, neki C. Vindonij Sukces (C. Vin- donius Successus). Ta je gotovo keltskega iz- \ vora. Koren vin (Vindobona, Vindonissa itd.) j imamo tudi še v mnogih krajevnih imenih, ki j so še sedaj v uporabi in kjer je bil nekdaj ' nedvomno keltski element gospodujoč, na primer Vina gora, Vinje, Vinica itd. Ostanki antičnih zgradb v Šempetru, ki stoje na vzvišenem terenu ob sedanji glavni cesti, nam to tudi potrjujejo. Seveda to niso bile preproste ilovnate koče, temveč zidana, ve- \ lika poslopja, ki so služila velikemu gospo- ' darstvu keltskega vlastelina. Pri svojem ve- likem bogastvu in obsežnem zemljišču z j mnogimi zgradbami je imel tak velmož tudi, svoje pokopališče zase, za svoje prijatelje^ in seveda tudi za svojo družino. Pričetek odkritega grobišča v Šempetru spada gotovo v ta čas in tudi v te razmere. Najstarejši ugotovljeni spomenik je ogromni, več metrov visoki nadgrobnik G. Vindonija Sukcesa. Ta spomenik je sestavljen iz več delov, spodaj je pa grobnica za žare s pe- si. 1. Nadigro-bni napis G. Viadonija 16? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pelom. Grobnico sestavljajo tri krasno izde- lane,-z reliefi ornamentirane plošče. Zadnja stran je bila verjetno zidana in zaprta s kakšnimi vrati, skozi katera so polagali v notranjost žare s pepelom, dragocenostmi in drugimi predmeti. V Šempetru niso našli no- benih takih predmetov iz grobnega inven- tarja, ker je Savinja, ki je te grobnice uničila, manjše predmete odvlekla s seboj in jih veči- noma tudi uničila. Zelo je ;pa verjetno, da so te grobnice izropali Kvadi in Markomani na svojih pohodih v Italijo konec II. stoletja. Največji kvader Vindonijevega spomenika nosi napis, iz katerega izvemo, da je G. Vin- donij Sukces dal postaviti ta nadgrobnik sebi in svoji ženi Juliji, Sekstovi hčerki. Svojo ženo, ki je bila stara 50 let, ko je umrla, imenuje najzvestejšo (fidelissima uxor) (si. 1). SI. 2. Portret Vindonijeve žene Julije Ta veliki nadgrobni spomenik, ki smo ga sestavili iz mnogih kosov, nam dokazuje že sam po sebi in z vsebino svojega napisa, da je bil pokojnik zelo, zelo bogat. Spomenik stoji po svoji obliki pod vplivom akvilejskih grobnic, le izdelava je nekoliko enostavnejša. Iz spomenika je moč tudi spoznati, da je bil pokojnik keltskega rodu. da je bil pa tudi ugleden meščan rimskega municipija Celeje. Njegova žena je bila prava Rim- Ijanka, ne pa domačinka ali pa ženska iz romanizirane keltske rodbine. Že velikost spomenika, ki je eden največ- jih izmed vseh dosedaj v slovenskih muzej- skih zbirkah shranjenih nadgrobnikov, nam dokazuje Vindonijevo bogastvo. Tudi precej diag material, pohorski marmor, govori za to, da je bil mož, ki ga je dal zgraditi, pe- tičen. Tudi izdelava spomenika je bila precej draga, saj ga niso delali navadni klesarski delavci, temveč pravi umetniki. Oba reliefna portreta, eden na desni, drugi na levi stran- ski steni, sta izdelana silno natančno in nam kažeta individualno osebnost obeh pokojni- kov. Dalje izvemO' iz samega nadpisa, da je bil Vindonij mestni edil v Celeji. Take važne službe pa po takrat vladajočem sistemu ni mogel doseči neki nemanič, čeprav bi bil še tako sposoben, temveč le mož visokega cen- zusa, ki je bil zelo bogat. Mestni edil je bil šef varnostne službe v mestu, moral je pa tudi skrbeti za javne zgradbe, ceste, vodo- vode itd. Mogoče je celo, da je bil tehnični strokov-njak in prav lahko tudi, da je bil ta mož začetnik rimske kanalizacije v Celeji, ki deloma obstoji še dandanes. Upodobljen je stoječ, kako ravno nekaj piše ali riše s svojim stilusom v diptihon. Spodaj pred njim stoji posoda, v kakršne so takrat sprav- ljali akte. Relief nam prikazuje srednjeve- likega žilavega moža najboljših let v visoko prepasani tuniki pri njegovem delu. Še bolj zanimiv je portret njegove žene Julije, Sekstove hčere. Iz napisa zvemo, da je bila stara 50 let, ko je umrla. Oblečena je v dolgo prepasano tuniko z dolgimi in širokimi rokavi (si. 2). V levici nosi precej veliko okovano šatuljo z dragocenostmi, kar na vsak način dokazuje njeno bogastvo. Fino izdelane roke z dolgimi, negovanimi prsti pa tudi govore za to, da ta žena ni bila vajena težkega dela. Gospodujoče, precej trde po- teze njenega obraza to tudi dokazujejo. Naj- zanimivejša pa je njena frizura, ki ji pada globoko na čelo in je popolnoma podobna frizuri, ki jo je nosila Agripina, mati cesarja Nerona. Njen portret je ohranjen na mnogih rimskih novcih. Da je spomenik iz tega časa. 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 5. Kip G. Speotacija Pisciana nam potrjuje poleg oblike črk tudi sti- lizacija napisa. Žena, Rimljanka, čeprav je živela v provinci, se je nosila po modi, ki je bila tedaj običajna v Rimu. Napis na tem spomeniku ne omenja nobenih otrok, pa bi bilo iz tega skoro lahko sklepati, da sta bila pokojnika zadnja svojega rodu in da so to ogromno posestvo nasledili njihovi sorodniki, mogoče iz rodbine Enijev, ki jih omenja drugi spomenik. Precej debela in velika vodoravna plošča iz marmora, ki je na straneh okrašena z vodnimi pošastmi, nosi na sprednji strani v precej poškodovani »tabuli ansati« napis, iz katerega izvemo, da je Kvint Enij Libe- ralis postavil nadgrobni spomenik sebi, svoji ženi Oppidani in hčerki Kalendini in nak- nadno še sinu VituUu. K tej plošči pa še spadajo reliefni portreti, ki so upodobljeni na drugi, večji, poškodovani, tudi marmor- nati plošči. Napis in reliefna plošča s por- treti se prav lepo izpopolnjujeta. Iz napisa izvemo za imena pokojnikov, ki so pristno rimska. Na podlagi napisa bi mislili, da stoje pred nami čistokrvni Rim- ljani. Obstoječi relief nam pa ravno doka- zuje, da se skriva pod rimsko zunanjostjo in oficialno formo še vedno močan in živ kelt- ski element. To nam ravno dokazuje portret močne, zdrave žene na levi strani. Oblečena je v tipično keltsko nošnjo, ki je prepasana, in nosi ovratnice in zapestnice, znak bo- gastva. Njena frizura na glavi je pa tipično keltska, kakor jo nosijo žene s keltskimi imeni na neštevilnih, še ohranjenih spome- nikih Norika in tudi Gornje Panonije. Na vsak način je žena, po močni postavi, lepem, inteligentnem obrazu predvsem pa po fri- zuri sodeč, keltskega rodu. Mogoče je celo, da je Vindonijeva sorodnica in da je pode- dovala to posestvo obenem z ogromnim bo- gastvom vred. Na noben način ne bi ponosna, prava Rimljanka nosila keltske frizure. Pred nami je žena domačinka, ki se je poročila z Rimljanom Enijem. Nasprotno pa je poleg nje stoječi mož tipičen Rimljan, ki je ponosen ma svoje rimsko državljanstvo in kaže z desnim ka- zalcem na zavitek v levici. Rahla brada je zelo podobna bradi, kakor jo je nosil cesar Hadrijan, in zelo je verjetno, da je živel mož za vlade tega cesarja in še pozneje. Nikakor pa ne mnogo prej. Spodaj je med obema genijema smrti por- tret mlade Kalendine. Njen obraz in postava pripadata deklici, ki je stara 17 let, kakor pravi napis. Obraz, posebno pa del okrog ustnic, popolnoma dokazuje podobnost z materjo. Nežna postava je postala prezgodaj žrtev Smrti. Njen lik ima že več rimskega na sebi kot pa mati. Nakit okrog vratu je sicer enak kakor pri materi, toda frizura je popolnoma rimska. S tako frizuro je upo- dobljena na novcih ini portretih cesarica Faustina starejša, žena Antonina Pija, ki je umrla leta 139 n. e. V tem času je morala živeti in umreti mlada Kalendiiia. To se po- polnoma sklada s tem, kar sem omenil prej, to je, da je oče živel za cesarja Hadrijana (+ 118 n. e.) in še pozneje. Po teh dejstvih lahko ta spomenik datiramo v čas zgodnje vlade cesarja Antonina Pija. Kronološko spada v dobo tega cesarja in kasneje več šempetrskih spomenikov, ki pri- SI. 4. Fragment nadgroibnega spomenika 169 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO padajo rodbini Spectacijev Priscianov. Iz velike, deloma popolnoma izlizane nad- grobne plošče zvemo, da sta bila dva Pris- ciana, oče in sin, duumvira iure dicundo mu- nicipija Klaudije Celeje, t. j. bila sta nekaka župana rimske Celeje. Poznano nam je tudi ime žene prvega oziroma matere drugega. Imenovala se je Insta, hčerka Septimija. Od vseh teh treh oseb so nam ohranjeni kipi (si. 3). Škoda je, da so ti brez glav, ker bi nam ravno glave— kot smo videli pri prejš- njih primerih — lahko dale še več podatkov za točno datiranje spomenikov. Mati je upo- dobljena sedeča, drži pa kot dobra gospo- dinja z levico na levem kolenu kruh. Člani te rodbine — oče se je imenoval C. Spectatius Priscianus (sin favno tako) — so morali biti po nadgrobnih spomenikih sodeč, zelo bo- gati, da, najbogatejši od vseh do sedaj ome- njenih. Kako so prišli do velikega posestva v Šempetru, ne vemo. Mogoče z ženitvijo, ali pa so ga podedovali. Na vsak način pa so morali biti silno bogati. Mogoče je celo, da so bili lastniki raznih rudnikov in celo kam- noloma v današnjem Št. Vidu nad Vitanjem. Od tam namreč izvira marmor, iz katerega so šempetrski marmornati spomeniki. Mogoče je, da so si za cesarja Trajana, ko se je zadnjikrat razlilo iz premagane in podjarm-. SI. 5. Pogled na izkopavanje v Šempetru Ijene Dacije zlato po rimski državi, polo- žili temelj svojemu ogromnemu bogastvu. Oče je dal postaviti svojemu istoimenemu sinu prekrasno grobnico iz pohorskega mar- mora, od katere je še ohranjen originalni temelj, ki meri 16 m^, a visoka je skoro 5 metrov. Okrašena je bila z najmanj 8 reliefi, od katerih jih je 6 popolnoma ohranjenih, eden je fragmentiran in le eden manjka. Za sebe in za ženo je postavil tudi še eno grobno edikulo in en prekrasen baldahin, od kate- rega pa smo do sedaj našli samo en precej- šen fragment (si. 4). Na vsak način so pri- padali stavbam te rodbine najlepši reliefi in trije kipi. Kako dolgo je trajalo bogastvo te rodbine, ne vemo natančno, gotovo pa ne dalje kot do navala Kvadov in Markomanov v Pano- nijo in Norik. Po veliki vojaški cesti, ki je peljala od Petovija čez Celje mimo Šempe- tra čez trojanske klance naprej do Emone in Akvileje, so se valile čete omenjenih ple- men, ki so plenile in rušile vse daleč nao- krog. Saj so morala ta plemena po dokončni zmagi cesarja M. Avrela vrniti na sto tisoče ujetnikov. Pri tem svojem pohodu so ver- jetno oplenili urne z dragocenostmi; spome- nikov samih pa niso posebno poškodovali. Gotovo so pa posestva in zgradbe v Šempe- tru zelo veliko trpela in precej bogati Pri- sciani niso imeli več sredstev, da bi svoje gospodarstvo dvignili na prejšnjo višino. To nam dokazujejo napisi, v katerih se omenjajo člani rodbine Spectacijev (Prisci- anov), v zelo skromni obliki. Ne postavljajo si nobenih novih grobnic ali vsaj spomeni- kov, temveč uporabijo prazne dele prej postavljenih nadgrobnikov za svoje nad- grobne napise. Celo na posamezne prazne dele med vrsticami pišejo svoja imena. Ta skromna imena nam dokazujejo, kdaj je propadlo to pokopališče. Na prazni gredi, ki je ločila reliefne por- trete od pripadajočega napisa, so naknadno vklesali napis, kjer je omenjena neka Aure- lija Severina. V spodnjem delu glavnega na- pisa je pa tudi omenjena še neka Severina. To je znak, da so te žene živele za časa ce- sarja Septimija Severa in kasneje, ko je .postalo to ime zelo običajno v rimski državi. V tem času, okrog leta 230 n. e., je nastopila pa vremenska katastrofa, ki je uničila to po- kopališče in tudi mnoga druga naselja v okolici Celeje in tudi v Celeji sami. Takrat je Savinja prestopila bregove, deloma jih je tudi porušila. Zaradi tega so popadale mnoge stavbe ob njej v divjajoči element. Najprej so padli v vodo najvišje ležeči deli zgradb. 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dokler niso temelji prekrili mnogo tega. Edino na ta način si lahko razložimo, da so ležali razni arbitravi, reliefi itd. pod temelj- nimi zidovi (si. 5). Poleg mnogoštevilnih spomenikov iz po- horskega marmora je pa ohranjenih tudi zelo mnogo kosov iz navadnega domačega peščenjaka. Ti kosi so bili deloma temelji v zemlji, deloma pa so tvorili notranje dele dekorativnih zgradb. Na njih so bili pričvr- ščeni mnogi zunanji marmornati deli. Ima- mo pa tudi precej sarkofagov iz tega kamna, kjer so shranjevali pepel pokojnikov. Na nekaterih peščenjakovih sarkofagih naj- demo celo izlizane napise. V glavnem so bili to grobovi sužnjev, ki so pripadali h gospo- darstvu Spectacijev. Sežiganje mrličev je v rimskem imperiju popolnoma prenehalo šele z zmago krščan- stva. Ker imamo v šempetrskem grobišču samo sarkofage za sežgane mrliče, smo lahko prepričani, da je bilo to pokopališče v upo- rabi prvih 250 let našega štetja, a ne kas- neje, ko je postalo krščanstvo močno in je pričel prevladovati krščanski pokop. Edina izjema je pokrov iz peščenjaka, ki je moral pokrivati rakev neke mlajše osebe. Ta sar- kofag je bil edini, ki je hranil nesežgane človeške ostanke. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je pripadal nekemu kristjanu. To bi se strinjalo tudi z drugo kronologijo, da je bilo pokopališče uničeno za časa vlade cesarja Septimija Severa ali nekoliko kas- neje. Saj je znano, da je ravno ta vladar zelo podpiral kristjane, pa smo upravičeni trditi, da je omenjeni pokrov del nekega krščanskega sarkofaga. Šempetrsko grobišče je tako bogato in popolnoma ohranjeno, da imajo nekatere grobne zgradbe ohranjenega več kot 80 "/o prvotnega gradiva in se jih zaradi tega splača postaviti nazaj na staro mesto. Pri- mer ja jočega materiala skoro ni treba upo- rabljati, ker se spomeniki sami med seboj tako vežejo in izpopolnjujejo, da ni treba iskati nikakih analogij ali kaj podobnega. Pač pa ta bogati material potrjuje mnoga še dvomljiva mnenja. Zaradi tega lahko trdimo, da je šempetrsko grobišče izmed poganskih provincialnih grobišč eno najvažnejših ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v vseh pro- vincah nekdanje rimske države. ZAČETKI NOVEGA MESTA DR. MILKO KOS Med slovenskimi pokrajinami je bila Do- lenjska pred prihodom naših prednikov ena najbolj gosto naseljenih. V prvi vrsti velja to za tisti del Dolenjske, ki se širi med Gor- janci, Krko in Savo. Arheološki zemljevid te pokrajine nam v starem veku kaže izredno gosto mrežo selišč, potov in najdb. Preko nje vodi v rimski dobi velika cesta Emona (Ljub- ljana) — Praetorium Latobicorum (Trebnje) — Neviodunum (Drnovo pri Krškem) in dalje v Siscijo (Sisak), ki je nedvomno služila ob koncu VI. in v VIL stoletju prihajajočim Slovencem kot dober kažipot pri njihovem prodiranju proti zahodu. Del Slovencev se je v njenem območju ustalil in naselil širok pas ob obeh straneh velikega rimskega pota, skoraj povsod sledeč s svojimi naselji ob- močjem selišč iz prazgodovinskega in rim- skega časa. Tako so mogli priti in so prišli naši pred- niki tudi v okoliš današnjega Novega mesta. Vse kaže, da se je ta dotok usmerjal od vzhodne in severne strani, ne pa od južne. Kajti med novomeško kotlino in Belo kra- jino se je že v predslovenski dobi pa v časih slovenskega naseljevanja širil gozdni pas, ki je bil mnogo širši in večji od današnjega in je v prvih stoletjih bivanja v novi domovini ločil v selitvenem, pa tudi političnem oziru naseljence ob Krki od onih v današnji Beli krajini. Bela krajina od Kolpe pa do roba Gorjancev in kočevskih gora, »dežela on- stran gore« (ultra montem), kakor so se izra- žali v srednjem veku na Kranjskem, je za časa slovenskega naseljevanja dobivala do- toke svojega prebivalstva od prekokolpske strani. V novomeškem okolišu pa se je prvotna slovenska naselitev, sprva v eksten- zivni meri, razprostrla do roba Gorjancev in velikih gozdov, ki na jugu ločujejo novome- ško kotlino od Bele krajine. Skrajna južna točka naselitve je tukaj Mehovo z bližnjo okolico.1 Nekoliko močnejši tok, še izza prve dobe slovenskega naseljevanja, se je usmeril ob Krki navzgor; proti jugu pa tudi tukaj ni prodrl mnogo preko velikega kolena Krke v okolišu današnjih Dolenjskih Toplic. V smeri proti Suhi krajini je ekspanziji novo- meškega naselitvenega toka zaprl pot gorski s 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in gozdnati rob, ki se med Sotesko in Prečno spušča v doHno Krke. V živem in tesnem nasebtvenem stiku je :pa novomeški okoliš povezan s severom, severovzhodom in seve- rozahodom, od teh strani ni dobival le svo- jih kolonizacijskih tokov, marveč tudi oblike političnega oblikovanja v dobi, ki jo imenu- jemo srednji vek . Kot marsikje drugod na slovenskih tleh je Slovenec tudi v novomeškem okolišu naselil najprej zemljo, ki jo je že pred njim pridobil kulturi prebivalec rimske in predrimske dobe. Vabila ga je k obdelavi, ki je bila lažja kot tam, kjer je bilo treba gozdove šele krčiti. Temu je lahko slediti, če primer- jamo arheološki zemljevid novomeškega oko- liša iz starega veka s selišči, ki jih moremo glede nastanka staviti v starejše slovenske čase. Skoraj povsod v bližini prometnih potov, najdišč, grobišč in gradišč iz pred- slovenskih časov naletimo na slovenska seli- šča, ki s svojimi imeni, poljsko razdelitvijo, oblikami vasi in še drugem pričajo, da jih je šteti med kraje sorazmerno stare sloven- ske naselitve. Krajevno ime je navadno najstarejši vir za zgodovino vsakega po človeku naseljenega kraja. Kot drugod tudi v novomeškem oko- lišu. Mimo krajev, ki s svojim imenom go- vore o utrdbah ali ostankih predslovenskih in prvih slovenskih časov (na primer Gradec, Groblje), je šteti k starejšim slovenskim krajevnim imenom tudi v novomeškem okra- ju taka, ki nakazujejo obliko ali kakovost tal, na primer Grič, Kamnje, Kal, Mokro polje. Dalje spadajo med krajevna imena starejših plasti tudi taka, ki so v zvezi z drevjem in rastlinstvom (na primer Brezje, Cerovec, Češnjice, Gaberje, Hmeljnik, Hra- stje, Orehek). Stara so tudi nekatera, vendar ne vsa krajevna imena po svetnikih (Šent- jurje, Šmihel), pa na splošno imena krajev po vodah (Kamnica, SuSica, Težka voda. Toplica), oziroma po položaju in prehodu preko voda (Brod, Struga). Ni in ne more biti namen, podati v tej razpravi zgodovinsko razčlenitev krajevnih imen novomeškega okraja. Ugotoviti nam je le končne izsledke takega raziskavanja, ko- likor so potrebni za razumevanje naselitve prostora, v katerem je nastalo in leži, je živelo in živi Novo mesto. Ti nam kažejo, da je bil novomeški okraj naseljen že v starejši slovenski dobi vsaj v ekstenzivni meri v okviru meja, ki smo jih spredaj nakazali: do podnožja Gorjancev, do roba velikih go- zdov na jugu in zahodu, medtem ko se proti severu, severozahodu in severovzhodu dru- žijo imena starejšega slovenskega tipa v ne- pretrgani zvezi z enako tvorjenimi imeni v smereh proti Mirni peči in Trebnjem ozi- roma proti Beli cerkvi in Šentjerneju. Le na eno vrsto krajevnih imen v novo- meškem okraju bi hotel posebej opozoriti; prvič zato, ker so zanj posebno značilna in številna, a drugič, ker segajo po svojem nastanku že v dobo, ko nam postaja tudi politična zgodovina našega okraja jasnejša. Mislim na imena, tvorjena z besedo »vas«, tipa na primer Gotna vas. Krajevna imena tvorjena z »vas«, spadajo v dobo koloniza- cije, ki je prehajala že od ekstenzivnosti v intenzivno naseljevanje dotedaj nenaseljenih predelov novomeškega okraja; kolikor mo- remo presoditi, poglavitno nekako v stoletja od XI. do XIII. Vendar je točen nastanek kraja in krajevnega imena te vrste navadno težko določiti.^ Po času nastajanja in načinu tvorbe mo- remo imena z »vas« vzporediti s krajevnimi imeni nemškega naselitvenega ozemlja, obli- kovanimi s pridevkom »dorf«. Slovencem, kot kaže, tvorba krajevnih imen z »vas« ni bila v tisti meri domača kot Nemcem. Pre- iskava številnih krajevnih imen te vrste v novomeškem okraju kaže, da mnogi kraji, danes poimenovani s pridevkom »vas«, tega v starejših dobah niso imeb. Druga krajevna imena te vrste zopet kažejo, da jim je šele tuja pisarna dala obliko z »vas« oziroma po- nemčenim »dorf«, medtem ko stare slovenske domače oblike pridevka »vas« oziroma »dorf« ne poznajo.' Kljub temu pa preostane še velika sku- pina imen, ki so tako v svojih slovenskih kot nemških oblikah tvorjena z »vas« in se taka že v starejših znanih zapisih pojavljajo. Mimo imen te vrste, sestavljenih z osebnim imenom slovenskega ali krščanskega izvora (na primer Jurka vas, Jurna vas, Ivanja vas) imamo tudi skupino takih, ki v njih tiči germansko osebno ime. Nikakor pa ne smemo iz tega nujno sklepati, da je bila tista vas mogoče od Nemcev naseljena, ali da je bil ta, po katerem se vas imenuje, Nemec. Po politični zavladi Nemcev se je dajanje nemških osebnih imen tudi med Slovenci silno razširilo, čeprav je tisti, ki ga je nosil, bil in ostal Slovenec. Ce se torej Gotna vas tako imenuje prejkone po nekem Guotu ali Guoti, če ima Irča vas ime po nekem Geroltu, Regerja vas po nekem Rudi- gerju, Rumanja vas po nekem Rudmanu — to še daleč ne pomeni, da so bile to mogoče nemške naselbine, pač pa da so mogle nastati, oziroma da so dobile to svoje ime šele ta- krat, ko je s tujimi rodbinami in vplivom 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prišlo tudi pri nas v navado, imenovati sebe in druge s taikimi imeni tujega izvora.* Ce na splošno premotrimo množino in ob- like krajevnih imen novomeškega okoliša, kolikor moremo njim in krajem, z njimi po- imenovanim, glede nastanka prisoditi rela- tivno večjo starost, moremo reči, da je bil ta predel slovenske zemlje že v XII. in XIII. stoletju posejan z vasmi in zaselki, ki se glede števila niso mnogo razlikovali od da- našnjega stanja. In vendar ni sredi tega sorazmerno gosto naseljenega in obljudenega sveta že takrat nastala ali stala tržna ali mestna naselbina, ki bi ji v tem predelu šle gospodarske in obrambne funkcije, kar bi glede na podobne razmere marsikje drugje mogli pričakovati. Vpogled v politično zgo- dovino našega okraja do omenjene in v ome- njeni dobi nam bo, tako menim, mogel to do neke mere razložiti. Kraji in krajevna imena, tvorjena z besedo »vas«, o katerih smo slišali, segajo po svojem nastanku v glavnem v dobo, ko se nam za zgodovino miovomeškega okraja odpirajo tudi že drugi viri kot zgolj krajevnoimenski., Segajo v čase, ko moremo v našem okolišu že ugotoviti obrise tistih političnih tvorb in delovanje sil, ki so postale kasneje v veliki meri odločilne za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki. Ta naselbina je nastala v bližini meja države, ki ji je novomeški okraj, hkrati z veliko večino slovenske zemlje, v visokem in poznem srednjem veku, pripadal. Okoliš Novega mesta je v času do XII. stoletja držav- no obmejno ozemlje. Vse do XII. stoletja je potekala vzhodna meja Kranjske, z njo državna meja proti Hrvatski, ob spodnji Krki približno do Kronovega in od tod proti jugovzhodu na najvišje vrhove Gorjancev, od teh pa v gozdovih, ki dele Belo krajino od novomeškega okoliša.' Za potek nekdanje kranjsko-hrvatske meje v novomeškem od- seku je značilna starejša označba današnje Stare vasi (imenovane tudi Gorenja Stara vas) jugozahodno od Šentjerneja: Kranjska Stara vas, pa današnje Dolenje vasi, vzhod- no od Šentjerneja: Hrovaška Stara vas. Nek- danja politična državna meja med Kranjsko in Hrvatsko je pustila sled v Hrovaški in 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kranjski Stari vasi, od katerih je ena spa- dala politično pod Hrvatsko, druga pa pod Kranjsko.' Označbo »krajina« je najti, kot drugod ob mejah starih krajin, tudi v novo- meškem okolišu, ki je ležal ob politični meji nekdanje krajine Kranjske. Ime vasi Kro- novo ob reki Krki sicer ni spravljati v zvezo s krajino, gotovo je pa s tem nazivom v zvezi neki Chreyndorf iz 1389 v fari Beli cerkvi in neki Krainpach iz 1436 v šentjernejski fari.' O zaselku Dreniku pri Velikih Brus- nicah je pa v srednjeveških virih povedano, da leži v Krajini.* Ta v državnem oziru obmejni svet proti Hrvatski je tej na škodo začel v XII. stoletju premikati svoje politične meje proti vzhodu. Ob spodnji Krki se je ta akcija vojaškega, političnega in cerkvenega osvajanja vršila pod vodstvom rodu Spanheimov, ki so si, v teh predelih bogati zemljiški gospodje, ustvarili v Kostanjevici svoje upravno sre- dišče in imajo od 1234 v bližnji cisterci svojo pobožno ustanovo. Spanheimi so premaknili politične meje Kranjske na škodo Hrvatske od spodnje Krke na črto onstran Gorjancev, ki poteka, obsegajoča Zumberk, od spodnje Bregane do severovzhodno MetUke.' V novomeškem okraju gre podobna vloga rodu gospodov Višnje gorskih. Ti se prvotno niso tako imenovali. Člani tega rodu imajo skraja svoj glavni sedež na gradu Puchs v dolini zgornje Mure. V prvi polovici XII. sto- letja se je pa ena veja tega rodu naselila na svoja kranjska posestva in se začela ime- novati po Višnji gori. Na Dolenjskem je segala raztresena posest Višnjegorskih od zgornje Krke, Višnje gore in Litije do pod- nožja Gorjancev. Višnjegorski ministeriali in vitezi se imenujejo po Mehovom, Hmeljniku, Hohenavu, Breitehavu (pri Spodnji Straži), Prečni, Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju (zahodno od Šentjerneja), Kronovem, Čretežu (Reutenberg) in še drugih krajih. Prežek ali Prisekke (in podobno) je Pris- ekke, to je Prisovo brdo, po pridevku Pris, ki so ga imeli v XII. in začetku XIII. stoletja nekateri člani višnjegorskega rodu, lastniki posesti tudi po Dolenjskem." Zaslugo intenzivnejše kolonizacije v oko- lišu gradu Mehovega, ki je višnjegorski, gre pripisovati temu rodu. Tamošnja Koroška vas ima, po mojem, ime po naseljencih, ki so prišli iz stare domovine rodu Puchs-Viš- nja gora. Štajerske ob zgornji Muri, ki so jo še do XV. stoletja šteli v političnem pomenu h Koroški.^2 Gospodje iz Kronovega, vitezi Puchs-Višnjegorski, imajo v začetku XIII. stoletja posest tako ob dolenjski Krki kot ob zgornještajerski Muri.'' Do XII. stoletja moramo torej do neke mere računati z doto- kom viteštva, mogoče v manjšem obsegu tudi podeželskega prebivalstva, z Zgornje Štajer- ske, ki je bila takrat deloma še slovenska, na zemljo Višnjegorskih ob Krki in pod Gorjanci. Višnjegorskim gre glavna zasluga, da so se v XII. stoletju pomaknile politične in za temi tudi cerkvene meje Kranjske preko Gor- jancev v današnjo Belo krajino. Novomeški okraj je Višnjegorskim izhodna pokrajina za njihovo ekspanzijo preko Gorjancev v Belo krajino. Oljmejno Mehovo je ena glav- nih njihovih utrjenih postojank, grad, ki mu je v XII. in XIII. stoletju namenjena vloga tako obmejne obrambne točke kot izhodišča za prekogorjansko ofenzivo." Spanheimi, ki jim je v XII. in XIII. stoletju šla vloga osvajalcev, usmerjenih preko se- vernih Gorjancev — podobno kot Višnjegor- skim ob istem času preko južnih — so si ustvarili v Kostanjevici ob Krki svoje tržišče in meščansko naselbino. Škof iz bavarskega Freisinga, Višnjegorskim zemljiški sosed na severu okoli Bele cerkve, Šmarjete in Škoc- jana, je tudi imel na svojem ozemlju svoj trg, na Mtoku« ob Krki severno od Šentjer- neja, ki ga srednjeveški viri imenujejo Gu- tenwerd ali podobno.'* Višnjegorski take meščanske naselbine v njim pripadajočem odseku ozemlja ob Krki niso imeli in ga tudi niso ustanovili. Kakor da jim zagon njihove ofenzive preko Gorjan- cev ni dajal časa ali prilike za kaj takega in so nemara raje mislili na tržna in meščanska središča onstran Gorjancev, v politično-na novo osvojeni zemlji. V času sicer že, ko Višnjegorskih ni bilo več, se imenuje Črno- melj kot h gradu Mehovo pripadajoči trg, prvič 1277, kraj, kjer je bila po izvršeni po- litični priključitvi h Kranjski ustanovljena pol stoletja poprej matična fara za Belo kra- jino. Mlajšega nastanka od Črnomlja je Novi trg, takrat tako imenovan v nasprotju k starejšemu Črnomlju, danes Metlika ime- novana meščanska naselbina (prvič 1300).'* Mimo teh Spanheimov, Višnjegorskih, ško- fov iz Freisinga ter drugih in od njih od- visne zemlje, naseljene s podrejenimi ple- miči, vitezi, hlapci in podložnimi kmeti, je po svojem obsegu bila sorazmerno nevelika zemlja svobodnih, pa bodisi da so ti bili ple- miškega ali kmečkega stanu. Ni pa manj- kalo tudi okoli Novega mesta naslednikov staroslovenskega privilegiranega stanu, kose- zov ali kasazov imenovanih. Najdemo jih še globoko v srednji vek v Goriški vasi pri Mirni peči, dalje tik današnjega mesta, po- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem V Dolenjem Kronovem ob Krki ter v vaseh Orehovici, Vrhpolju in Hrasiju pod Prežekom ob vznožju Gorjancev.'" Tako je bil torej novomeški okraj vse do XII. stoletja državno obmejno ozemlje, a tudi še v naslednjih stoletjih mu gre pomembna vloga pri razširitvi državnih meja preko Gorjancev v Belo krajino. Poleg svetnih meja je omeniti še cerkvene. Krka pri Novem mestu je bila meja med mirnopeško in šmihelsko prafaro. Krka od Šentpetra navzdol pa med šentjernejsko in belocer- kevško. Vendar kak trg ali mesto ob in v bližini teh meja, notranjih in zunanjih, vse do druge polovice XIV. stoletja ni nastal. Šele takrat so v novomeškem pro- storu potekajoče meje in interesi mejašev postali pomembni in soodločujoči faktorji pri nastanku nove meščanske naselbine ob Krki. V drugi polovici XIII. stoletja je postal glavni naslednik zemljiških gospodov v no- vomeškem okolišu, potem ko so vsi omenjeni Višnjegorski, Spanheimi in drugi po vrsti izumrli, rod grofov iz Gorice. Ta je takrat že razpadal v dve veji, v ono ožjih goriških grofov, ki so bili deželni gospodje v Gorici in delu Istre ter Krasa, ter v vejo grofov goriško-tirolskih, ki je od 1279 imela od nem- ških kraljev v zastavo Kranjsko s Slovensko krajino; nje člani so tedaj tudi vojvode ko- roški. V novomeškem okolišu prevladuje po- sest prvo imenovane veje, torej ožje goriške. Gospostva Šunoberk, Žužemberk, Soteska, Hmeljnik in Mehovo so v drugi polovici XIII. in v prvi polovici XIV. stoletja goriška.'* Največji protivniki politične oblasti in zemljiškega gospostva Goriških obeh vej so bili Habsburžani. Do leta 1535 bi mogli tek- mujočo oblast obeh mogočnih rodov označiti glede na slovensko zemljo še kot neke vrste habsburško-goriško ravnovesje. Ko pa je tega leta izumrla tirolsko-goriška veja Goriških v moškem rodu, so nasledili Habsburžani njeno politično gospostvo na Kranjskem, kmalu pa tudi naskočili dolenjsko zemljiško posest še preživele goriške veje. Poskus iz leta 1338, polastiti se je že tedaj, se sicer ni posrečil, toda zaradi tega Habsburžani svo- jega prizadevanja in naporov niso opustili.'* Včlenili so jih v stremljenja, ki so značilna za habsburško politiko na slovenskih tleh v XIV. stoletju: doseči preko naših tal dostop do morja. Člen v verigi te politike je usta- novitev Novega mesta leta 1365 po enem naj- vnctejših zastopnikov omenjene habsburške politike v XIV. stoletju, vojvodi Rudolfu IV. Z vključitvijo Kranjske 1335. leta so se Habsburžani ob kraških prehodih na razda- ljo 40 do 50 km zračne črte približali morju. Vse njihovo prizadevanje v naslednjih de- setletjih gre za tem, kako prodreti kraško pregrado, ki jim je še zajpdrala pot do Trža- škega zaliva in Kvarnera. V dosego tega cilja, za politično osvojitev, obvladanje pro- metnih potov in gospodarsko penetracijo ob njih, je bilo treba uravnati primerno poli- tiko proti gospodom, ki so takrat na jugu Kranjske in na Krasu imeli še odločujočo besedo. Med njimi je bil tudi goriški grof. Pregrado, ki je Habsburžanom na jugu Kranjske in na Krasu še zapirala pot do morja, začno ti sredi XIV. stoletja rušiti z veliko doslednostjo. Postojanka za postojan- ko pripade Habsburžanom. S posebnim uspe- hom je to politiko vodil vojvoda Rudolf IV. (1358—1365). Na kraških prehodih je prido- bival z veliko doslednostjo postojanke in pristaše. Turjaški se mu predajo in sprej- mejo od Rudolfa oglejski fevd Nadlišek ob starem potu, ki je vodil iz Ijidjljanske kot- line na Kras. Ob njem pride nekako ob istem času pod Habsburžane tudi Postojna. Od oglejskega patriarha je v koprivniškem miru leta 1362 dobil Rudolf vse fevde patriarhata na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Slo- venski krajini in na Krasu. Z istrsko vejo goriških grofov je pa sklenil Rudolf leta 1364 dedno pogodbo, ki je Habsburžanom obetala nasledstvo v goriški Istri, v Slo- venski krajini in v Metliki, do česar je deset let zatem (1374) tudi prišlo.^« Deželnoknežjo oblast nad Kranjsko, po- sest, pridobljeno s smotrno politiko prodi- ranja na morje, in pričakovano nasledstvo obsežne goriške posesti na Dolenjskem in v Beli krajini je morala habsburška oblast tudi vojaško in gospodarsko osvojiti in svojemu gospostvu zagotoviti. V tem vidim glavni pomen ustanovitve nove meščanske nasel- bine ob Krki leta 1365. Razen tega je ta nastala na meji tedanjih dveh glavnih zem- Ijiškoposestnih kompleksov Dolenjske, habs- burškega in goriškega. Bila je Habsburžanu sredstvo gospodarske in vojaške penetracije na enem izmed potov, ki vodijo iz zaledja k toliko zaželenemu morju, postavljena pred še goriška Mehovo in Hmeljnik, torej na rob zemlje grofa goriškega, ki pa bo že čez kratko desetletje habsburška. Toda ali ni bilo druge meščanske nasel- bine v tem delu Dolenjske, ki bi bila utegnila opravljati naloge, namenjene Novemu mestu? freisinški trg Otok ali Gutenwerd ob Krki je v razpadanju. Nekdaj španheimska Ko- stanjevica ni nikdar opravljala oziroma mo- gla opravljati tistih nalog, ki so jih ji njeni ustanovitelji namenili. Potrebno je bilo torej 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO novo gospodarsko središče in utrjeno voja- ško oporišče više zgoraj ob Krki, ki naj bi kot konkurenčna habsburška postojanka pritegnila nase tudi promet iz že obstoječih goriških trgov v »Metliki«: Novega trga (da- nes mesto Metlika) in Črnomlja, obvladala pota od tam in tja ter tako pripravljala politično pripadnost še goriškega dela Do- lenjske in Bele krajine Habsburžanom. S tem smo se približali v literaturi že ob- ravnavanemu vprašanju, kaj je bilo prej na mestu današnjega Novega mesta, ali je to nova meščanska naselbina, nastala, kot pravi pravnozgodovinsko izražanje, »na zeleni trati« ali »iz divjega korena«, ali pa nave- zuje na neko že od prej tamkaj obstoječe tržišče ali selišče. Vse kaže, da je verjeti poročilu stiškega kronista Pavla Puclja, ki pravi v svoji kro- niki iz leta 1719, da je leta 1365 prejel stiski opat od avstrijskega vojvode Rudolfa IV. nekaj posestev v zamenjavo »za kraj Gradec ali vas, kjer je sedaj Novo mesto«.^' Stiska posest na mestu in v bližnjem okolišu današ- njega Novega mesta se da v virih tudi sicer dokazati.22 Vojvoda Rudolf si je za ustano- vitev nove meščanske naselbine priskrbel torej zemljo od cerkvenega gospoda, kar je bilo nemara laže, kakor dobiti jo od svet- nega zemljiškega gospoda. Novo mesto torej ni nastalo na ozemlju, ki bi bilo do takrat nenaseljeno, po drugi strani pa tudi ne, kot mnoga naših mest, na mestu ali v neposredni bližini kraja, kjer se je že prej trgovalo in kjer je že bilo neko tržišče. Novo mesto je ustanovljeno nepo- sredno kot meščanska naselbina, brez pred- hodnega trga kakršnekoli vrste, o katerem bi vedeli, a to na kraju ondod že od poprej obstoječe vasi z značilnim imenom Gradec. To ime novomeškega predhodnika, Gradca, je vredno pozornosti. Takih mest, ki so na- stala na mestu ali v bližini nekega gradca in celo prevzela ime Gradec, s čimer nam je razumeti utrjen prostor zgodnje slovenske dobe, in včasih po njem imenovano tamkaj nastalo naselbino, poznamo več. Naj omenim Slovenj Gradec, ki je nastal pod starosloven- skim gradcem in v bližini starega tržišča pod goro sv. Pankracija; navedem naj za- grebški Grič, kar je nastalo iz Gradec, da- našnji zagrebški Gornji grad; omenim naj glavno mesto Štajerske ali Nemški Gradec, ki ima tudi ime po nekdanji slovenski utr- jeni postojanki na grajskem griču. Taki sta- roslovenski gradci so pa glede svojega po- ložaja in nastanka vezani zopet prav pogo- stokrat na še starejša gradišča. Tudi za na- stanek slovenskega srednjeveškega mesta na mestu ali tik gradišča, oziroma ob vaseh, po teh imenovanih, imamo primere. Brežice so nastale ob vasi z imenom Gradišče, ki pa se je z današnjim mestom povsem spojila; ' Ljubljana je nastala ob gradišču iz rimskih ' časov; kar ob dveh gradiščih pa gorenjska^ Radovljica.23 j Že ime Gradec govori za nekaj utrjenega. Zavarovan položaj na polotoku, ki ga od treh strani obdaja voda, je bil za tak staroslo- venski gradeč kot ustvarjen. Upravičena je ' domneva, da ga je iskati na višinah današ- i njega Kapiteljskega hriba. Jedro nove me- ščanske naselbine je pa nastalo ob tem gradcu na vrhu, nekoliko vstran od njega. Seveda je meščanska naselbina stari Gradec vključila v svoj obseg in ga v taki meri pre- rastla, da mu je celo zatrla ime. Podobno je j Slovenj Gradec nastal ob gradcu, toda tako j daleč stran od njega, da se z njim spojiti i ni mogel. Z Novim mestom bi najraje pri- merjal srednjeveške Brežice, kjer je mesto vključilo vas Gradišče, ob kateri je nastalo, v svoj obseg v taki meri, da je, kot pri novomeškem gradcu, starejše vaško ime po- vsem izginilo iz spomina. Podoben, geograf- ski položaj kot Novo mesto ima belokranj- ski Gradec; kot Novo mesto v zavoj Krke tako je belokranjski kraj, ki pa mu je staro značilno ime ostalo, položen v zavoj Lahinje. Novo mesto ni torej, kar se obrambne funkcije tiče, brez tradicije. Ta je celo kaj ¦ stara, saj kaže ime gradeč, da sega že v I zgodnjo slovensko dobo. Prekinjena za sto- . letja, je ta obrambna funkcija zaživela zopet ; ob ustanovitvi mesta, ki so ga začeli ime- novati »novo«. Mimo kolonizatoričnih, političnih in ob- i rambnih so pa bili še gospodarski in pro-^ metni razlogi odločilni za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki. Mimo podolž- nega pota ob reki, ki je pustil svojo sled; v zgodovini kolonizacije, je poudariti še i transverzalno smer, ki Krko prečka. Kaže, \ da je taka pot vodila preko Krke v novo- i meškem prostoru že pred ustanovitvijo No- ! vega mesta, vendar ne točno na prostoru da- ' našnjega mesta, marveč nekoliko nad njim, ; pri Brodu, kjer je prehod preko reke družil • pota iz obeh prafara, razmejenih po Krki, i mirnopeške in šmihelske. Vasica in prehod Brod nad Novim mestom se kmalu po usta- novitvi mesta imenujeta v virih tudi Stari i brod, pač v razliko k »Novemu brodu«, ki< je po ustanovitvi nove meščanske naselbine in zavoljo prisilnih cestnih smeri od ustano- vitelja določenih nujno moral nastati tik ob Novem mestu.^* Novo mesto je torej prevzelo, z majhno premaknitvijo, tudi križišče potov, '. 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ki naj bi po namerah njegovega ustanovi- telja usmerjala odslej promet in trgovce iz Hrvatske preko mesta ob Krki notri v Kranj- sko in do morja in seveda tudi v nasprotno smer. Tako je torej Novo mesto novo le do neke mere. Novo ni po načinu, kako se je naslo- nilo na neko prejšnjo vas z značilnim ime- nom Gradec; meščanske naselbine s tako tradicijo poznamo tudi drugod. Pač pa je Novo mesto novo, se po tem razlikuje od mnogih slovenskih mest in se je kot tako tudi vtisnilo v spomin sočasnikom njegove ustanovitve, da nimamo pri njem dokaza- nega tržišča pred nastankom mesta samega, da se to mesto pojavi naenkrat kot kraj, s tržnimi, sodnimi in drugimi pravicami po ustanovnem pismu obdarjen, v katerega je, kot kaže, zaukazal razvoju mest in meščan- stva naklonjeni ustanovitelj po svoji vladar- ski volji zbirati in naseljevati prebivalstvo, kraj, ki ga je s trdno obmejenim pomirjem ločil izpod oblasti deželskega sodnika in podredil mestnemu sodniku.^' Od kod je bilo to novo prebivalstvo in kakšne so bile v podrobnostih njegove pravice in dolžnosti, o tem razpravljati pa sega že izven okvira te razprave, ki ji je bil v prvi vrsti namen, pokazati na kolonizatorične, politične, ob- rambne in gospodarske pogoje, ki so bili odločilni, da je ob reki Krki zrastla v drugi polovici XIV. stoletja nova meščanska na- selbina. OPOMBE 1. Moja Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 34, in Glasnik Muzejskega društva, 18 (1937), 48. — 2. V kostanjeviškem urbarju iz ok. 1332—50 (f 10' v Narod, in univ. biblioteki v Lj.) je naštel neki Chrentzlinzdorf. 1351 se omenja Sand Goergen (to je vas Sentjurje pri Mirni peči) z lego pri nekem Chracnczleinsdorf (listiiia v Kaipitdjskem arhivu v Novem mestu). Pred 13. avgustom 1250 je pa neki Otto CrencznI dal Stični dve kmetiji pri Hmeljniiku (Schumi, Urkundenbuch, II, 135). Po tem Crenczelu ima vas mogoče ime in je nemara Hmeljčič, Šentjurju sosedna vas, ki se s tem imenom v srednjeveških virih sicer ne omenja. — 5, Pri- meri: Goriška vas pri Mirni peči 1382: czu den Puhdn (listina v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu); Mačkovec 1490: Kaczendorff (listina prav tam); Kamnje pri Hmeljnik« 1420 : Staindorff (Mitt. des Musealvereins f. Krain. XX, 186); Grčevje 1477 : Gertzendorf f ; Skrjanče 1477 : Lerchendorff; Loška vas 1477 ; Sand Martin in der Aw (deželnoknežji urbar za Kranjsko iz 1477 v Drž. arhivu na Dunaju, f. 58, 38', 39, 51, rokopis BI. 518). — 4. Navajam prvo po času znano mi navedbo v virih: Gottendortf 1436 (celjske fevdne knjige, kod. BI. 313 v Drž. arhivu na Dunaju, f. 20' in f. 85'); Geresdortf 1477 (urbar kot pri op. 3); RUdigersdorf 1389 (listina v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu); Pud- mansdorff! 1424 (listina prav tam). — 5. L. Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains, v Erläuterungen zum historischen Atlas der österr. Alpenländer, 1/4, 351. — 6. Mo- ja izvajanja v Glasniku Muzej, društva, X (1929), 31. — 7. Za Kronovo = Krainau : Hauptmann, Erläuterungen, 369; drugače Kelemina v Glasniku Muzej, društva, 18 (1937), 139. — Chreyndorf, listina 1389 v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu; Kreyndorff 1459 febr. 12 (listina v Drž. arhivu v Ljubljani); Krainpach . . . in sannd Bartholome pharr 1436 (celjske fevdne knjige, fol. 79, kot pri op. 4), mogoče Ca- dreški potok, ki teče skozi Kranjsko Staro vas? ~ 8. In der KTain bei Dremnig 1435 (celjske fevdne knjige, fol. 120, kot zgoraj pri op. 4). — 9. Hauptmann, Erläuterungen, 406. — 10. Hohenau pri Prežeku (L. Hauptmann o višnjegorskih mi- nisterialih in kraju Hohenau: Erläuterungen, 596, 397). — Ok. 1180 višnjegorski ministeriali v: Priseche (Prežek), Ho- henowe, Prekan (Prečna), Praneovcge (Breitenau) in Solch (Zalog), Gradivo za zgod. Slovencev, IV, 637. — 1234 se omenjajo med tistimi, ki so bili >de familia et domo quon- dam nobilis comitis Albrehti de Weihselberch et nobilis viri dieti Preis« in ki so tedaj iprešH na freisinškega škofa, go- spodje iz Creteža, Otočca, Mokrega polja, Prežeka, Otoka (Gutenwerde), 'ter dalje (parantela illa que sumpsit origiucm de genere illorum qui dicuntur Chauzer« in >parcntela que est de genere illorum de Preutenowe« (Fontes rer. Austr., IL Abt., ZV. 51, str. 170, 171). — Hohenaw 1306 in 1307 freisinški (Fontes rer. Austr., II. Abt., zvez. 35. str. 24, 39). — 11. Posest: Gradivo, IV, 130, 211, 312. — (Albertus de) Priseche prvič okoli 1180 v neki listiui Henrika Prisa, pač tega mini- sterial (Gradivo, IV, 637). — Prim, tudi L. Hauptmann v Radu Jugoslav, akademije, knjiga 250. str. 258 in 239. — 12. Glasnik Muzej, društva, 1937, 46, 47. — 13. Gradivo, V, 177, 291, 379. — 14. Gradivo, IV, 921; V, 775. — L. Haupt- man, Erläuterungen, 396, 406. — 15. F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 10. — 16. F. Schumi, Archiv für Heimatkunde, I, 239; II. 245; Gradivo, V, 486. — 17. V štirih listinah kapiteljskega arhiva v Novem mestu (1425, 1428) meja pri Novem mestu »von dem kases vnczt auf Bo- dyn«, »a kases usque ad Wodyn«. — >Edliagtumb zu Krast« (celjske fevdne knjige 1456, fol. 31, kot zgoraj v op. 4). — Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 14 (1901), 58, 60, 70. — L. Hauptmann v Zborniku kralja Tomislava (Zagreb 1925), 301, 302. — 18. L. Hauptmann, Erläuterungen, 439. — 19. Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum historiarum, ed Schneider, II, 181, 204. — Rubels, Monumenta eccl. Aquilejensis, stolpec 871. — 20. Wl. Levec v Mitteilungen des Instituts für österr. Geschichtsforschung, 19 (1898), 261; M. Wutte, prav tam, 38 (1918), 292 dalje; Hauptmann, Er- läuterungen, 436 do 437, 439. — 21. Puzel, Idiographia . . . monasterii Sitticensis (rokopis Drž. arhiva v Ljubljani). — 22. Stiska posest pri Soteski ob Krki, v Meniški vasi (ki ima po stiskih menihih ime), Dolenjskih Toplicah, Malenski in Ivanji vasi pri Mirni peči (Kos v Glasniku Muzej, društva, 1937, 44, 45, 48, 50). — Stiska posest v Zdinji vasi 1232 (Schumi, Urkundenbuch, II, 137), Kamnici okoli 1400 (Mit- theilungen des Musealver. f. Krain, II, 21) in 1332 v nekem Muenichhof (Glasnik Muzej, društva, 1937, 139). — Stisko posest v Ločni (1277), Bršljinu (1330—32) in Kamnici (1349) omenja po Puclju Hiitziinger (Mittheilungen des Histor. Ve- reins f. Krain, 1859, 4). — 23 Slovenj Gradec: H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I, 45, 381. — Zagrebški Gradec: prim. VI. Mažuranič, Prinosi za hrv. pravnopovj. rječnik, 345, 332; P. Skok, Topo«iomastički prikjzi, Casoipis za slov. jezik, književnost in zgodovino, 7 (1928), 4, 1.3 dalje. — Nemški Gradec: F. Popelka, Geschichte der Stadt Graz, I. — Brežice: M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, I, 26. — Radovljica: rokopisna razprava H. Uršiča o začetkih in razvoju mesta. — Prim. M. Kos, Gradišče in Gradec v slo- venskem srednjem veku. Glasnik Muzejskega društva za Slo- venijo, 22 (1941), 116 dalje. — 24. An dem Altenfurt in Ho- nigstainer pbaar bei Grublach, 1456, 1444 (celjske fevdne knjige, fol. 65', 112, kot pri op. 4) Kasneje le Furt ali Vrfart. — 25. O tem deloma I. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 9 dalje in tam objavljena ustanovna listina po prepisu iz 1602 (str. 309) ; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in me- ščanstvo, str. 12 (ter na nekaterih drugih mestih te razprave). 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ROMANSKA ARHITEKTURA V PREKMURJU MARIJAN ZADNIKAR Kakor je podoba slovenske zemlje v vseh pogledih kaj pisana in raznolika, pa naj gre za prirodo ali človeka na njej z vsemi njegovimi posebnostmi, tako nima tudi umet- nost, ki je stoletja nastajala na tej zemlji in se nam v svojih spomenikih ohranila do danes, enotnega obraza. Podobno kot je slo- venski zemljevid razpet med mediteranskim Krasom, srednjeevropskimi Alpami, Panon- skim nižavjem in obronki dinarskega gor- stva, prav tako si v umetnosti mediteranski jug in za nas srednjeevropski sever podajata roke prav preko našega ozemlja. Ce se ome- jimo na arhitekturne značilnosti, ki so v provincialnem gradivu, kakršnemu jiripada večidel vsa naša historična arhitektura, še prav posebno odvisne od pogojev tal in po- vezane s pokrajino', so te razlike morda še najbolj opazne. Ce se v Primorju skrbno iz kamna zidana stavba, ki je v svoji kubič- nosti elementarno plastično občutena in po- krita s skrilami ali s položno korčasto streho, kar nerazdružno spaja s kršno površino tal, se nasprotno v alpskem svetu skodlasta strma streha ali streha, pokrita z mahovitim skrilovjem, spet bolje prilega gozdnatim po- krajinam, v katerih se ometaua, manj skrbna kamnita gradnja dobro veže z vedno večjo uporabo lesa in lesenih konstrukcij. Ce bi prenesli to dvopolnost naše umet- nosti sedaj na spomenike romanske arhitek- ture, ki so priče gradbene dejavnosti pri nas v visokem srednjem veku in hkrati tudi naj- starejši ostanki vsega srednjeveškega stav- barstva, bi nam ti nakazano dvojnost tudi za SI. 3. Cerkev v Domanjševcili od jugovzhoda svoj čas in za svojo stroko umetnostnega snovanja ponovno potrdili. Kot glasnik me- diteranskega juga s svojim posrednim izho- diščem v Istri bi se po eni strani pokazala popolnoma svojska skupina majhnih pode- želskih cerkvic, ki skrivajo obokan prostor za oltar v povečani debelini vzhodne stene na zunaj enotnega pravokotnika in ki segajo od skrajnih slovenskih istrskih meja pri Za- SL L Tloris cerkve v Turnišču nigradu v koprskem zaledju proti severu preko Vipavskega po dolini Soče navzgor prav pod vznožje alpskega Krna, kjer je Koseč najbolj proti severu pomaknjen pri- mer tega arhitekturnega tipa že v zgodnje- gotski izvedbi. Nasprotno pa prihaja s severa po posredovanju Koroške na jugoslovansko slovensko ozemlje, lahko bi rekli, diametralno nasprotni tip romanske arhitekture v obliki cerkve z vzhodnim zvonikom nad kvadrat- nim prezbiterijem, ki zajame gozdne pre- dale zahodne Štajerske in se po Mislinjski dolini preko Celjske kotline le toliko zaje proti jugu, da doseže pri Radečah dolino Save. Med obe opisani skrajnosti, katerih vsaka ima svoje nasprotno izhodišče in zaključen geografski teritorij, pa posegajo drugi tipi romanske cerkvene arhitekture od evropsko pomembnih velikih samostanskih bazilik in srednjeevropskih triladijskih župnih cerkva do malih podružnic, ki se s kvadratnimi prezbiteriji pretežno uveljavljajo v severni polovici Slovenije na bivšem Štajerskem, 178 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 2. Tloris cerkve v Domanijševcili medtein ko so polkrožne apside pretežno na- vezane na Kranjsko. V tej luči bi si prekmurskih spomenikov po tipu ne upali strogo opredelili. Čeprav kot izrazito panonska zemlja Prekmurje z našim južnim, mediteranskim polom v umet- nosti vsaj direktno gotovo nima nič skup- nega v romanski dobi, bi njegove spomenike po drugi slrani spet težko pripisali izraziti severni komponenti naše umetnostne pretek- losti. Če pa se podobno kot poprej ozremo na gradbeni material, ki je tu skoraj do- sledno v tem času opeka, bi jih upravičeno lahko označili s posebno »prekmursko sku- pino«. V mislih imam namreč tri ali štiri spomenike, ki so se od svojčas nedvomno številnejših ohranili do naših dni v taki obliki, da jih lahko pripišemo romanskemu slogu, ali pa vsaj od njega povzročenim odmevom. K prvim spadajo cerkve oziroma kapele na Selu pri Prosenjakovcih, v Do- manjševcih in stara cerkev v Turnišču, med- tem ko je od stare soboške cerkve ohranjeni vzhodni del zanimiv primer takega roman- skega »odmeva«. Zgodovinske razmere Prekmurja vsaj za visoki srednji vek niso tako poznane kot na primer za Koroško ali za druge slovenske pokrajine. Ko so po propadu Kocljeve pa- nonske kneževine po letu 874 v deželi zopet zagospodarili Nemci, je tudi med panonski- mi Slovenci Metodovo slovansko cerkev spet zamenjala delavnost bavarske cerkvene orga- nizacije. V tako stanje posežejo ob koncu IX. stoletja madžarski navali, ki tudi na tem ozemlju uničijo cerkveno organizacijo, in z njo propade tudi vsa dotedanja cer- kvena arhitektura. Čeprav so se po bitki na Leškem polju leta 955 Madžari morali po- stopoma umikati proti vzhodu, je vendar trajalo še dobrih 200 let, da so jih salzburški ministeriali, ptujski gospodje, pregnali iz okolice Velike Nedelje in postopoma še na- prej proti vzhodu, medtem ko je Prekmurje od takrat pa vse do leta 1918 ostalo pod ogrsko krono. Zato je naravno, da se je tu umetnost pod drugačnimi vplivi kot v dru- gih slovenskih pokrajinah vse drugače raz- vijala. Pobude zanjo prihajajo od severa in vzhoda in v tem okolju se po pokristjanjenju Madžarov v času Štefana Svetega okrog leta 1000 prične razvijati ' tudi romanska cer- kvena arhitektura. Pisani zgodovinski viri poročajo o obstoju župnij in torej s tem v zvezi posredno o eksistenci cerkva že od XI. stoletja dalje. Tako je kralj Štefan I. določil, naj po deset in deset vasi skupaj pozida cerkev,' kar je gotovo zadelo tudi naše Prekmurje. V zagrebškem prekmur- skem arhidiakonatu se leta 1334 našteva 23 župnij, od katerih jih je vsaj nekaj v mejah Prekmurja in so njih cerkve verjetno morale nastati vsaj že v XIII. stoletju, to je še v romanski dobi, če se tega leta imenujejo že župnije.^ Leta 1212 je daroval Andrej 11. vitezom božjega groba neobljuden okoliš Cankove, kjer so si nedvomno postavili tudi cerkev.3 Leta 1208 se omenja cerkev sv. Be- nedikta v sedanjih Kančovcih in cerkev sv. Vaclava na ozemlju posestva Lendava.* Mur- ska Sobota je dobila cerkev v smislu vizita- cijskega poročila iz leta 1698 že leta 1071.' in še za župnika F. Hülla (1827—1880) je bila menda na zunanji južni steni cerkve vidna letnica 1252.« Že ti bolj ali manj verjetni zgodovinski podatki pričajo o več cerkvah, ki so nastale SI. 4. Romanski porial na cerkvi v Domanjševcili iz XIII, stoletja 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pred letom 1300 in jih moremo zato na tem ozemlju še prištevati med arhitekturo ro- manskega sloga. Do danes pa se je spomeni- kov iz tega časa ohranilo le majhno število in nam morajo zato prav oni služiti kot predmetni zgodovinski vir, po katerem si moremo vsaj približno ustvariti sliko o ro- manski arhitekturi v našem Prekmurju. Stara cerkev v Turnišču je kot kulturni spomenik posebno s freskami menda od vseh najbolj popularna. V sedanji obliki je na- stala iz romaniske kapele, ki je ohranjena v njenem vzhodnem delu, z njeno povečavo proti zahodu v XIV. stoletju. Prvotno je torej obsegala manjšo pravokotno ladjo (8.10 X 5.30), ki je bila ravno krita, in pol- krožno apsido na vzhodu, obokano s polku- polo, ki je z ladjo vred danes porabljena v predelani obliki za prezbiterij gotizirane stavbe (v tlorisu črno). Na zunanjščini je bila apsida okrašena s petimi slepimi arka- dami, ki so segale od podzidka skoraj do strehe in se je vsaka od njih dvakrat stop- ničasto poglobila v steno, zgoraj pa je bila zaključena že z zlomljenim lokom. V skrajni južni in verjetno tudi v srednji arkadi je bilo vrezano v steno ozko pokončno okence z rahlo šilastim vrhom. Po polkrožni talni ploskvi apside in z motivom stopničastega poglabljanja njenih dekorativnih arkad je bila stavba tipično romanska. Z istim stilnim občutjem se dobro sklada tudi notranjščina, kjer uvede apsido podobno pravokotno stop- ničasto vrezan žleb. Ob prehodu v polku- polo poteka v apsidalni steni vodoraven opečni zidec, sestavljen iz pravokotne in polkrožno posnete palice, kakršnega bomo srečali tudi v Selu. Gotika je v XIV. sto- letju izvršila formalno gotizacijo s tem, da SI. 5. Romanska rotnnda v Selu je na zunanjščini polkrožno apsido obsekala do nepravilnega tristranskega zaključka, prebila v njeni osi veliko dvojno gotsko okno s krogovičjem in v povišani apsidi njeno polkupolo znotraj navzgor obrezala do šilaste oblike. Ladja te romanske cerkvice je dobila dva rebrasta križna oboka. Po opi- sanih momentih stare cerkve, kjer se roman- ski elementi družijo z rahlo šilastimi loki v arkadah in oknu, smemo stavbo datirati na splošno že v XIII. stoletje, a še v njegovo prvo polovico. Gradnja, ki v celoti in po- sebno še v konstrukcijah lokov uporablja opeko, je posebno značilna za naš objekt in se le v manjši meri poslužuje peščenca. Po osnovnem tlorisnem tipu se stavba sicer uvršča v skupino romanske arhitekture s polkrožnimi apsidami, ki nastopajo kakor tudi drugod po Evropi po vsem slovenskem ozemlju in se najbolj zgostijo na Kranjskem, vendar je z načinom gradnje in posebno še po opisanih dekorativnih posebnostih med njimi popolnoma osamljena. Vse kaže, da je treba vzore zanjo iskati nekje vzhodno od nje v drugih spomenikih panonske roman- ske arhitekture, ki pa so — kadar gre za manjše stavbe, kakršna je tudi tumiška —• v zadevni literaturi slabo prikazani. Po tlorisu je turniški romanski cerkvi so- rodna kapela v Domanjševcih na Goričkem nad dolino Krčice. Pravilno proti vzhodu orientirana stavba meri v ladji 9 X 6.20 m in se odpira na vzhodu skozi slavolok v pol- krožno apsido, na zahodu pa ima sredi fa- sadne stene kvadratičen zvonik. Sedanja zu- nanjščina ima z lizenami razdeljene ladijske stene in opečni zobčasti podstrešni venec ter nova psevdogotska okna, kar je vse plod obnove iz leta 1872, ko je bila vsa stavba zaradi naprave novega ostrešja nekoliko po- višana, apsida dozidana do višine ladje in tlak v cerkvi dvignjen, ker so prej v ladjo vodile tri stopnice. Pod novim ometom je po- nekod viden stari omet, ki je apnen in po- mešan z glino ter tako tenak, da je čutiti skozenj strukturo dosledno opečne gradnje. Opečni talni zidec je završen četrtkrožno in spodaj pravokotno odrezan. V tej obliki je podoben podzidku v Turnišču in ga bomo spet srečali na Selu. Pod novim oknom v osi apside je zazidan spodnji del prvotnega okenca, ki je zunaj široko 57 cm in po roman- skem načinu poševno vrezano v steno. Po enakem profilu talnega zidca smemo skle- pati, da je prvoten tudi vsaj spodnji del zvonika, ki je poleg tistega v Hrastovlju edini ohranjeni romanski zahodni zvonik v Slove- niji. Tako imamo pred seboj stavbo tipič- nega romanskega koncepta, katere pomemb- 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nost pa še prav posebno dviga portal v zahodnem delu južne ladijske stene. Leta 1872 je izgubil svojo funkcijo in je zazidan, spodnji del pa zasut z zemljo. Po dvakratni pravokotni stopničasti poglobitvi v steni in polkrožnem vrhu, ki v istem smislu spaja med seboj elemente leve in desne strani, je portal tipično romanski. V tako nastalih kotih na vsaki strani sta bila postavljena po dva stebra, ki sta danes izgubljena, baze so zasute, ohranili pa so se kapiteli, ki jih pre- kriva močna plošča, nad katero se boči pol- krožna palica in povezuje obe strani. Zu- nanja dva kapitela sta rastlinski čaši, oblo- ženi z brstečimi listi, notranja dva pa sta okrašena z živalsko plastiko. Na levem od njiju sta dve ptici z nazaj obrnjenima gla- vama, ki se z vratovi na oglu stikata, med- tem ko je desni notranji kapitel podobno okrašen z dvema živalima, ki pa sta zaradi neštetih beležev manj določljivi. Živalska motivika kot kamnoseški okras se je v tej obliki najprej uveljavila v Franciji, ko je kamen pričel zapuščati stroge in hladne geo- metrične oblike in je klesar iz njega izvab- ljal vedno bolj življenjske forme, posnete po rastlinskem in živalskem svetu in po oblikah človeškega telesa. Od tu se je novi duh preko samostanov in laičnih arhitekturnih delav- nic poleg drugih dežel prenesel tudi na Ogr- sko in ga srečamo v kamnoseškem okrasju njenih velikih cerkva. Najstarejši fragmenti te vrste dekoracije so v Székesfehérvarju iz XII. stoletja in jih uporablja tudi vse XIII. stoletje v Jaaku, Zsambeku in Gyulafeher- varju.' Najbližja je našemu spomeniku opatijska cerkev v Jaaku na zahodnem Ogr- skem, ki je nastajala po letu 1220 in je bila leta 1286 posvečena. Od francoskih mojstrov so delo prevzele domače delavnice in ni iz- ključeno, da je po tej poti razložljiv tudi nastanek našega portala po nekem, morda ob Jaaku šolanem kamnoseku, ki ga je iz- klesal iz razmeroma grobo zrnatega sivoze- lenega peščenca nekje sredi XIII. stoletja. Značilen zanj je poleg kapitelov podkvasto nazobčani notranji rob lunete nadvratnega timpana, v katerem je v desnem profilu upodobljen lev z navzgor zavihanim in suli- často prirezanim repom, za katerim raste na brezprostornem ozadju zgoraj v trilist razcepljeno deblo. Od obeh pravkar opisanih spomenikov pa se po osnovnem tipu bistveno razlikuje ka- pela v Selu. Po pričevanju vizitacije iz leta 1698,* ko je bila kapela še posvečena sv. Ni- kolaju, so njeni ustanovitelji templarji, ki so imeli svoje središče baje v Murski Soboti in so si tu ustvarili nekako poletno rezi- denco. Naj bo to že kakor koli, dejstvo je, da pisani zgodovinski viri ne povedo nič zanesljivega o nastanku našega spomenika iu' smo zato tembolj navezani le na njegovo pričevanje. Kapela na Selu je v tlorisu rotunda z no- tranjim premerom 6.5 m. Za zunanjščino je značilna vertikalna razdelitev valjaste stene z lizenami. Neravna tla okolice izravnava od 50 do 130 cm visoki podstavek iz obde- lanih blokov peščenca v lepem plastenju, ki je značilen za madžarsko arhitekturo XIII. stoletja (Zsambek, Lébény, Arača) in ne iz- vira iz dekorativnih nagibov o mešanju ma- teriala, ki jih goji Bizanc, temveč olajšuje konstrukcijo.' Na tem podstavku stoji do- sledno iz opeke pozidana stavba s talnim zidcem enakega profila kot v Domanjševcih. Lizene nosijo opečni venčni zidec z vmes- nim zobčastim rezom, kot ga poznamo iz stiske Drage, nad njim pa nekoliko izstopa zrcalni motiv talnega zidca kot gornji za- ključek stene. Med dvema lizenama je bil na južni strani poprej vhod, ki so ga ob pozidavi novega zvonika zazidali in pre- nesli pod zvonik. Posebno ogled notranjščine. SI. 6. Stara cerkev v Murski Soboti po sliki iz leta 1910 : 1 181 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ki je prekrita s kupolo nad vencem istega profila kot v Turnišču, pokaže na južni strani tri zazidana polkrožna okna. Posebno zanimanje pa vzbudijo prav tako danes po večini zazidane polkrožne pritlične niše v stenah, ki so segale do tal in jih je bilo osem ter ena ožja ob prvotnem južnem vhodu. Na vzhodni strani sta oba robova ob sedanjem izhodu pravokotno žlebasto izrezana kot ona ob apsidi v Turnišču in pokrita s fresko ometom. Ali se je tu prvotno odpirala apsi- da, ki bi bila resda nekoliko ozka, ali pa samo večja niša za oltar, je težko reči. Danes je oltar na zahodni strani. Ce upoštevamo glede na oltar običajno srednjeveško vzhod- no usmeritev cerkvenega prostora, smer vzhod-zahod, v katero je obrnjena velika naslikana mandorla s Pantokratorjem na kupoli in pritegnemo še opis vizitacije leta 1756,"' ki zaradi razdejanja pogreša veliki oltar v svetišču (sanctuario), bi smeli dom- nevati, da je bil na vzhodu vsaj z nišo ali pa z apsido urejen oltarni prostor, na mestu katerega so pozneje pozidali vhodno vežo in nad njo zvonik. V opisani obliki je kapela pri nas edin- stven spomenik romanske arhitekture in jo zaradi pomanjkanja stilno ože določljivih momentov ni mogoče časovno pobliže opre- deliti. Po sorodnosti talnega zidca z Domanj- ševci in notranjega venčnega zidca pod ku- polo s podobnim v Turnišču bi jo postavili v bližino teh dveh spomenikov v 1. polovico XIII. stoletja. Ker pa na njej še ni opaziti nikakršnih znakov bližajočega se novega časa, ki se javlja v Domanjševcih v pla- stičnem okrasu portala in v Turnišču v že zašiljenih lokih slepih arkad in okenca, je lahko Selo kakšno desetletje starejše in torej bolj iz začetka st-oletja. Podobne spomenike navaja dostopna literatura v Kallósu v mad- žarskem okraju Szalader,'' Papocz'- itd., posebno mnogo pa jih ima Češka, ki je v vsej Evropi menda s centralnimi stavbami najbogatejša dežela. Čeprav je bila stara Panonija po stavbnih tipih zgodnjega srednjega veka sorodna istr- skemu gradivu, kot so dokazala izkopavanja v Zalavaru,'^ kar je razložijivo z delavni- škimi zvezami Panonije z zgornjejadranskim prostorom, kjer je takrat cvetela gradbena in kamnoseška obrt, se je v visokem sred- njem veku vplivanje romanske umetnosti v te kraje izvršilo iz drugih centrov, pred- vsem po posredovanju madžarskih samo- stanskih in stolnih središč, ki so bila di- rektno povezana s Francijo, Nemčijo in Lombardijo. Verjetno pa tudi vloga Češke in Moravske ni bila neznatna, kot dokazuje morda prav gostota okroglih arhitektur z našim Selom vred. Že med zgodovinskimi opazkami omenjena cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti je na- slednica tiste, ki jo vizitacija XVII. stoletja postavlja v leto 1071. Sedanja stavba je od- ločno mlajša od te letnice in še ta je »stara« le v svojem vzhodnem delu z zvonikom in kratkim korom, ladja pa je bila podrta in namesto nje leta 1912 pozidana obsežna nova cerkev. Stara cerkev, kakor nam jo še kaže oljna slika v župnišču iz leta 1910, je po tlorisni razvrstitvi glavnih stavbnih delov sorodna naši koroško-štajerski skupini po- znoromanske arhitekture z vzhodnimi zvo- niki. Tudi ta je imela zvonik vzhodno od ladje in v tem primeru celo med njo in prez- biterijem in le po tem momentu jo smemo uvrstiti v okvir tega pregleda, saj gre za tradicijo romanske arhitekture. Zvonik je z gotskimi linicami in križnim rebrastim obokom med dvema masivnima ostro šila- stima lokoma v pritličju popolnoma jasno določljiv v dobo starejše gotike in je z njim istočasno nastal tudi prezbiterij. ki je ome- jen v tlorisu s petimi stranicami pravilnega osmerokotnika, kar je prva gotska oblika jjrezbiterijeve tedne ploskve. Obokan je z rebrastim šestdelnim obokom in je bifora v vzhodni steni sorodna oni v Turnišču. Z vsem tem in s freskami, ki krase njegovo notranj- ščino, lahko postavimo njegov nastanek ne- kako v sredino XIV. stoletja in stilno ni več daleč od gotske skupine prekmurske arhi- tekture, ki se veže na ime arhitekta in sli- karja Janeza Aquile iz Radgone ob koncu stoletja. Opisani romanski tlorisni koncept stare soboške cerkve je v tem geografskem prostoru močno osamljen in vzorov zanj ne moremo več iskati vzhodno od Prekmurja, od koder so vodile umetnostne poti do Sela, Turnišča in Domanjševcev, temveč le proti zahodu, verjetno na bližnjem Štajerskem, kjer je bil tip romanske cerkve z vzhodnim zvonikom prav tako kot na Koroškem v ro- manski dobi močno razširjen. Za pojasnitev tega prenosa pa je doslej premalo zgodovin- skih podatkov. Ta prikaz spomenikov romanike v Prek- murju nima namena znanstvene obdelave. Že iz tega pregleda romanske in iz roman- ske tradicije nastale arhitekture pa sledi, da je bil umetnostni obraz Prekmurja v viso- kem srednjem veku v skladu s političnimi razmerami dežele obrnjen proti severu in vzhodu, od koder so prihajale madžarsko prirejene umetnostne oblike francoskega, nemškega in lombardskega izvora. V skladu z značajem peščenih tal uporablja ta arhi- 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tektura namesto v srednjem veku običajnega kamna za gradnjo opeko, po čemer se raz- likuje od drugega slovenskega arhitektur- nega gradiva tega časa. Njeni spomeniki so sicer kot del srednjeevropske umetnosti po- dobni sočasnim v drugih slovenskih pokra- jinah, a vendar ivorijo tudi v širšem evrop- skem okviru posebno skupino, ki zasluži vso pozornost tudi naše umetnostne zgodovine. Ce pomeni že v začetku omenjena istrska arhitekturna skupina romanske dobe medi- teranski pol naše umetnostne preteklosti in so koroško-štajerski »vzhodni zvoniki« sku-j paj s kvadratnimi prezbiteriji njena severna alpska oblika, potem kažejo naši prekmur- ski spomeniki v tretjo smer, proti panon- skemu severovzhodu. OPOMBE 1, F. Kovačič: Slovenska Štajerska in P-rekmurje. Maribor 1926, 118. — 2. Isti: o. e. 120. — 5. Isti: o. e. 119. — i. Kos: Gradivo V, štev. 900; slednjo identificira I. Zelko s cerkvijo v Domanjševcih, pri čemer se opira na potek opisanih meja v imenovani listini iz leta 1208, ki se pri tej cerkvi začno in zaključijo. — 5. I. Zelko: Doneski k prekmurski zgodo- vini, CZN XXXI, 1936, 73. — 6. Isti: o. c. stran 77. — 7. L. Gai: L'architecture religieuse en Hongrie du XI " au XIII ' siecles, Paris 1929 , 23. — 8. I. Zelko: o. c. stran 74. — 9. Gai: o. c, 139—140. — 10. I. Zelko: o. c. 74. — 11. F. Romei v MZK XIX. 1874, 201. - 12. MZK I, 1856, 46. - 13. ZUZ Nova vrsta II, 1952, 211 si. PRVA MAJOLIKARNA V LJUBLJANI DR. IVAN SLOKAR V literaturi o industriji kamenine v Ljub- ljani se obravnavajo le tovarne majolik, ki so nastale po letu 1790. Te pa niso bUe naj- starejše. Vrhovnik omenja v svoji »Zgodovini trnovske župnije«, da so v mestni opekami v Trnovem izdelovali leta 1740 poleg opeke v posebni peči tudi bele majolike. Na dru- gem mestu trdi, da je stala majolikarna Ja- neza Medlerja na Rimski cesti. Ne eno ne drugo ni točno. Pač pa drži, da je mesto / Ljubljana leta 1740 sklenilo postaviti lastno V majolikarno in da jo je kmalu nato tudi po- stavilo. Bila je to prva tvornica te vrste v Ljubljani in sploh na slovenskem ozemlju. V avstrijski monarhiji je bila starejša le tista, ki jo je ustanovil Johann Michael Mo- ser leta 1737 pri Solnogradu. Sledile so majo- likarne v Trstu, ki se omenjajo šele v drugi polovici XVIIL stoletja. Da se je ljubljanski magistrat odločil za postavitev majolikarne, postane dokaj razum- ljivo, če se ozremo na potencirano merkan- tilistično smer državne gospodarske politike pod cesarjem Karlom VL Komerčni patent z dne 2. junija 1717 obeta vse mogoče ugod- nosti in olajšave domačim in tujim podjet- nikom, ki bi hoteli vpeljati v notranje-av- - strijskih deželah nove industrijske panoge. Sledil je patent z dne 15. marca 1719, ki je te vzpodbujajoče obljube ponovil. Tega leta je bila ustanovljena še Orientalna kompa- nija, ki se je pečala tudi s snovanjem novih industrijskih podjetij. V zvezi s to Orientalno kompanijo so neki Hamburžani postavili / leta 1722 steklarno v Gornji Trebuši na Go- J riškem. Poleg zasebnih kapitalistov je nastopala takrat tudi država v prid pospešene indu- strializacije. Pri tem so jo posnemali tudi deželni stanovi. Koroški stanovi so bili že prej, in sicer okoli leta 1712, ustanovili suk- narno, ki je pa kmalu propadla. Leta 1724 so postavili kranjski deželni stanovi suk- narno na Selu pri Ljubljani. Istega leta je država zgradila predilnico surove svile (fila- tori j) na vodni pogon v Fari pri Gradiški. Na seji kranjskega deželnega zbora z dne 26. maja 1725 se je obravnavalo vprašanje, katere »manufakture« naj bi se vpeljale v tej deželi. Omenjeno je bilo, da bi se moglo vpeljati tudi svilarstvo, za kar so bili po- trebni nasadi murv. Kot prvi se je lotil tega posla ljubljanski mestni magistrat. V letih 1730 in 1731 je zasadil murvove nasade v Trnovem in na Prulah. Za postavitev majolikarne so bili pri ljub- ljanskem mestniem zastopstvu enako odlo- čilni merkantilistični nagibi, ker se je fa- jančna posoda uvažala iz Italije. Lesene in lončene posode niso bile za meščane več času primerne, kositrne in bakrene pa so bile za široko potrošnjo predrage. Ko se je ljubljanski magistrat odločil za postavitev majolikarne, je moral imeti že stike s kakim inozemskim strokovnjakom, ker ni bilo domačinov, ki bi obvladali to stroko. Morda je dal inozemec celo pobudo za to početje. Sicer bi bila magistralna pod- jetnost nerazumljiva, če upoštevamo, da je celo leta 1718 ustanovljena tovarna porce- lana na Dunaju bila takrat v tako težkem položaju, da jo je morala kmalu nato, in sicer leta 1744, .prevzeti država. Gotovo je prispevalo k magistralni odločitvi dejstvo, da je imelo mesto Ljubljana od svojega, že več kot dve stoletji starega monopola za opekarstvo, ki ga je izvajalo po svojih dveh 183 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mestnili opekarnali, prilične koristi pri kritju potreb mesta in meščanov. V začetku leta 1740, ko se je magistrat odločil za po- stavitev majolikarne, je bil župan Anton Raab. Sledil mu je 15. julija 1740 Jurij Am- brož Kapus, ki je zavzemal to funkcijo do leta 1748. V začetku leta 1740 je prišel v Ljubljano »izdelovalec bele posode« Josip Zimmer- hackl, po priimku sodeč nemškega porekla. Ni izključeno, da je on sugeriral magistratu postavitev mestne majolikarne, možno je pa tudi, da ga je magistrat le najel, da jo postavi. Mestna blagajna mu je izplačala od 1. aprila 1740 do 18. maja 1741 v gotovini 240 goldi- narjev in 40 krajcarjev za njegovo preživ- ljanje. Razen tega mu je stavil na razpo- lago smrekovih drv v vrednosti 53 goldi- narjev in 20 krajcarjev. Dne 18. maja 1741 je podpisal Zimmerhackl zadolžndco, s ka- tero se je obvezal, da bo ta dolg v znesku 300 goldinarjev n. v. s 5 "/o obrestmi vrnil v enem letu. Od 20. maja do 11. julija mu je izplačala mestna blagajna nadaljnjih 80 goildinarjev za preživljanje in za nakup barv, kositra in svinca in od 11, julija do 16. avgusta 1741 še 110 goldinarjev in 19 krajcarjev. Mestni blagajnik mu je izplačal vse te zneske, skupno 490 goldinarjev in 19 krajcarjev po nalogu mestnega magistrata. Mestno majolikarno so postavili v nepo- sredni bližini zgornje mestne opekarne, ki je bila v Trnovem, tam, kjer je sedaj hiša v Kolezijski ulici št. 18. Stavba je morala biti precej obširna, ker so delali zidarji, ki so postavljali to »peč za belo majolično po- sodo«, od 1. maja 1740 s presledki do 1. de- cembra 1743. Tesarji so bili zaposleni od avgusta do oktobra 1743. Kamen za peč za žganje majolike so dovažali s čolnom, ki si ga je mesto v ta namen izposodilo. Stroški za mezde zidarjev in tesarjev in najemnino za čoln so znašali 183 gld. in 40 krajcarjev. Zimmerhackl ni dovršil majolikarne. Ni znano, ali ga je magistrat odslovil ali je sam odšel iz Ljidjljane, ne da bi poravnal svo- jega dolga. Za nadaljevanje dela je pridobil magistrat leta 1742 nekega »fabrikanta« ma- jolik iz Benetk. Bil je to Domenico Colom- bino, ki se je leta 1742 zadržal v Ljubljani celih 60 dni. Stanovanje in hrano je imel v gostilni »Pri zlati ladji« na Bregu. Že prej mu je magistrat poslal v Benetke zaboj gline, da jo preizkusi. Colombino je prinesel s seboj v Ljubljano glazuro in barve. Magi- strat je poravnal 31. avgusta 1742 vse stro- ške za njegovo bivanje in za prineseni ma- terial v skupnem znesku 86 goldinarjev in 20 krajcarjev. Za majolikarno so istega leta kupili va- ljar za testo, škaf za vodo, gobo, zajemalko, sito in 33 funtov plavljenega mavca. Dne 13. novembra 1742 je izplačala mestna bla- gajna Colombinu 100 gld. v obliki posojila, ki naj bi ga vrnil v enem letu s 5Vo obrestmi. Leta 1743 mu je izplačala mestna blagajna nadaljnjih 400 gld in sicer 7. maja, 30. julija, 15. oktobra in 18. novembra v enakih obro- kih po 100 goldinarjev. Tudi ta izplačila so se izvršila v obliki posojila. Tovarna je bila decembra 1743 dokončno postavljena. Dne 15. decembra je kupil ma- gisirat še nekaj čolnov peska za njeno upo- rabo. Celotni izdatki mesta Ljubljane za posta- vitev majolikarne so znašali skupaj z izpla- čili Colombinu in Zimmerhacklu 1250 gld., ne upoštevajoč vrednosti uporabljenega gradiva, ki ni nikjer izkazana. V začetku leta 1744 bi morala tovarna začeti z obratovanjem. To se pa ni zgodilo. Vsiljuje se domneva, da je magistrat na- meraval poveriti vodstvo obrata Colombimu. Ohranjeno arhivsko gradivo ne omenja o tem ničesar. Ali je stavil Colombino preti- rane zahteve? Ali je medtem umrl? Ni pa izključeno, da mu je preprečila beneška signoria prevzem te funkcije. Benetke so namreč proglašale vsakogar, ki bi sodeloval v inozemstvu pri podjetjih, katera naj bi proizvajala blago, ki so ga same izdelovale in izvažale, za izdajalca, ter ga najstrože kaznovala. Znano je, kako so hoteli Benečani preprečiti odhod steklarskih strokovnjakov v inozemstvo. Vsakogar, ki bi se pregrešil zoper to prepoved, so obsodili k suženjskemu veslanju na galejah. Ni znano, kaj se je zgodilo s Colombinom. Iz arhivskih virov je razvidno le, da je bil njegov dolg v znesku 500 gld. v mestnih računskih knjigah leta 1744 izknjižen kot izdatek, torej brez navedbe razloga odpisan. SI. 1. Izdelka Medlerjeve majolikame ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Hkraii je bil odpisan indi dolg, ki ga je zapustil Zimmerhackl. Magistrat je potemtakem imel svojo majo- likarno, ni pa imel strokovnjaka, ki bi znal izdelovati fajančno posodo. To stanje je tra- jalo več kot dve leti. V tem času ni mogel magistrat dobiti niti interesenta, ki bi majo- likarno kupil. Gotovo so vplivale na to tudi težke vojne, v katere je bila takrat zaple- tena Avstrija. Šele leta 1746 se je pojavil kot kupec neki Janez Medler. Pogajal se je z mestnim glavnim blagajnikom. Ko sta se zedinila o pogojih, je glavni blagajnik po- ročal na seji dne 5. aprila 1746, da se je javil neki fabrikant majolik, ki želi kupiti zapuščeno mestno majolikarno v Trnovem. Magistrat je pooblastil mestnega sodnika in mestno blagajno za pogajanja in k sklenitvi pogodbe, ki jo pa morajo predložiti magi- stratu v ratifikacijo. Kupo-prodajna po- godba je bila podpisana že naslednjega dne 6. aprila 1746. Magistrat je prodal majoli- karno za 600 goldinarjev kljub temu, da je imel za njeno postavitev mnogo večje goto- vinske izdatke. Za to kupnino je dobil Me- dler tovarno s pripadajočimi pečmi in na- pravami in s sosednjim travnikom, dolgim 55 in širokim 73 sežnjev. Poleg tega mu je bila zajamčena pravica, da sme prosto in brezplačno kopati glino, porabno za fabri- kacijo fajančne posode, v območju celega ljubljanskega deželskega sodišča v množini, ki jo za tovarno potrebuje. Magistrat si je pa izgovoril, da mu mora dobaviti Medler kot »likof« ob vsakem novem letu ducat majoličnih krožnikov in ducat kavnih sko- delic s podstavki. Za izdelke tovarne je bil dovoljen Medlerju in njegovim dedičem ali naslednikom prost prehod skozi mestna vrata v mesto in nazaj brez vsake pristoj- bine. Obenem mu je bila dovoljena posebna . prodajalna v mestu. Magistrat se je tudi_ obvezal, da ne bo dovolil nobenemu dru- gemu, da bi ustanovil »ne neposredno ne posredno« tako tovarno v mestu ali v okolici v območju ljubljanskega deželskega sodišča. Slede še določbe o davčnih olajšavah v tem pogledu, da ne bo predpisal magistrat za tovarno in zemljišče več kot 6 gld. letno kot daveik in kontribucijo in ne več kot 6 gld. iz naslova obrtnega davka. Medler se je pa mo- ral obvezati, da bo vso, v tej tovarni izdelano posodo opremil z vtisnjenim mestnim grbom ali pa vsaj z vtisnjeno besedo »Laibach«. Končno je bilo predvideno v tej pogodbi, ki jo je za mesto podpisal mestni blagajnik, da jo mora ratificirati poleg mestnega magi- strata tudi vicedomski urad, kar naj bi Medlerju nudilo jamstvo, da ne bo ustanov- ljena ne v Ljubljani ne v območju ljubljan- skega deželskega sodišča druga podobna tovarna. Kaže, da so bili vsi dogovorjeni pogoji kmalu izpolnjeni, ker je Medler vplačal pri mestni blagajni dogovorjeno kupnino že 12. maja 1746. Kdo je bil Medler in od kod je prišel, ni znano. Ni izključeno, da se je priselil iz Nemčije, kjer je bilo ustanovljenih med leti 1700 in 1750 več tovarn fajančne posode. Bil je lastnik hiše v Gradišču, ki je stala na- sproti stanovanju čuvaja vrat med notra- njimi in zunanjimi nemškimi vrati. Stala je tam, kjer se danes stikata Rimska in Vegova ulica. Tu je imel Medler tudi gostilno. Pred nakupom majolikarne se je drugič oženil. Z ženo Marijo je sklenil 18. maja 1746 že- nitno pogodbo, ki je določala, da postane, če ne bo otrok, po njegovi smrti njegova vdova univerzalna dedinja. Poročila se nista v Ljubljani, ker ta poroka ni zabeležena v ohranjenih knjigah nobene od takrat obsto- ječih dveh ljubljanskih župnij. Kaže torej, da je bila tudi žena tujega porekla in da je bila precej premožna. Medler si je dozidal drvarnico, hlev in klet. Dokupil je tudi nekaj železnega orodja in začel takoj izdelovati fajančno posodo. Upal je, da se bo mogel s pridnim delom pošteno preživljati. Tako je sam izjavil v nekem dopisu, naslovljenem na magistrat. Toda prav kmalu je bil razočaran. Uspehi najbrž niso ustrezali njegovemu pričakova- nju. Začel je premišljevati, kako bi se to- varne zopet iznebil. Oktobra istega leta 1746 se je obrnil na magistrat s prošnjo, da bi mu mesto tovarno zopet odkupilo. Kot kup- nino' za tvornico z vsemi napravami je za- zahteval 500 gld., torej za 100 gld. manj, kot je sam 6 mesecev prej plačal. Kot opravičilo za to presenetljivo ponudbo navaja, da je podnebje njemu, njegovi ženi in njegovim SI. 2. Dniga dva Medlerjpva izdelka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO delavcem tako škodljivo, da sta v šestih mesecih, odkar je tovarno kupil, on in nje- gova žena že štirikrat zbolela, njegov hlapec je celo umrl, njegovi pomočniki so bili pa dolgo časa v bolniškem stanju in so ga; končno zapustili. Te Medlerjeve navedbe ; niso bile zgolj pretveza, ker je bilo ljub- ' Ijansko podnebje pred dograditvijo Gruber- jevega kanala skrajno vlažno in megleno. Posebno tujci, ki niso bili vajeni tolikšne vlage, so bili stalno podvrženi obolenju za mrzlico (Hoff I. str. 91.). Iz tega se da skle- pati, da so bili strokovni delavci v Medler- jevi majolikarni tudi tujega, najbrž nem- škega porekla. Po izkušnjah, ki jih je imel magistrat z na novo postavljeno majolikarno od decem- bra leta 1743 do aprila 1746. je popolnoma razumljivo, da je odklonil Medlerjevo po- nudbo brez vsake utemeljitve. Tako je moral Medler kljub škodljivemu podnebju nada- ljevati z obratovanjem. Od kod je ta majobkarna dobivala glino, ni nikjer omenjeno. Za poznejše tvornice fajančne posode vemo, da so dobivale glino iz Sore pri Škofji Loki in iz Črne pri Kam- niku. Medler je izdeloval razne vrste majolične posode kot krožnike, vaze in skodelice. Za tvorniški znak je uporabljal vtisnjeno be- sedo Laibach. Štirje kosi s tem znakom so ohranjeni v zbirkah Narodnega muzeja in eden v Mestnem muzeju v Ljubljani. Blago je bilo lično izdelano in opremljeno z raz- nimi enostavnimi okraski. Pri osmerokotnem krožniku je zunanji rob na vrhu okrašen z reliefnim diamantnim nizom. Trup ovalne sauciere pokriva tesno osnovni obbki prile- gajoči se venec listov, ki se na vrhu kon- čujejo z akantovim motivom. Posoda v ob- liki vaze je opremljena na trupu in pokrovu s štirikratnim vodoravnim modrim okraskom, ki predstavlja skrajno stilizirano vitico, z menjajočimi se listi in cvetovi. Čeprav se ti izdelki ne morejo v pogledu umetniške do- vršenosti oblik in barvne slikarije primer- jati s starejšimi ali istodobnimi kreacijami v Italiji, Nemčiji in v deželah zahodne Evrope, vendar zaslužijo kot najstarejši pro- izvodi te vrste na slovenskih tleh našo po- sebno pozornost. V svoji oporoki z dne 8. novembra 1759 je zapustil Medler vse svoje premoženje ženi Mariji, ki je prevzela 12. decembra istega leta dediščino brez vsakega pridržka. Umrl je torej novembra ali v začetku decembra 1759. V mrbških knjigah ljubljanskih žup- nij njegova smrt ni registrirana. V zadnjih letih svojega življenja je proizvajal v glav- nem kameninaste vrče in je izdelovanje druge fajančne posode omejil, ker se v ohra- njenih spisih omenja kot meščanski izde- lovalec vrčev (bürgerlicher Kriegelmacher). Po njegovi smrti je nadaljevala z obrato- vanjem njegova vdova, s katero se je 1764 M poročil Kašpar Gorjup. Po ženitni pogodbi SI. 3. Tovarniški znaki Medlerjeve majolikarne Z dne 10. junija 1764 je prešla majolikarna z vsemi pritiklinami in hiša v Gradišču v Gorjupovo last. Med Gorjupom in magistra- tom je bila sklenjena 30. septembra 1768 nova pogodba, ki je preklicala v pogodbi iz leta 1746 Medlerju zagotovljeno pravico prostega uvoza izdelkov v mesto in poobla- stilo, da si postavi v mestu lastno proda- jalno. Obenem je bil lastnik majolikarne odvezan dolžnosti glede novoletnega likofa za magistrat. Iz tega bi se dalo sklepati, da je nameraval Gorjup opustiti izdelovanje fajančne posode ali da ga je že opustil. Slednje je bolj verjetno, ker je dobil no- vembra 1773 tržaški trgovec Giacomo Bal- letti dovoljenje, da sme odpreti v Ljubljani skladišče za prodajo majolik, ki jih je izde- lovala od njega ustanovljena majolikarna v SS. Martiri pri Ogleju. Ce bi ljubljanska majolikarna še obratovala, bi to dovoljenje nasprotovalo pogodbi iz leta 1746, ki je izključevala tudi »posredno« konkurenco.- Iz priročnega urbarja mesta Ljubljane za leta od 1772 do 1778 je razvidno, da je pla- čeval Gorjup v vseh teh letih za majoli- karno in travnik v Trnovem še vedno letno 12 gld. davka. Ta znesek je pa predstavljal privilegiran minimalni davek, ki je bil pri- znan Medlerju leta 1746 ob priliki nakupa majolikarne kot neka vrsta davčne opro- stitve, ki je bila v tej dobi za privilegirana tovarniška podjetja v navadi. Iz tega ne smemo sklepati, da je ljubljanska majoli- karna v tem razdobju še obratovala. Ko je 186 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gorjup napravil 10. aprila 1779 oporoko, iz katere posnemamo, da je njegova žena, Med- lerjeva vdova, že prej nmrla, je sam navedel in ocenil svojo zapuščino in odredil, naj se iu po njegovi smrti proda. Hišo pred nem- škimi vrati s tremi mesnicami je ocenil na 1.700 gld. in travnik v bližini opekarne na 500 gld. Majolikarne sploh ne omenja, ker je bila opuščena in kot taka ni predstavljala sploh nobene vrednosti. Po Gorjupovi smrti je kupil njegovo zapuščino na javni dražbi dne 2. decembra 1780 Janez Učak. Ob tej priliki sta omenjena kot k tej zapuščini spadajoča »bivša« tovarna majolik in k njej pripadajoči košček travnika. Ta travnik se je tudi pozneje (še leta 1800) imenoval >ma- jolikarniški travnik«. Prva ljubljanska majolikarna je bila v obratu gotovo od leta 1746 do leta 1768, mo- goče še kako leto dlje. Obratovala je torej najmanj 22 let. Tudi pozneje nastale tovarne fajančne posode v Ljubljani se niso mogle dolgo obdržati. Tvornica, ustanovljena leta 1791 od Antona Silve, je procvitala šele, ko je leta 1804 prešla v last barona Zoisa, ki jo je pa opustil leta 1817. V majhnem obsegu je nadaljeval obrat v istih delavnicah Marko Alborgetti in za njim njegova vdova do leta 1824. Tvornica, ki sta jo ustanovila leta 1815 brata Wasser, je delala do leta 1828. Leta 1823 je dobil Josip Bisuzzi dovoljenje za izdelavo kameninaste posode. Naslednjega leta je začel z izdelovanjem. Ni pa imel sreče, ker se njegovo podjetje pozneje nikjer več ne omenja. Po prenehanju teh obratov so se v Ljubljani izdelovale le kameninaste peči, ki so slovele po svoji dobri kakovosti. Izvažale so se tudi v Italijo do Milana. Ko je bila po končanih Napoleonovih voj- nah Benečija priključena Avstriji, majoli- karne v Ljubljani zaradi bližine meje niso bile več kos konkurenci benečanskih izdel- kov. Na slovenskih tleh se je trajno obdr- žala edino tvornica kameninastih posod, ki je bila ustanovljena leta 1816 v Libojah pri Celju. V zapuščinskih inventarjih plemenitašev iz Ljubljane in iz druge Kranjske so ome- njene v zadnjih desetletjih XVIII. stoletja majolične posode iz Holiča na Slovaškem. V tem kraju je začela obratovati leta 1746 (torej istega leta kot Medlerjeva v Ljubljani) sloveča majolikarna, ki je obstajala do leta 1825. VIRI L Za Medlerjevo majolikarno: Mestni arhiv, Ljubljana: Sodni protokoli 1742, 1746, 1749, 1759, 1762, 1764; Knjige izdatkov 1740, 1741, 1742, 1743. 1744; Knjige prejemkov 1746; Davčne knjige 1779 do 1786 fol. 136; Star. reg. B fase, 370 do 499 (1799—1804) tasc. 443; Hand- urbairium über die altstädtische Gült der Hauptstadt Laibach 1772 do 1778 fol. 94. Državni arhiv Slovenije: Testamenti I No 93 (Medler), I. No 89 (Goiijup). 2. Za druge majolikarne: Mestni arhiv, Ljubljana: fase. 10 (1820—1826); fase. 20 pars IV (1814—1826); fase. 28 (1827—1836); fase, 33—39 (1717 do 1790); fase. 39; Reg. I fase. 212 in 213; fase. 231—264 (1709—1810) fase. 253; Gewerbstabeile 1819. Državni arhifv Slovenije: Fase. 43 (1787—1791); Commer- ciale B. 1 (1773). LITERATURA: j R. Andrejka, Industrija ljubljanske fajanse. Kronika slo- venskih mest I (1934) R. Andrejka, Zoisove fajančne delavnice v Gradišču, Glasnik M. D. za Slovenijo XV (1934) Enciclopedia Italiana, geslo »Maiolica« Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde etc. Laibach 1808 Löwenthal, Geschichte der Stadt Triest II 1 Schumi, Archiv fÜT Heimatkunde II/I, str. 21 j Stoehr, Deutsche Fayencen und deutsche Steingut v Bi-; hliothek für Kunst- und Antiquitetensammler Bd. 20, Berlin i 1920 ' Tamaro, Storia di Trieste II. Vrhovnik, Zgodovina trnovske župnije Dr. N-L. Zagreb, Narodno bogastvo 1923, str. 273—287 ¦ I. M. Kako je propadla lončarska obrt, Večernik od 4. : 11. 1939. : Versuch einer Darstellung der österr, Monarchie in sta- tistisch™ Tafeln (litografirano), 1828 ,i Illyrisches Blatt 1820, str. 18. \87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NEZNANA PISMA ŽIGE ZOISA JOŽE ZONTAR Med arhivalijami gradu Turn, pri Preddvoru, ki jih je prevzel Državni arhiv Slovenije v Ljub- ljani, je tudi ostalina Martina Urbančiča, deda pesnice Josipine Urbančič-Tuinosrajske. Pod- jetni Martin tjrbančič je bil do 1. maja 1779. leta oskrbnik graščine Rakovnik na Dolenjskem, nato pa je postal upravnik graščine Brdo pri Kranju, fidejkomisne posesti barona Žige Zoisa. To službo je vršil do svoje smrti (6. junija 1796), dasi je kupil leta 1793 od Venclja pl. Gandina graščino Turn (pod Novim gradom) pri Pred- dvoru. Urbančičeva ostalina obsega med drugim tudi vrsto računskih knjig in spisov brdske zemljiške gosposke ter njegovo korespoodenoo. Med tO' so se ohranila za našo kulturno zgodovino drago- cena pisma Žige in njegovih dveh bratov, Jožefa in Karla Zoisa ter eno pismo Blaža Kumerdeja, ki doslej še niso bila znana.' Pisma Martinu Urbančiču izražajo dokaj intimno razmerje med njim in Žigo. Obravnavajo predvsem tekoče go- spodarske zadeve zemljiškega gospostva in de- loma tudi fužin, odkrivajo pa obenem tudi Žigo Zoisa kot zemljiškega gospoda, kakor ga doslej še nismo poznali. Zois se kaže tot predstavnik fevdalnega razreda, ki je preživljal v drugi polo- vici XVIII. stoletja globoke pretrese. Zato je značilno, kako grenko je občutil Zois poseganje jožefinske absolutistične države v :>svete in nedotakljive pravice« zemljiških gospodov in kako ga je pretresel izbruh velike francoske revolucije. V pisanju korespondence se kaže Žiga Zois pravega mojstra besede, ki je vešč tudi duhovitega izražanja. Do pisanja je imel veliko veselje. Če bi mu bilo dano na izbiro, pravi sam, bi hotel prej odgovoriti na sto vpra- šanj s peresom, kot na eno edino z jezikom.^ Na podlagi najdenih Zoisovih pisem moremo slediti njegovo delovanje od leta 1779 do 1796, za dobo, iz katere ni bilo doslej dosti znanega. Po 15. januarju leta 1779 je odšel Žiga Zois na daljše potovanje po zahodni Evropi. Doma ga je nadomeščal v gospodarstvu brat jožef,^ ki je bil lastnik graščin Turn in Kumpalje na Dolenj- skem. V Zigovem imenu je podpisal poigodbo o sprejemu Urbančiča za brdskega upravnika. Iz omenjenih dejstev sledi, da ni mogel biti Žiga Zois v Ljubljani ob času, ko je obnovil Blaž Kumerdej akademijo. Najkasneje maja 1780 se je vrnil Žiga domov.* Močno so ga zavzele skrbi za njegove fužine na Gorenjskem. Podjetjem je primanjkovalo lesa za rudnike in plavže. Poleg tega je naložil vladar fužinarjem na Kranjskem novo naklado od pro- dukcije železa (Frohn). »Če moram plačevati novo naklado, moram imeti les; kdor prejema naklado, mora skrbeti, kje bo dobil gozd, da me bo z njim zalagal. Nočem delati škode zemlji- škim gosposkam, držim se le svoje pravice. V sedanji revoluciji v fužinarstvu me čaka toliko sitnosti, del, ki me jezijo, neznosnih bremen in ovir, ki se bodo> dale težko premagati. Bil bi srečen, ko bi mogel prodati vse fužine za ceno stroškov. Niliče na Gorenjskem ne bi mogel pre- našati nove naklade in uporabiti vse drugo naj- bolje kot tisti, ki je obenem lastnik zemljiške gosposke, v čigar okolišu ležijo fužine. Toda ni pričakovati niti od Segala [lastnika graščine Bela peč], niti od grofov Turn [lastnikov ra- dovljiške graščine], morda prav tako' malo od briksenških knezov [biriksenških škofov, lastni- kov blejske graščine], da bi imeli dovolj de- narja, pameti in veselja za to. Toda rad vidim, če sestavi upravnik [briksenškega gospostva Bled] poročilo za svoj dvor in jih obvesti, da bi kazalo storiti korake, ker veseli bohinjskega fužinarja [Žigo Zoisa], da bi prodal iz jeze svoje fužine. Bodo vsaj tudi na Tirolskem vedeli, da so fužine naprodaj in da je možno dobiti oni dve v Bohinju za okoli 100.000 gld. ali nekaj manj«.'' Kmalu nato je potožil o isti zadevi Urbančiču: »Sedaj ima tako ali tako priti do tega, da bo moralo dodeliti višje rudarsko sodišče lastnikom fužin potrebne gozdove za jamsko oporno tra- movje in za napravljanje oglja. Tudi bo moralo ukazati, da bo razsodil fiskal vse tiste spore, ki so sedaj med lastniki fužin, zemljiškimi gospo- skami, soseskami in posameznimi kmeti. Kajti osnovni zakon, na katerem temelji nova naklada, je lastninska pravica deželnega kneza nad vsemi rudami, ki so v zemlji, in nad vsemi visokimi . in črnimi gozdovi, ki stoje na njeni površini. On daje enim pravico kopati in drugim sekati: zato moramo plačevati to novO' naklado. Če pa smo to dolžni, nas mora pri enem in drugem ščititi. To je podlaga vsega rudniškega regala. Tu na Kranjskem sta si gospod in kmet dežel- noknežje pridržane gozdove protipravno lastila, jih sekala, krčila, pretvarjala v planine, jih delila in na vse mogoče načine z njimi slabo ravnala. Poleg tega pa sta imela do njili brez- številne zahteve, zaradi njih zmede, pravde in zmote. Zato mora najprej presoditi vse to redna komisija, ki bo pregledala gozdove in potem odločila, kaj naj ostane deželnoknežji gozd in kaj naj pripada hubam ali gosposkam«.* Po povratku iz tujine leta 1780 je hotel Žiga Zois vsiliti podložnikom svoje gosposke Brdo novo pogodbo glede tlake. Ker je bila dosti ne- ugodnejša kakor prejšnja, so kmetje ugovarjali. Zois je pisal: »Nisem mislil, da bodo podložniki tako predrzni. Ne odstopim od svojih načel, kajti nočem biti odvisen od diskrecije podlož- nikov, pač pa naj oni odvise od moje diskre- cije«.' Ker nekaj kmetov kljub grožnjam ni ho- telo pristati na pogodbo, so čakali na Brdu s formalno sklenitvijo dogovorov, ker je želel Zois, da se še te hübe »:ponižajo pred njim«.* Žiga Zois je zahteval nato od podložnikov, ki niso sprejeli pogodbe, da opravljajo dnevno tlakoi. Zaradi tega so se brdski kmetje pritožili na dvor. Februarja meseca 1782. leta je prispel s pošto v Ljubljano pest debel zavoj dvornih odločb v samih podložniškili pritožbah, toda 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. L Žiga baron Zois rešitve v brdski zadevi še ni bilo zraven. Go- vorili so, da je bilo čez 200 kranjskili kmetov na Dunaju. »Če preudarim zadevo s svojim malim razumom, se še kar vedno bojim, da bo prišlo do hujših ravnanj s strani kmetov. Oni hočejo mnogo več, kot jim more dati cesar, niti jim hoče dati. Na koncu, ko se bodo o svoji zmoti skoraj prepričali, bo še marsikdo tako nesrečno neumen, da se bo hotel tolči z deželnim knezom, tako kot se sedaj z zemljiškim gospo- dom in potem se bo težko' ko^nčalo v miru. — Z moje strani si želim kmalu plohe, da bo moglo nato zopet sijati sonce«.' Dvorna resolucija se je glasila za Zoisa ne- ugodno. Zato je vložil proti svojim podložnikom tožbo. Nato pa je odpotoval v začetku meseca julija 1782. leta v zdravilišče Spa v Belgiji." (Iz Mainza je pisal pismo Urbančiču v »kranj- ščini«."). Pred tremi leti ga je začel namreč na- padati protin. Toda trajnejšega uspeha ni do- segel z zdravljenjem. Ze leta 1785 je tožil Urban- čiču, da ga protin zopet nadleguje." Ob koncu leta 1782 je bila izrečena sodba "proti brdskim podložnikom. Stiri kolovodje kme- tov so odpeljali v kaznilnico v Ljubljano. Pod- ložnikom, ki so se upirali opravljati tlako, je ukazal odšteti poveljnik vojaške eksekucije po 30 udarcev, vojaki pa so jih dali vsakemu še 20 povrh. Zemljiški gospod Zois je vzel kolovodjem njihove kmetije in jih prodal drugim podložni- kom.*^ Zaman so se nato pritožili brdski kmetje. Pravdni spis je sestavil Peter Kumerdej, bivši upravnik belopeške graščine, ki je tedaj bival v Stražišču pri Kranju, kjer je poročil Marijo Jožefo roj. pl. Garzarolli, vdovo po Florijanu Chrobatu, lastniico stražiškega dvorca.^^a Ome- njeni Kumerdej je večkrat posredoval v podlož- niških zadevah. Tako je prosil Urbančiča za prepis kupne pogodbe nekega brdskega podlož- nika, toda upravnik mu ni hotel ustreči. O odklonilnem odgovoru je poiročal Zoisu: »Do- bra beseda pri teh ljudeh nič ne pomaga«." Po neki drugi neuspeli pritožbi brdskih podložnikov je pričakoval Zois, »da bodo nehali poslušati jwdlozniki zakotne pisarje.« Pri pri- tožbenem spisu je sodeloval brez dvoma zopet Kumerdej. Koncept je popolnoma po njego- vem okusu. S tem upa opozoriti vladarja in ga zapeljati k odločnim besedam, se je pa zelo viteško varal«.Se leta 1786 je opoizoril v spomenici Kumerdej okiiožni urad na zatira- nje brdskih podložnikov." Številna so bila področja Zoisovega znanstve- nega prizadevanja. Tudi pri zanimanju za ži- valstvo se kaže njegova mecenska dobrota in želja spodbuditi druge za znanstveni študij. Leta 1780 je poslal Hacquetu, tedaj profesorju na ljubljanskem Hceju, veliko jezersko raco za nje- govo zbirko domačih ptičev ter črnorjavo sovo, za katero je trdil Zois, da je redka, do tedaj nova, neznana, neopisana in da je še ni opazil noben prirodoslovec. Hacquet je nameraval nato preiskati vse vrste gorenjskih sov. Zato je na- ročil Žiga Zois svojim lovcem, naj shranijo vse sove, ki jih bodo ulovili in naj jih pošljejo v Ljubljano. »Treba je učenjakom prispevati. Ko- ristna posledica je morda majhna in daljna, toda v nasprotnem primeru ni nobene«." Zois se je zanimal tudi za Cerkniško jezero in se je peljal tja, da bi videl jezero, ki je ravno odtekalo.^** Zois je našel razumevanje za vsako tehnično novost. Nekemu prijatelju Val- terju je bil za botra ob njegovem poletu z balonom." Žiga Zois je rad botaniziral. Ko je imel delo pri fužini v Mislinji (pod Pohorjem), je sporočal bratu naravoslovcu Karlu, da se ozira pri vsa- kem sprehodu po ploščevici (peltaria aliacea), toda niti te, niti kake druge rastline ni zagledal, ki bi vzbujala pozornost. Ni pa bil doslej še v znatnejših višinah in jih tudi ne bo tokrat prestopil.^" Tedaj je bil v modi grajski vrt s številnimi drevoredi in geometrično urejenimi gredicami, z rastlinjakom za tuje sadike ter z ribnikom in senčno uto, kot ga je imel tudi Zois na Brdu. Sadike je naročal baron iz Holandske in Anglije. Ob neki priliki je dobil seme rabarbare iz vrta kirurga Antona Makovca. Do svojih vrtnarjev je znal biti Žiga Zois strog: »Kako so fantje vendar prevzetni? Komaj znajo zavezati solato, že hočejo biti mojstri in znajO' komaj položiti grbasto rušo ali gojiti nekaj limoninih dreves, ne da bi se naučili elementa vrtnarskega jezika, še manj pa umetnosti! Dobri mojstri za kapu- cinske vrtove Stanovski odborniki so dobili leta 1782 nalog, naj dajo na novo natisniti stari Florjančičev [Ivan Dizma Floriantschitsch de Grienfeld] zem- lje\iid dežele Kranjske. Za bakrorezno stiskalnico so rabili dva lesena valja. Predsednik kolegija stanovskih odbornikov je zaprosil Zoisa, da bi ju nabavil kar v grobo izdelanih kosih z Gorenj- ske. Baron je takoj naročil mizarju na Brdu, naj najde dva aH tri primerne kose ter jih čimprej pošlje v Ljubljano, naj stane, kar hoče.-^ Anton Linhart je veljal Zoisu po letu 1790 za prisrčnega prijatelja. Poleti je bil večkrat s svojo družino Zoisov gost na Brdu. Leta 1791 je naročil mecen Zois 500 odtisov zemljevida iz njegove Zgodovine iz Augsburga. Ko to sporoča 189. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prijatelju, ga zagotavlja, da »lahko naroči še toliko ali še več izvodov, če želi, saj imamo še časa dovolj«.23 Posledica stalnih reform v drugi polo\-ici XVIII. stoletja je bila poplava raznih patentov, okrožnic, objav, tabel in predpisov. Zois, ki je imel smisel tudi za humor, se je iz tega takole ponorčeval: »Od običajnega prijatelja sem dobil zopet priloženo tabelo in opombe, iz česar se vedno bolj vidi, da še ni upati na konec del in nadlog in da bomo še imeli palico kamera- listov nad vratom. Čudim se, da se ne puste Turki tabelardzirati. Korenjaki plačujejo edino davek na glavo in nesejo včasih še glavo na- prodaj. Mi živimo brez nevarnosti in bomo tako lepo in stokrat preračunani, da se nas mora vendar zavidati«.^* Drugič je menil bolj resno: »V tem kameralnem predpisu kot v mnogih drugih uredbah, ki pritekajo iz tega vira, nisem našel nič kot prazno besedičenje, kar se mi iz- redno gnusi.«^^ O svojih premoženjskih razmerah je sodil Zois leta 1788, da je nastopdo kot povsod tudi pri njem pomanjkanje denarja.^' »Moji časi za nakup posesti sO' mimo, ne zaupam fisku nikoli več«." V letih 1788 do 1792 je prebil Žiga Zois večino časa od jjomladii do jeseni na Javorniku, v Bo- hinjski Bistrici ali pa v Mislinji, pri svojih fuži- nah, kjer je gradil nove plavže. »Za fužine sem se lotil toliko tveganega, kar me mora privesti zopet do moči ali vreči popolnoma k tlom. Pri gradnji plavža [na lavornikuj sam vršim nad- zorstvo, kot da bi bil mojster. Prisiljen sem cele ure pogrešati pisalno mizo ter moram biti pri ognju, ker me je zapustil stari topilec Sulcer, izdelovalec mehov pa slabo streže. Zato se je novi poskus, ki se je opiral na njuno sodelova- nje, toliko ponesrečil, da ni napredovalo delo dlje kot jjoprej, hkrati pa je bilo otežkočeno. Vse odvisi edino od neutrudnega in bistrega opazo- vanja, kako mi bo možno zboljšati talilni pro- ces zaradi napak, ki se primerijo. Brž ko bom dosegel to sjwznanje tu, moram hiteti v Mislinjo, da priredim tamošnji plavž v ta namen in ga prižgem. Brž ko bom videl tam usj>eh, pride na vrsto že gradnja plavža v Bohinjski Bistrici«.^' Ob teh poslih je bil Zois na Gorenjskem na- vzočen ob slovesnem obhajanju košnje v rovtah, na gorenjskem pustu, kakor to imenuje sam. Nekaj sto plesalcev in plesalk je nastopilo ob spremljavi le dveh gosli.^s Ob takih prilikah je mogel spoznati domače običaje in pesmi ter najti pobudo za zapise narodnih pesmi v svoji zbirki viž. Ko je bil leta 1789 zaposlen Zois na Gorenj- skem in Štajerskem pri gradnji plavžev, so šle h kraju priprave za uvedbo novega davčnega sistema pri zemljiških gosposkah, kar bi občutno oškodo;Falo zemljiške gospode. Vse to' je Zois bridko občutil, ko je potožil Urbančiču, da je »se- daj ime dominij ponižano do zasmeha«.'" Vedno nove uredbe, pa zopet razveljavitve, so povzro- čale negotovost ter razburjenje tako pri zemlji- ških gospodih kot pri podložnikih: »Ta trenutek sem dobil Vaše [Urbančičevo] sporočilo o po- novnem razveljavljenju tabel in o vsem drugem in o neprestanih zmešnjavah in kopičenju del, ki jih skoraj več ne morem razumeti. Njihov konec bo povzročil morda hujše posledice, kot se nikomur niti ne sanja. Ponovno Vas [Urban- čiča] pooblaščam, da napravite zame vse, kar se da napraviti in jjopustite kmetom, kjer je le mogoče, da jih obdržimo za prijatelje«.^' V tem času so dospele tudi vesti o revoluciji na Francoskem. »Po mojem mnenju gredo stvari tako daleč, da bi bilo treba le majhne iskrice, pa bi bilo kmalu vse v ognju. Prehod k nam bo preko Tirolske. S tem postavljam načelo za Brdo, da se naj ravna pri vseh stvareh z naj- večjo popustljivostjo, da ne bi zbudili nevolje. — Moramo torej popustiti in žrtvovati zaradi j SL 2. Grad Brdo pri Kranja 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skupnih interesov tudi naše resnično, neodsvoj- Ijivo pravo«.^^ O vstaji v Belgiji 1789. leta in izgubi dežele za Avstrijo je sodil Zois, da ga to »kot pravega rodoljuba neizrečeno^ boli, kajti velik denarni vir za našo državo je usahnil in je nenado- mestljiv, če osvojimo tudi ves turški kontinent do Carigrada«.'^ Ko je preklical Leopold II. leta 1790 jožefin- sko davčno regulacijo, je povzročilo to nemire na deželi. >Iz poslane objave okrožnega urada se vidi, da ni le mene posebej, ampak tudi obla- sti same malo strah. In kako bi moglo pač dru- gače biti? Čas nas bo naučil, da se ne bo pustilo ljudstvo več dolgo s seboj igrati«.'* Zoisu ni ugajalo, da soi po nekem sporočilu nameravali vpeljati tedaj v celjskem okrožju preki sod, »kajti jK) mojem mnenju ni treba gnati trpine do skrajnosti in se je treba izogibati ogorčenja. Raje vidim, da izostanejo dajatve na Brdu, kot pa da bi najmanjše tvegali s prisilnim izterja- vanjem«." Po letu 1790 je Zois, ki mu je bilo tedaj komaj dobrih 40 let, vse pogosteje tožil, da mu vedno bolj primanjkuje zdravja. Mučil ga je protin, po- gosto ga je bolela tudi glava. Oktobra meseca 1793 je pisal Urbančiču, da je mogel delati nekaj ur s peresom in da se danes počuti bolje kot običajno, toda »moje noge me nočejo nesti niti en korak daleč. Pošteno sram me je bilo, ko sem šel iz hiše preko Brega v ladjo in iz ladje v hišo, ker sem moral vsekakor pustiti, da sta me pod roko peljala dva čolnarja«.'" Leta 1795 je v svoji bolesti hrepenel, da bi mogel še enkrat videti Brdo in ljubo Gorenjsko.'' OPOMBE i. Pisem Žige Zoisa Urbančiču je 79 datiranih in 6 brez datuma. Začenjajo se s 24. majem 1780 in segajo do 20. aprila 1796. Dalje je eno pismo Žige neznancu zaradi lovca na fa- zane liz Prage iiz leta 1776, 5 pisem Jožefa Zodsa iz leta 1779 ter 4 pisma Karla Zoisa Urbančiču iz let 1786, 1787, 1788 ter eno slovensko pismo podložnika Tomaža Bohinca iz Predoselj, ki prosi Žigo, da ga vzame v službo na Brdu. Kumerdejevo pismo, v katerem prosi za nekega brdskega podložnika, je iz leta 1796. V Urbančičevi korespondenci je bilo tudi pismo Antona Tomaža Linharrta, naslovljeno nanj, ki ga je objavil Al. Gspan, Anton Tomaž Linhart, Zbrano delo I. (1950), 320 in 574; Seznam zapuščine Žige Zoisa in pregled literature o njem prim, rpri Fr. Kidrič, Zoisova korespondenca 1808—1809, AZU, Korespondence pomembnih Slovencev L, Lj. 1939, 7 si. — 2. ZU (Zois Urbamčiču) 24. 2. 1788. — 3. Prim, protokole brdske graščine. — i. ZU 24. 5. 1780. — 5. ZU 20. 12. 1780. — 6. ZU 20. 12. 1780. — 7. ZU 7. 12. 1780. — 8. ZU 20. 12. 1780. — 8. ZU 20. 12. 1780. — 9. ZU 17. 2. 1782. — W. Potr- dilo 1. 7. 1782. — 11. UZ (Urbančič Zoisu) 17. 9. 1782. — 12. ZU 10. 5. 1785. — 13. ZU in UZ iz let 1780—1784. — Ha. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Gorica 1905, 367; matične knjige župnije Šmartno pri Kranju. — U. UZ 18. 1. 1784. — 15. ZU 10. 5. 1784. — 16. UZ 9. 2. 1786. — 17. ZU 20. 12 1780. — 18. ZU 15. 8. 1781. — 19. ZU 6. 6. 1784. — 20. ZU 20. 6. 1789. — 21. ZU 18. 2. 1785. — 22. ZU 17. 2. 1782. — 27. ZU 24. 5. 1791. — 24. ZU s. d. — 25. ZU 20. 1. 1788. — 26. ZU 24. 2 1788. — 27. ZU 29. 8. 1788. 28. ZU 3. 5. 1790. — 29. ZU 25. 7. 1788. 50. ZU 27. 12. 1789. — 31. ZU 22. 8. 1789. — 32. ZU 30. 8. 1789. — 33. ZU 27. 12. 1789. — 34. ZU 2. 4. 1790. — 55. ZU 14. 7. 1790. — 36. ZU oktobra ,1793. — 37. ZU 28. 7. 1795. Vse omenjene arhivalljc so v DAS. .ji PREBIVALSTVO LJUBLJANE PRED DVE STO LETI DR. VLADO VALENCIC Leta 1754 je bilo izvedeno prvo štetje prebi- vallstva na Slovenskem, ki je bilo tudi prvo avstrijsko štetje in je sledilo neposredno uprav- nim reformam Marije Terezije. Glavni razlog zanj je bil verjetno davčnega značaja; ko^ je bila uvedena davčna reforma in terezijanski kataster, so hoteli ugotoviti število hiš in obenem število prebivalstva.' O tem popisu so se ohranili tudi podrobnejši {»datki, ki so bili le delno izkori- ščeni. Štetje je bilo izvedeno po župnijah; pre- bivalstvo ljubljanske stolne župnije, ki je tedaj obsegala ljubljansko mesto razen šentpetr- skega in poljanskega predmestja. Kurje vasi ter dela kapucinskega predmestja, — kar je spadalo takrat vse k šentpetrski župniji —, je popisano v petih zvezkih, ki jih hrani Kapiteljski arhiv v Ljubljani. Ker so bili prebivalci popisani po spolu, starosti, stanu in povečini tudi po poklicu, nam morejo rezultati popisa pokazati v vseh teh pogledih strukturo ljubljanskega prebivalstva v zadnjem stoletju fevdalne dobe. Statistični rezultati popisa iz leta 1754 so do sedaj prav malo znani. Zwitter je objavil le šte- vilo hiš in prebivalcev po seznamih v štirih zvezkih, ki so obsegali obzidano mesto in Karlov- ško predmestje.^ Namen te razprave je, da ob- dela ob dvestoletnici jjopisa to še neizkoriščeno statistično gradivo in poda sliko o strukturi prebivalstva Ljubljane v osemnajstem stoletju. IZVEDBA POPISA V LJUBLJANI Prebivalstvo stolne župnije so popisali vikarji in leviti v petih okoliših (distriktih) ; za vsak okoliš je poseben seznam, v katerem so po hišah in ulicah navedene osebe, ki so ob popisu živele v Ljubljani.' Nekaj oseb je navedenih le s krst- nim imenom, za nekaj oseb je bilo celo ime neznano in so v seznamih označene z »N. N.«. Stanovalci v hiši barona Mihaela Erberga so bili navedeni le po številu in skupinah starosti. Z malo izjemami je pri vsaki osebi navedena sta- rost, povečini je naveden tudi poklic, stan in razmerje do družinskega poglavarja. Družine sicer niso kot take posebej označene, vendar se morejo v večini primerov ugotoviti osebe, ki spa- dajo k isti družini ali istemu gospodinjstvu. Po obliki se seznami med seboj razlikujejo, verjetno ni bilo enotnih predpisov za sestavo; v nekaterih primerih stanovalci jK>samezne hiše niso dovolj jasno ločeni od stanovalcev v drugi hiši in je dvomi jivo, ali gre za stanovalce v, 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO eni ali dvcli hišah, zato je negotovo tudi število jiopisanih hiš. Vendar je takih primerov malo in na končni rezultat bistveno ne vplivajo. V prvem seznamu z naslovom »In districtu ju- nioris vicarii Labaci. Von dem Eghaus bey dem Seminario besehriben seyndic je popisano^ prebi- valstvo v hišah sedanje Florijanske ulice, Viran- tovega vrta, delno na Šentjakobskem trgu in v tamkajšnjem okolišu okrog nekdanjega jezuit- skega semenišča.* Drugi seznam je bil »In di- strictu senioris vicarii Labaci«, v katerem so označene ulice in je popisovalni okoliš točno lokaliziran. Starejši ljubljanski vikar je popiso- val stanovalce v dvorcu (in der Burg), v Gospo- ski ulici, na Novem trgu, v Židovski ulici, na Bregu, v Nemški (današnji Križevniški) ulici, pred Križankami, v Salendrovi ulici, okrog stol- nice, na Frančiškanskem (današnjem Vodniko- vem) trgu in Frančiškanski (današnji Studentov- ski) ulici. Tretji seznam je napravil tudi mlajši vikar, pričel je s stiškim dvorcem, končal pa s hišami okrog magistrata, tako da je obsegal da- našnji Mestni in Stari trg do Sv. Jakoba z vsemi stranskimi ulicami. Četrti seznani »Status ani- marum sub districtu Mathia Suppantschitsch levita« je vseboval okolico na obeh straneh Sv. Florijana, Hrenovo in Rožno ulico, stanovalce na gradu in i>od gradom v bližini in izven Kar- lovških vrat, hiše pred Karlovškimi vrati in med zidovi do vštete cerkve in jezuitskega semenišča (inter muros usque ad Ecclesiam et alumnatum inclusive). Zadnji, peti seznam, ki je najbolj ob- širen, je sestavil mlajši levit; popisal je prebi- valce v hišah od Vicedomskih (Dvorskih) vrat do Živinskega trga (to je od začetka Gosposke ulice pri današnji univerzi ob Trgu revolucije skozi Wolfovo ulico na Prešernov trg pred sedanjim frančiškanskim samostanom), od Ži- vinskega trga do Gradišča (Čopova in Karde- ljeva ulica), od Gradišča do Krakovega (Vese- lova ulica in Gradišče), za stanovskim igriščem (Pallhaus) do Garzonovega gradiča (Garzonisch Schlessel) (Igriška ulica, Borštnikov trg, konec Rimske in začetek Tržaške ceste), od Qualizinega vrta do Nemških vrat (Rimska cesta št. 19 do Križank na Trgu francoske revolucije), od Nem- ških vrat skozi vse Gradišče (Vegova ulica, So- teska, Gregorčičeva ulica. Gradišče, Kongresni trg), v Krakovem in v Trnovem.^ Ker so duhovniki stolne župnije popisali pre- bivalstvo le v tej župniji, se je popisano ozemlje krilo tedaj brez dvoma s farnim teritorijem. Pri stolni župniji so bile popisane tudi hiše, ki ležijo v davčnih občinah Gradišče in Kapucinsko pred- mestje, torej je ta fara segala delno tudi na teritorij omenjenih davčnih občin.' Za del ljub- ljanskega mesta, ki je spadal k .šentpetrski žup- niji, seznami popisanega prebivalstva niso ohra- njenii, zato naša slika o ljubljanskem prebival- stvu ne more biti popolna. V jwpisih pogrešamo tudi stanovalce ljubljanskih samostanov, ki so bili na teritoriju stolne župnije. Od cerkvenih ustanov je bilo popisano le jezuitsko semenišče. Po načinu in namenu štetja se vidi, da so leta 1754 popisovali stalno in ne vse prisotno prebivalstvo, vendar to ne zmanjšuje vrednosti statističnega gradiva; prebivalstvo je bilo v tistih časih neprimerno manj gibljivo, kot je danes, in smo upravičeni predpostavljati, da razlika med stalnim in prisotnim prebivalstvom ni bila po- membna. V tem primeru, ko gre za eno župnijo^, kjer spremembe niso bile velike, tudi ne vpliva v večji meri na pravilnost rezultatov okolnost, da je popisovanje trajalo dalj časa, mogoče ne- kaj tednov, ter ugotovitve o posameznih delih mesta, vi- dimo, da so največ članov imela gospodinjstva na Novem trgu, pred Križankami in v Gosposki ulici, sledili s.0 Breg, Stari in Mestni trg ter Židovska ulica. Največ oseb je prišlo povprečno na gospodinjstvo v ulinah, kjer je stanovalo plemstvo, uradništvo in bogatejše meščanstvo. Ta gospodinjstva so zaposlovala sorazmerno -.i- soko število hišnih poslov, močnejši obrtniki pa tudi več ix>močnikov in vajencev, ki so živeli z njimi v skupnem gospodinjstvu. Plemiške dru- žine so imele številno služinčad, včasih celo deset in več oseb, redno' pa 3 do 5; tudi uradniki in meščanske trgovske in obrtniške družine so imele po več hišnih poslov. V ulicah, kjer je stanovalo revnejše prebivalstvo, kot v Hrenovi in Rožni ulici ter v predmestjih, je bilo ik>v- prečno' število članov v gospodinjstvu že precej nižje, dasi so nekatera gospodinjstva imela šte- vilne tuje stanovalce, zlasti dijake. Celotno število popisanih prebivalcev stolne župnije je znašalo 6638 oseb; od tega je bilo v obzidanem delu mesta 4129, v predmestjih pa 2309 oseb, če štejemo^ k predmestjem prebivalstvo izven Karlovških vrat ter vse prebivalstvo petega seznama. Ker obsega četrti seznam 239 prebival- cev z navedbo »na gradu in pod gradom v bli- žini in izven Karlovških vrat«, ni izključeno, da bi določeno število oseb morali šteti še k pred- mestjem. Da bi dobili število prebivalstva celotnega ozemlja tedanje Ljubljane, bi morali k številu prebivalstva stolne župnije prišteti še prebival- stvo ljubljanskih predmestij, ki so spadala pod šentpetrsko župnijo, to so bila Sentpetrsko pred- mestje, Poljane, Kurja vas in del Kapucinskega predmestja, ki je bil pri šentjietrski fari. Zal seznami popisa iz leta 1734 za šentpetrsko žup- nijo niso ohranjeni, vsaj pri vsem Iskanju jih ni bilo mogoče najti. Pač pa so ohranjeni po- datki o številu prebivalstva šentpetrske župnije za leto 1783.^ Po teh podatkih je imelo tedaj družin prebivalcev Šentpetrsko predmestje..... 490 1600 Poljansko predmestje ..... 266 1089 Kurja vas.......... 23 87 skupaj ... 779 2776 Ker je bilo število prebivalstva tedaj precej stalno, se najbrž tudi leta 1734 prebivalstvo' na- vedenih predmestij ni bistveno razlikovalo od gornjega stanja. Kot že omenjeno, pogrešamo v popisnih seznamih stanovalce tedanjih ljub- ljanskih samostanov, ki so bili na ozemlju stolne župnije, v jiopisu pri tej župniji pa najbrž niso bili upoštevani iz razloga, ker so bili izvzeti od župnijske pristojnosti. Ti samostani so bili fran- čiškanski (na današnjem Vodnikovem trgu), av- guštinski (današnji frančiškanski), kapucinski dn uršulinski (oba na Trgu revolucije). STRUKTURA PO SPOLU IN STAROSTI Starost prebivalstva je z nekaj izjemami v seznamih navedena s številom let za vse popi- sane osebe. Navedbe glede starosti niso bile brez napak, saj so se precejšnje napake pojavljale celo pri prvih ljudskih štetjih v drugi polovici prejš- njega stoletja. Pokazalo se je zlasti, da je neso- razmerno visoko število oseb okroglih, z deset 1951 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO deljivih letnikov. Tako jc bilo pozneje tudi pri ljudskih štetjih, ko je bilo treba navesti letnico rojstva in ne leto starosti. Toliko bolj se pa seveda nagnjenje k okroglim številkam izraža v rezultatih popisa iz leta 1754, ko so popisovalci zapisali leta starosti, kakor so jim povedali njihovi informatorji. Leta starosti so bila nave- dena v veliki meri le približno in najraje v okroglih številkah. Zato' je že število desetletnih previsoko v primeri s sosednimi letniki, še bolj se to vidi pri dvajset-, tridesetletnih itd. V naslednjem pregledu je prebivalstvo, ločeno za moški in ženski spol, ra,zdeljeno po starostnih skupinah, ki obsegajo po deset let, na ta način se napake pri navedbi starosti medsebojno bolj izravnajo in je slika, ki jo dajo številke, pravil- nejša. Številčno primerjanje obeh spolov pokaže, da so ženske močno' prevladovale, na 1000 moških je prišlo 1246 žensk, ženska delež je delno pre- visok, ker niso bili pri popisu upoštevani sa- mostani, ki so imeli skupaj večje število mo- škega prebivalstva. Po posameznih debh mesta pa se opaža razmerje, ki se od povprečja odda- ljuje. Pri prebivalstvu, stanujočem na Mestnem in Starem trgu s stranskimi ulicami, je prišlb na 1000 moških 1274 žensk, v drugih okoliših obzi- danega mesta so sicer tudi prevladovale ženske, toda ne tako znatno; v predmestjih, popisanih v petem seznamu, pa je bilo na 1000 moških 1414 žensk. Visok delež je v veliki meri posle- dica števunih ženskih hišnih ]k>s1ov. Živelo je v mestu in zlasti v predmestjih tudi veUko šte- vilo vdov in drugih žensk, pri katerih poklic ni bil označen in je njihov značaj težko točneje opredeliti. Medsebojno številčno razmerje obeh spolov se je jwzneje znatno spremenilo v korist moških. Pri ljudskem štetju leta 1857 je prišlo v Ljubljani pri navzočem prebivalstvu na 1000 moških 1066 žensk." Primerjava tega razmerja z letom 1754 je mogoča le z nekaterimi pridržki. Razmerje iz leta 1857 se nanaša na vso Ljub- ljano in na vse prisotno prebivalstvo, leta 1754 le na ozemlje tedanje stolne župnije, in še na tem ozemlju popis ni zajel vseh, ter na stalno naseljeno prebivalstvo. Vendar je sprememba v korist moškega deleža tako velika, da je gotovo imela vsaj deloma razlog tudi v dejanskem po- večanju in ni le posledica različnega načina v popisovanju prebivalstva. Razdelitev prebivalstva po starostnih skupinah vsebuje vso značilnost starostne strukture mest- nega prebivalstva; najmlajši, otroški letniki, so razmeroma šibko zastopani, glavni delež odpade na prebivalstvo v srednji starosti. Že ta struk- tura kaže, v kakšni meri se je mestno prebi- valstvo ohranjevalo in naraščalo po dotoku od zunaj, ki je številčno ojačal srednje letnike. Do- seljevanje v Ljubljano ni bilo pred dve stO' leti za razvoj mestnega prebivalstva nič manj po- membno kot danes. Pomembne pa so bile razHke med moškim in ženskim prebivalstvom. Pri moških je bila najmočnejša skupina 10—19-let- nih, pri ženskah skupina 20—29-letnih. Zaradi zunanjega dotoka dijaštva v ljubljanske šole je naraslo število moškega prebivalstva v dijaški starosti; tudi rokodelski pomočniki in vajenci so prihajali v Ljubljano od drugod. Za pove- čanje ženske starostne skupine od 20—29 let je bil brez dvoma odločilen dotok številne hišne služinčadi, pri kateri so imele ženske veliko večino. Pri srednjih starostnih skupinah od 20—49 let je bil ženski delež na prebivalstvu močnejši kot moški, pri mlajših in pri starejših so imeli moški večino, ki pa je bila pri starejših skupinah, katere so že tako šibke, neznatna in ni mogla bistveno vplivati na številčno razmerje obeh spolov v celoti. Ta starostna struktura se je z gospodarskim razvojem in socialnimi spremembami v enem stoletju precej spremenila ravno pri starostnih skupinah od 10. do 29. leta. Po štetju leta 1857 je moški delež 10—19-letndi znašal 25.71 "/o, delež 20—29-letnih pa je bil 13.96, ženski delež 10—19- letnih je bil skoraj isti kot leta 1754, delež 20—29-letnih pa je znašal le 17.89 Vo." Doselje- vanje žensk v tej starostni dobi je torej v soraz- merju do celotnega ženskega prebivalstva precej nazadovalo, kar je gotovo v veliki meri v zvezi z relativnim nazadovanjem števila hišnih po- slov.ii Močnejše je bilo doseljevanje moških v starosti od 10—19 let, pri katerem je imelo naj- pomembnejši delež brez dvoma dijaštvo. POKLICNA IN SOCIALNA STRUKTURA Popisovaldi so morali pri popisu leta 1754 na- vesti za popisane osebe tudi njihov iK>klic (Pro- fession). Verjetno je, da podrobnejših navodil za označevanje poklicev ni bilo, zato je vsak po- pisovalec pripisal popisani osebi pokbc, kakor mu je bil znan a)li pa ga je jKjpisana oseba na- vedla. Označevanje poklicev zato^ ni moglo biti enotno zlasti pri redkejših poklicih. Navajati v pregledu poJslicne in socialne strukture vse poklice, ki se v seznamih pojavljajo, nima po- mena, ker bi bil tak pregled nesistematičen in ne dovolj jasen. Zato sem sestavil poklicne sku- pine, ki so na podlagi statističnega gradiva za strukturo tedanjega ljubljanskega prebivalstva najbolj značilne. Seveda so bili tudi primeri, ko je bilo mogoče posamezno osebo uvrstiti v več skupin, odločil sem se za skupino poklica, ki je bil v seznamu naveden na prvem mestu. Dasd vsebuje moj pregled sikupino javnih usluž- 196 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bencev, nisem v tej skupini upošteval državnih in deželnih funkcionarjev, ki so imeli tudi plemi- ški naslov, ampak sem jih uvrstil med plemiče. Isto je pri osebah z doktorskim naslovom, ki jih izkazujem v posebni skupini. Le osebe duhovskega stanu so izkazane, čeprav so bile miorda ple- miči, v skupini duhovnikov. V tej skupini so tudi diakoni in subdiakoni. V skupini doktorjev so združeni doktorji prava in medicine, v se- znamih ni bilo vedno označeno, za kakšnega doktorja gre. V skupini javnih služb so vsi, za katere se po označbah poklica vidi, da so bili v javnih službah države, dežele ali mesta; v tej skupini so izkazani le uslužbenci, ki niso spa- dali med plemstvo ali doktorje. Skupina trgov- cev obsega trgovce in kramarje ter njihove po- močnike in učence, skupina obrtnikov pa razne rokodelce, lekarnarje, kiparje in slikarje, osebe, označene kot fabrikante, pomočnike in vajence vseh teh dejavnosti. V tej skupini je upoštevano tudi večje število oseb, pri katerih poklic sicer ni bil naveden, ki pa so po vsej verjetnosti bili rokodelci, ker so v njihovem gospodinjstvu živeli rokodelski pomočniki in vajenci. V takih prime- rih je najbrž pomotoma izostal pri družinskem poglavarju naziv poklica. V poklicni skupini prometa so vozniki, čolnarji, stolonoše in tovor- niki^ v skupini gostinstva pa gostilničarji, vino- toči in podobne gostinske obrti. Posebej je izka- zana skupina ribičev, ki so- bili dovolj značilen poklic za tedanjo Ljubljano, tako da zasluži v naši statistiki posebno mesto. Kot posebna sku- pina je izkazano dijaštvo, ki je obiskovalo gim- nazijo in lice j. Dninarjev je bilo po navedbah v popisnih seznamih razmeroma malo. Usluž- benstvo plemstva, duhovščine in doktorjev, ki ni imelo značaja hišne služinčadi, je v posebni skupini, to so bili razni upravni uslužbenci, pi- sarji in tajniki; v tej skupini so tudi cerkveni laični uslužbenci. Zelo številna je bila skupina hišne služinčadi, ki je opravljala raznovrstna opravila v gospodinjstvu svojih delodajalcev. Poleg hišnih poslov, slug, kočijažev, kuharic, so- baric, pestunj itd. so imeli zlasti plemiči še lovce, vrtnarje itd. V posameznih primerih so bili di- jaki istočasno sluge pri duhovnikih in uradnikih ter inštruktorji v družinah, v pregledu sem jih uvrstil v skupino dijakov. Tudi nekateri duhov- niki so označeni kot inštruktorji, štel sem jih le kot duhovnike. V posebni skupini so osebe označene kot berači. Nekaj oseb je bilo v sezna- mih navedenih kot gostači (Inwohner). Ker je ta naziv nedoločen tako glede pioklica kot glede socialne pripadnosti, so gostači združeni skupaj z osebami, pri katerih manjka vsaka navedba o poklicu, morebitni zaposlitvi in stanovski pri- padnosti, oziroma, pri katerih navedba ni bila dovolj točna, da bi se mogla popisana oseba uvrstiti v eno ali drugo poklicno skupino. Ta skupina je zelo številna, saj obsega skoraj če- trtino vseh popisanih oseb. V njej močno pre- vladujejo ženske, precejšen del je bilo vdov. Po tem smemo sklepati, da pomanjkanje označb poklica ali stanu pri osebah, ki smo jih uvrstili v to skupino, ni, vsaj ne v pretežni meri, po- sledica netočnega popisovanja, temveč da gre v teh primerih za osebe, ki sploh niso bile za- poslene ali pa so bile mogoče le priložnostno zaposlene. Večina oseb te skupine, nad tri četr- tine vseh, je živelo v predmestjih, okrog sv. Florijana, pod gradom, na Zabjaku, v Hrenovi in Rožni ulici, torej v delih mesta, kjer so živeli ubožnejši sloji mestnega prebivalstva. Tudi starostna sestava te skupine se je bistveno raz- likovala od povprečne starostne sestave vsega prebivalstva. Pri moškem prebivalstvu jih je bilo 28.2 °/o v starosti do 9 let; močneje kot povprečno so bili zastopani nad 60-letni. Pri ženskem prebivalstvu v skupini brez poklica so bili mlajši in srednji letniki do 40. leta šibkejši kot povprečno, zato- pa so bili starejši letniki mnogo močnejši. Tako nam tudi starostna struk- tura dokazuje, da je bilo v skupini brez nave- denega poklica približno polovica oseb v staro- sti, ko še niso ali pa že niso bile več zmožne za delo. Potemtakem predstavlja skupina brez poklicne ali stanovske označbe v glavnem neza- posleno ali le s priložnostnim delom zaposleno prebivalstvo, ki je živelo verjetno v veliki meri tudi od tuje dobrodelnosti. 197 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V sprednji tabeli so posebej izkazani družinski poglavarji in v posameznih poklicih zaposleni, posebej pa družinski člani, oboji ločeni po spolu. Iz končnih dveh stolpcev se vidi številčna moč posamezne skupine v absolutnih in relativnih številkah. Kot v poklicih zaposleni ali družinski poglavarji so po posameznih skupinah izkazane ženske le v primerih, ko je šlo za vdove. Na splošno so bile ženske zaposlene kot hišna slu- žinčad; v drugih skupinah za zaposlitev prak- tično niso' prihajale v poštev. Najštevilnejša je skupina Oseb, pri katerih poklic ali stanovska pripadnost nista bila navedena. Kot smo videli, so to skupino v pretežni meri tvorili socialno najšibkejši sloji mestnega prebivalstva. Druga skupina po obsegu je bila hišna služinčad, torej tudi socialni sloj, ki je bil na lestvici fevdalne družbene hierarhije čisto spodaj. Ce tema dvema skupinama dodamo še dninarje, potem je več kot polovica takratnega prebivalstva stolne žup- nije pripadala najnižjim socialnim slojem. Pokli- cem, ki so opravljali kakšno gospodarsko dejav- nost, rokodelskemu, trgovskemu, gostinskemu, prometnemu dn ribiškemu, je pripadalo komaj dobrih 30 "/o mestnega prebivalstva. Drugi po- klici in stanovi so bili številčno šibka. Skupina dijaštva bi morala biti pravzaprav razdeljena med druge skupine, h katerim je po svojem po- j reklu spadala. Toda poreklo je razvidno le za 37 dijakov, ki so živeli skupaj s svojo družino, za večino ni znano, zato se mi je zdelo primer- nejše, če je vse dijaštvo združeno v eni skupini. Od 37 dijakov, za katere je znana skupina, kateri so po poreklu pripadali, je bilo 13 plemičev, 2 sta bila iz doktorskih družin, 7 iz družin javnih uslužbencev, 15 pa je bilo sinov obrtnikov. Tudi za manjše število hišnih poslov, zlasti moških, bi bilo najbrž pravilneje, če hi se šteli nekateri k poklicnim skupinam njihovih delodajalcev. Čolnarji so imeli 12 hlapcev, zelo verjetno so bili ti hlapci zaposleni tudi pri čolnarjenju in bi spadali torej bolj v poklicno skupino prometa kot pa med hišne posle. Pregled socialne strukture nam pokaže raz- merja med posameznimi poklici in stanovi v ne- koliko drugi luči. V tem pregledu sO' posamezne osebe razvrščene po socialnem položaju, ki so ga v poklicu imele, oziroma po razmerju do družinskega poglavarja. Kot pomožne moči so izkazani razni uslužbenci kot tajniki in drugi uradniki plemičev, pisarji pri doktorjih prava, razni uslužbenci duhovnikov in cerkve, trgovski in obrtni pomočniki in vajenci ter pisarji javnih uslužbencev. Hišna služinčad je razdeljena po stanovskih in poklicnih skupinah, kjer je bila zaposlena. Pomožne m>oči sta zaposlovala v glavnem trgo- vina in obrt. Hiširih poslov je imelo največ plemstvo, povprečno je prišlo nad 5 oseb slu- žinčadi na vsako plemiško gospodinjstvo. Pri trgovcih sta prišla skoraj dva hišna posla na družino, trgovci so imeli večja gospodinjstva, nekateri so držali tudi hlapce, verjetno so imeli konje za prevažanje blaga. Večina doktorskih družin je imela vsaj po dva hišna posla, pri javnih nameščencih je prišel na gospodinjstvo povprečno po eden. V pregledu socialne strukture prihaja vpliv vodilnih slojev fevdalne družbe bolj do izraza kot pa v pregledu poklicne in stanovske pripadnosti. Zlasti delež plemstva na prebivalstvu je znatno večji, če upoštevamo tudi vse, ki so bili v njegovi službi. Gospodarskim panogam, trgovini, obrti, prometu, gostinstvu in, ribištvu je pripadalo komaj slabih 37% mest- nega prebivalstva. Ta delež je pozneje z raz- vojem kapitalističnega gospodarstva zelo nara- sel. Zadnja tabela vsebuje razdelitev prebival- stva po poklicnih in stanovskih skupinah v po- sameznih delih mesta. Z rimskimi številkami I do IV so O'znaceni popisni okoliši, ki so točneje popisani v prvi tabeli, iz petega popisnega oko- liša pa so posebej prikazani ves okoliš Gradišča, Krakovo in Trnovo-. Čeprav je bilo mesto stisnjeno v glavnem na majhni površini med grajskim gričem in Ljub- ljanico in se je tudi del mesta onstran Ljublja- nice s predmestji tesno naslanjal na mestno jedro, so se izoblikovale na mestnem ozemlju značilne četrti, kjer so med prebivalstvom znat- neje prevladovale posamezne poklicne alL sta-, 198 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA novske skupine. Več kot polovica plemstva je živela na Novem trgu. Na Novem trgu in v njegovi soseščini so bili sedeži državnih in de- želnih uradov, zato je tam stanoval velik del javnih uslužbencev. Duhovščina se je držala bli- j žime stolnice in cerkve Sv. Jakoba, poleg katere ; je bil jezuitski kolegij; doktorji in trgovci so si izbrali svoja stanovanja na Starem in Mestnem trgu. Tudi za odličnejše sloje je postajal okoliš Gradišča privlačno bivališče, več plemiških in doktorskih rodbin ter javnih uslužbencev je imelo tam svoje hiše z vrtovi. V Gradišču, kjer so se stekale glavne ceste za Ljubljano, je bilo močneje zastopano gostilništvo. Znotraj mest- nega obzidja so stanovali gostilničarji skoraj iz- ključno na Starem in Mestnem trgu. Nekaj manj kot polovica dijaštva je stanovala v ulicah blizu Sv. Florijana, v Hrenovi in Rožni ulici ter v njih.ovi soseščini. Odločilna je bila verjetno bli- i Zina jezuitske gimnazije pri Sv. Jakobu ter šte- ! vilne družine v tem okolišu, ki so sprejemale \ dijake na stanovanje. Obrtništvo je bilo zasto- • pano v vseh mestnih četrtih, sorazmeroma naj- i močneje je bilo med prebivalstvom Florijanske j ulice, potem v ulicah v soseščini Sv. Florijana, i Rožiii in Hrenovi ulici, pod Gradom in na Žab- i jaku. Nekatere obrti so bile močno zastopane j tudi v okolišu Gradišča, tako na primer kovači i in tesarji. Dninarji so bili izkazani le v pred- mestjih. Gradišču, Krakovem in Trnovem, hišna služinčad je bila sorazmerno najštevilnejša v mestnih četrtih, v katerih so prevladovali sta- novi, ki so imeli največ hišnih poslov. Najbolj značilna v pogledu poklicne razdelitve prebival- stva sta bila Krakovo dn Trnovo. V Krakovem i so bdli koncentrirani vsi ljubljanski ribiči, v Krakovem in Trnovem pa vsi ljubljanski čol- narji; tudi večina voznikov je bila iz Trnovega. Oseb brez poklica ali vsaj brez označenega po- klica je živelo največ v četrtem okolišu, skoraj i pri polovici prebivalcev tega okoliša ni naveden j poklic, veliko takih oseb je bilo popisanih tudi v predmestjih. Kot je bilo že omenjeno, moramo v tej skupini iskati zastopnike najšibkejših slo- jev mestnega prebivalstva, dasi je verjetno popi- sovalec četrtega okoliša zaradi površnosti tudi večkrat opustil poklicne označbe pri popisanih j osebah. Ta seznam je namreč najmanj urejen in najmanj pregledno sestavljen. Značilno za poklicno strukturo tedanjega mest- j nega prebivalstva, ki je bilo popisano v stolni { župniji, je tudi, da ni bilo nobene osebe, ki bi \ hila zaposlena predvsem s kmetijstvom, le v' predmestjih je bilo nekaj vrtnarjev. Verjetnoi so I bili tudi dninarji, ki so živeli v predmestjih, ' delno zaposleni s kmetijstvom; v rezultatih po- j pisa ne prihaja v poštev, v koliki meri se je I mestno prebivalstvo pečalo s kmetijstvom, dasi i je kmetijstvo gotovo imelo večjo vlogo v gospo- j darstvu mestnega prebivalstva, kakor pa jo ka- žejo ti rezultati. O REZULTATIH IN POMENU POPISA IZ L. 1754 | i V popisnih seznamih iz leta 1754 nam je ohra- • njeno statistično pragradivo, ki nam, kot so po- kazali naši pregledi, daje dovolj zanimiv vpo- gled v ustroj tedanje družbe. Ugotovljeni rezul- j tati brez dvoma opravičujejo obdelavo tega j gradiva. S podatki, ki so v sestavljenih statistic-1 nih pregledih objavljeni, gradivo ni v celoti izčr- j pano, zanimive bi bile še kombinacije poklicev j s starostjo, razdelitev prebivalstva po velikostnih' skupinah gospodinjstev, mogli bi ugotavljati : obljudenost hiš po mestnih četrtih itd. Mislim j pa, da se mi je posrečilo s precejšnjo natane- j nostjo zajeti strukturo ljubljanskega prebival- stva v mejah stolne župnije po spolu, starosti,, poklicu in socialni grupaciji. Statistična ugoto- : vitev te strukture se mi zdi toliko bolj po- memina, ker je izvedena na podlagi prvega plošnega popisa na našem ozemlju, ki to sploh i omogoča, lin se nanaša na čas, ki je posebej po- j 199 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO memben tudi v zgodovinskem pogledu. V prvi polovici XVIII. stoletja se je avstrijska monar- hija pričela oblikovati v moderno teritorialno državo, v kateri je državna skupnost jjostala istočasno gospodarska skupnost. Utrditev države v tej smeri je napredovala zlasti pod vlado Ma- rije Terezije. Istočasno se je spreminjala notra- nja struktura države, ki je prehajala od sred- njeveškega stanovsko-fevdalnega ustroja k ustro- ju države prosvetljenega vladarja, ki skrbi za blaginjo svojih podanikov. V zvezi s tem raz- vojem je nastanek moderne statistike v Avstriji, kajti popis iz leta 1754 predstavlja prvo štetje prebivalstva v avstrijskih dednih deželah, ki je bilo izvedeno enotno za vso državo.'^ V rezultatih, ki jih moremo izluščiti iz tega po- pisa, se še močno izraža stanovsko-fevdalni ustroj, ki ga niso mogle zrahljati upravne reforme Marije Terezije, in pa merkantilizem, dasi se je ta že močno uveljavljal v prvi polovici XVIII. sto- letja. Med mestnim prebivalstvom so številčno še vedno znatno prevladovali sloji, ki se niso: vzdrževali z obrtjo ali trgovino oziroma s kate- rokoli gospodarsko dejavnostjo. Glavni element mesta so še vedno bili, Jsot jih je označil Som- bart, konsumenti, plemstvo, duhovščina, uradni- štvo in njihova služinčad, dijaštvo in ne najmanj najšibkejši socialni sloji, ki so živeli v veliki meri na račun državne in cerkvene dobrodel- nosti." Tudi rokodelstvo in trgovina v mestu sta živela posredno v precejšnji meri cd teh kon- sumentov, čeprav se je ravno v času merkanti- lizma ljubljanska trgovina, zlasti tranzitna, okre- pila in so tudi v Ljubljani in njeni okolici na- stale prve manufakture." Delež producentov na mestnem prebivalst^Ti jc bil verjetno v jjorastu, ni pa še seveda mogel znatneje spremeniti se- stave mestnega prebivalstva, saj je največja manufaktura, suknarna, bila na Selu in ne v Ljubljani ter v njej zaposleni delavci niso bili prebivalci mesta. Sicer pa so bile ljubljanske manufakture manjšega obsega, zaposlovale so majhno število delavcev. Poklicna in socialna struktura ljubljanske-ga prebivalstva se je mogla v večji meri spremeniti šele v prvi polovici XIX. stoletja, ko je Ljubljana dobila večja industrij- ska podjetja in železnico. Rezultati popisa iz leta 1754 nam pa dajejo ravno možnost, da mo- remo spremembe v strukturi prebivalstva, ki so pozneje nastale, statistično ugotavljati. Po- membni so rezultati tega popisa tudi zato, ker moremo po njih sklepati na razvoj mestnega prebivalstva v dobi merkantilizma, ki je imel na njegovo rast pozitiven vpliv. Na podlagi po- datkov o številu rojenih in na podlagi davčnega seznama zavezancev za mesni krajcar iz leta 1706 sem cenil prebivalstvo Ljubljane okrog 1. 1700 na 7280 do 7450 oseb, na stolno župnijo je prišlo okrog 5710, na šentpetrsko, kolikor je je spadalo pod mesto, pa 1740 prebivalcev." V pol stoletja je torej prebivalstvo stolne žup- nije naraslo za nad 900, prebivalstvo predmestij, ki so spadala pod šentpetrsko faro pa do 1. 1783, za katero imamo podatke, za nad 1000 oseb. Starostna struktura, ki nam jo je pokazal popis iz leta 1754, pa odkriva, v koliki meri je dose- ljevanje pripomoglo k povečanju števila prebi- valstva. OPOMBE 1. Fran Zwitter, P'rebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana 1956, str. 18 si. Ta raz- prava vsebuje več o štetju 1. 1754, ravno tako tudi razprava Lojzeta Pippa, O zgodovini statistike, ljudskih štetij in po- pisov prebivalstva. Kronika sloivengkih mest, 1/1934, str. 199 si. — 2. Fran Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija. GeoigrafiSki vestniJc V-VI/1929-1930, str. 149. Po Zwittru na- vaja število prebivialstva Lojze Pipp, Razvoj števila prebi- valstva Ljubljane in bivše Vojvodine Kranjske. Kroinika slo- venskih mest 11/1935, str. 67. — 3. Štirje seznami s popisa- nim prebivalstvom znotraj mestnega obzidja in v Karlov- škem predmestju so v Kapiteljskem arhivu, fase. 117/5, peti seznam s prebivalstvom v predmestjih, ki so spadala pod stolno župnijo, pa je v fase. ,128/1,6. Vsi statistični podatki, ki jih navajam, ,so zbrani iiz teh seznamov, zato v nadalj- njem tega vira več ne citiram. — 4. V seznamu so hiše na- vedene po lastnikih, lokaliziral sem jih doloma s pomočjo Vladialava Fabjančiča (Knjiga hiš, I. del; Stari trg, v MALj.) — 5. Hiše so lokalizirane na podlagi Fabjančičeve Knjige hiš, V. del: Kapucinsko predmestje in VI. del: Gradišče. Tudi v drugih primerih mi je za lokalizacijo služil Fabjančič. — 6. S trditvijo Maksa Miklavčiča — Predjožcfinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave. Posebni odtis iz GMS XXV/XXVI, 1944-1945, Ljubljana 1945, str. 50 si. —, da sta obe davčni občini Kapucinsko predmestje in Gradišče spadali celi k predjožefinski župniji Sv. Petra, se za-to ne morem strinjati. — 7. Kapiteljski airhiv. fase. 128/8, ak4 C/10, Conscriptions Tabella aller denen zu dem Bistumb Laybach gehörigen Pfarren und Vicariaten . . . befindlichen- Seelon de A.. o 1754. — 8. Arhiv šentpetrskega župnišča, fase. I, 1, št. 3. — 9. Lojze Pipp, Starostna razdelitev pre- bivalstva Ljubljane po ljudskem štetju iz 1. 1857. Kronika slovenskih mest 1/1954, str. 238 si. Sorazmerja so preraču- nana na podlagi podatkov v Pippovem članku. — 10. Od- stotki so izračunani na podlagi rezultatov, ki jih je objavil Pipp n. o. m. — 11. L. 1754 je bilo hišne služinčadi 20.6 '/• vsega prebivalstva. 1869 pa 12.66»/o Odstotek za 1. 1869 je izračunan na podlagi podatkov, objavljenih v publikaciji »Bevölkerung und Viehstand . . . nach der Zählung vom 51. December 1869, II. Heft: Bevölkerung nach dem Berufe und der Beschäftigung«. Za štetje 1. 1857 ni anailognih po- datkov, ker je bilo po poklicu obdelano le domače, to jc, na kraju popisa pristojno prebivalstvo. — 12. Henryk Gross- mann, Die Anfänge und die geschichtliche Entwicklujig der amtlichen Statistik in Oesterreich. Slaftistische Monatschrift N. F. 21. Jg., BTÜnn 1916, str. 545 si. — 13, Werner Som- bart. Der moderne Kapitalismus. Erster Band. Erster Halb- band. München und Leipzig 1921, islr. 134 sl. Sombartova karaktcrizacija se nanaiša sicer ina nastanek sredmje^eškega mesta, mislim pa, da je uporabna več ali manj še za po- znejšo dobo, dokler ni kapitalistično gospodarstvo prevla- dalo nad fevdalnim. — U. Jože Šorn, Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov. Zgodovinski časopits VI-VIl/1952- 1955, str. 665 si. — Jože Sorn, Svilarske manufakture v Ljub- ljani. Kronika 1/1935, str. 103 si. Alfons Müller, Die Zu- kunft dor Stadt Laibach. Argo IV/1897—IX/1901. — 15. Po- glavje o populaciji Ljubljane med 1500—1700, ki sem ga pri- pravil za Zgodovino Ljubljane, rokopis v MALj. 200 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKAJ PRISPEVKOV K ODMEVU MAKEDONSKE ILINDENSKE VSTAJE MED SLOVENCI H. G. ANDONOVSKI Položaj makedonskega naroda konec pretek- lega in v začetku našega stoletja je bil zelo kritičen. Oropan ekonomskih in političnih pravic po turškem vladajočem razredu, je iskal izhoda iz brezupne krize. Položaj kmetov se je zaradi raznih dajatev in tlak, bi so jim jih nalagali turški paše in begi, vedno bolj slabšal. Konkurenca zahod- noevropskega kapitala je najbolj občutljivo pri- zadela makedonske trgovce in obrtnike. Make- donska inteligenca ni imela možnosti, da razvije vse svoje zmožnosti, ker je tudi njen razvoj ome- jeval turški polfevdalni režim. Izhod iz tega ne- znosnega stanja je bilo iskati le v organizirani borbi proti zasužnjevalcem. Organizirano akcijo so začeli makedonski učitelji. V Solunu so se 1893. leta postavile osnove VMRO (Notranja makedonska revolucio- narna organizacija), ki je s svojo akcijo hitro zbrala večji del makedonskega naroda in se po- stavila na čelo njegove borbe za nacionalno osvoboditev. Na čelu organizacije so stali najza- a-ednejši in najborbenejši sinovi makedonskega naroda, kot na primer Goce Delcev, Dame Gruev in mnogO' drugih. Organizacija se je postopoma širila in vedno bolj se je utrjevala enotnost njenih priipadnikov. Za vrhovna telesa je imela organizacija svoj centralni komite in kongres. Vsa dežela je bila razdeljena na revolucionarna okrožja, okraje in rajone. Vsaka vas, mesto in okrožje je imelo svoje čete, ki so vzgajale narod v revolucionarni borbi za svobodo. Organizacija je imela svoja sodišča, kurirje, pošto in druge organe. Izdajala je svoje časopise in publikacije ter propagirala na razne načine svoje cilje in naloge. Polagoma se je tako utrdila, da je postala strah in trepet turških fevdalcev in da je dejansko predstav- ljala »državo v državi« otomanskega imperija. Toda VMRO se ni borila le proti zasužnje- valni politiki »Rdečega sultana« na Bosporu, ¦ temveč tudi proti osvajalndm namenom sosednih buržoaznih vladajočih razredov Bolgarije, Grčije in Srbije. Ti so z vsemi sredstvi skušali motiti in diskreditirati njeno delo, ker so bili cilji VMRO v nasprotju z njihovimi aspiratorskimi nameni proti Makedoniji. Vodstvo VMRO na čelu z Goce Delčevim je propagiralo misel, da bo do svohode makedon- skega naroda prišlo šele tedaj, ko bo ves narod na to pripravljen. Menilo je, da pogoji za vstajo v Makedoniji še niso zreli, da je v nekaterih delih dežele čutiti vpliv sosednjih propagand in da narod ni oborožen. Mislili so, da bo do svo- bode prišlo, takrat, ko bodo zreli vsi zunanji in notranji pogoji za revolucionarno borbo. Nji- hov nauk pa ni bil v sog'lasju z imperialistično politiko kobuTŠkega dvora v Bolgariji in je ta iskal načine, da onemogoči njihovo delo in da se likvidira sam Goce Delcev. Eksponenti in emisarji te politike so se hitro vtihotapili v VMRO in od znotraj spodkopavali njeno delo., Uspelo jim je celo, da so provocirali odločitev j za dvig vstaje na dan 2. avgusta 1903. leta (Hin- i den). Toda v vstaji so že od začetka zavzeli j vodilne položaje zavedni sinovi makedonskega naroda, ki je v njej pokazal vso svojo željo in upanje na svobodo in boljše življenje. Vstaja je zajela vso deželo, ponekod z akci- jami proti turškim oporiščem, a drugje zopet i s trganjem telegrafskih in telefonskih žic, ozi- 5 roma z aktivnimi diverzantskimi akcijami. Vstaj- niki so hitro osvobodili nekaj mest in paralizi- rali vse javno življenje in promet v Makedoniji, j Največjo akcijo in višek Ilindenske vstaje pa j predstavlja osvoboditev Kruševa. Mesto je 12 dni j živelo svobodno življenje in v njem so vstajniki j proglasili tako imenovano »Kruševsko repu- ( bliko«. Izvolili so tudi vlado, ki je bila sestav- ljena iz pripadnikov vseh narodnosti, ki so ži- vele v mestu. Vlada republike je izdala celo vrsto uredb, ki kažejo njeno demokratsko stali- šče v vseh vprašanjih. V vladi so imeli znaten i vpliv makedonski socialisti. i SI. 1. Terezija dr. Jeniov-a 201 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Od avgusta do oktobra 1903 so bdi vstajniki gospodarji položaja v Makedoniji. Niso dali miru turški soldateski, ki je brez usmiljenja uniče- vala žarišča vMaje in na razne načine pobijala nezaščiteno ljudstvo. Številne vasi in mesta so bila i>ožgana, število ubitih še ni registrirano, število beguncev, ki so ostali brez strehe in kruha, pa je preseglo več tisoč. Makedonski narod je v tem svojem težkem položaju iskal pomoči na vseh straneh. Skoraj v vseh državah se jc razširil val sim- patij do makedonskega ljudstva in so se orga- nizirale pomožne akcije za pomoč v njihovem težkem položaju. V tem ni zaostal tudi slovenski narod, ki je z delom dokazal ne le svojo soli- darnost z borbo makedonskega ljudstva za na- cionalno osvoboditev, temveč se je tudi pridru- žil pomoči za zboljšanje njegovega težkega položaja. Slovenski časopisi so objavljali poro- čila o uporu.' Konec leta 1903 so- imeli slovenski časniki svoje dopisnike v Beogradu in poročevalce v Make- doniji. Tudi večje slovenske revije so prinašale članke in jwrocila o makedonskem narodoosvobodil- nem gibanju.^ Slovenski pesnik Anton Aškerc objavlja v Ljubljanskem Zvonu (1904, 1-2) pesem >Mace- donski vstaš«, v kateri v krepkih epskih črtah opisuje junaštvo Makedoncev in prikazuje lik makedonskega vstaša, katerega klic je: »V boj na krvnika, na Turčina — za domovino ljubo, sveto«, da »sname ž nje igo prokleto« in kate- rega zadnje izdihljaje povzema »šumni, bučni Vardar«. Slovensko dnevno in mesečno časopisje je mnogo prispevalo k temu, da se zanimanje za borbo makedonskega naroda za nacionalno osvo- boditev čim bolj razširi med slovenskim ljud- stvom. Zato se je tudi pogosteje iskal način, da se podvzame čim širša akcija v korist makedon- skega osvobodilnega dela. . 11. V slovanofilskih krogih slovenske javnosti se je vedno pogosteje govorilo o povečanju interesa za makedonsko osvobodilno gibanje. Na sestan- kih »Slovenskega kluba« in »Ruskega krožka« se je velikokrat razpravljalo o položaju make- donskega naroda in o povečanju zanimanja v njegovo korist. Za aktivnejše delo se je posebno zavzemala znana slovanofilka Terezina dr. Jen- kova. Da bi čim bolj spoznala makedonsko revolucionarno gibanje, se je bavila z mislijo, da osebno obišče Makedonijo. Toda po ohranje- nem gradivu kaže, da ni imela možnosti obiskati Makedonijo, temveč se je odločila, da obišče Bolgarijo, kamor so zbežali številni makedonski begunci. Tako je sredi meseca oktobra 1903 Te- rezina dr. Jenkova odpotovala iz Ljubljane. V Sofiji je spoznala najbolj znane predstav- nike slovanske misli in nekatere poveljnike ma- kedonskih vstajniških odredov, ki so tam bivali. Iz Sofije je od{K>tovala v notranjost, kjer je obiskala mnoge zbirne rajone, v katerih so bili nastanjeni makedonski begunci. Obiskala je tudi Rilski samostan, kjer je bilo nastanjenih 4000 makedonskih beguncev. Tam je spoznala tudi poljskega javnega delavca — prostovoljca v makedonskem osvobodilnem gibanju — Romu- alda Prževalskega. Ta jo je seznanil z nekate- rimi »makedonskimi heroji in oficirji«, med njimi tudi z Vladimirom Kanazirevim. Ta je spremljal Jenkovo pri njenem obhodu rajonov, v katerih so bili nastanjeni begunci. Z njim je vodila dr. Jenkova zelo zanimivo dopisovanje. Ko se je Terezina dr. Jenkova vrnila v Ljub- ljano, je delovala za širšo popularizacijo make- donskega osvobodilnega gibanja. Na njeno po- budo se je dne 29. novembra 1903 vršilo v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani zborova- nje v korist makedonskega osvobodilnega giba- nja. Na tem zborovanju je govorila o svojih vtisih in pomoči makedonskim beguncem. V svojem predavanju je dr. Jenkova ob veliki udeležbi poslušalcev opisala v splošnih potezah ' borbo makedonskega ljudstva za nacionalno osvoboditev. Trudila se je, da verno opiše polo- žaj v Makedoniji ter da s tem poveča simpatije in sočutje pri slovenskem ljudstvu. Na svojem predavanju se je posebej zadržala pri opisu po- ložaja makedonskih beguncev. Na poti v Cepin »... je ležalo 700 beguncev — je poudarila dr. Jenkova — lačnih in na pol nagih; živijo od poklonov dobrih ljudi, ki delijo z njimi zadnji grižljaj. Mnogo od njih že več dni ni okusilo niičesar toplega, ker jim kmetje niso mogli niče- sar dati, razen vsakemu en kos kruha na dan. Govorili so, da živi v teh obmejnih mestih in vaseh okoli 4000 beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino pred turškim divjaštvom ...« V Rilskem samostanu so ji makedonski revolu- cionarji pripovedovali o svojih akcijah, o sode- lovanju ljudstva v borbi in o njegovem težkem položaju. Dr. Jenkova je zaključila z besedami: »Tako je sedaj v Makedoniji. Potrebna jim je materialna podpora; junaštvo in navdušenost sama na zadostujeta. Evropa na vse to molči. Kdo se bo dogovarjal za nesrečni Jug, kateremu jc pomoč jjotrebna... Slovenci, pomagajte in zopet pomagajte trpečim našim bratom na Bal- kanu. Upamo, da sc odzovejo Slovenci glasu bednih Makedoncev ter jim pomorejo po svoji moči... «^ Po predavanju je dr. Jenkova precitala pismo Makedonca Vladimira Kanazireva, ki je bilo pisano slovenskemu narodu, da bi čim bolje spoznal pravi položaj makedonskega ljudstva in mu prihitel na pomoč. Zborovanje v korist osvobodilne borbe make- donskega naroda je bilo pomembna vzpodbuda za čim večjo zainteresiranost Slovencev za osvo- bodilno gibanje Makedoncev. Vladimir Kanazirev piše dr. Jenkovi v svojem drugem pismu: »Imel sem srečo, da se prepri- čam o tem, da se je v Vašem dobrem srcu in v vsem vašem narodu zbudilo za nas in za našo nesrečno usodo takšno sočutje, takšna simpatija, ki bo lahko ublažila bolečine nesrečnikov v nji- hovih nevzdržnih mukah ...« 202 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na zborovanju so se odločili — po iniciativi ljubljanskega župana Ivana Hribarja, da osnu- jejo poseben makedonski odbor z nalogo, da zbira pomoč za Makedonce in popularizira ma- kedonsko osvobodilno gibanje med slovenskim ljudstvom. Ta odbor se je sestal 4. decembra 1903. Za predsednika je bil izbran Vaso Petričič, za pod- predsednika Polakova in dr. Tavčarjeva, za taj- nika dr. Vladimir Ravnihar, a za njegovega na- mestnika Terezina dr. Jenkova, za blagajnika Alojzij Stare, za njegovega namestnika Ladislav Pečanka. Člani odbora so bili še: Berta dr. Tril- lerjeva, Ivan Hribar, dr. Andrej Karlin, dr. Aloj- zij Konalj, dr. Valentin Krisper, Fran Povše in Ivan Rozman. Odbor se je s proglasom obrnil na slovenski narod, v katerem je apeliral za zbiranje pomoči v korist makedonskih beguncev. Odbor se je obrnil tudi na vlado za odobritev svojega dela.^ Solidarnost Slovencev z borbo makedonskega, ljudstva in zbiranje materialne pomoči v nje- govo korist pa nista bila v skladu z interesi avstrijskega dvora, ki je na razne načine skušal onemogočiti to humano dejanje slovenske jav- nosti in ljudstva. V začetku je vlada prepovedala predavanja o makedonskem osvobodilnem gibanju. Tako je 5. decembra 1903 prepovedala predavanje novi- narja P. Orlovca o položaju v Makedoniji.^ Prepoved predavanja o- položaju v Makedoniji je zelo revoltirala slovenski narod. Slovenski poslanci v kranjskem deželnem zboru so vložili interpelacijo proti prepovedi predavanja in poudarjali veliko zanimanje ljud- stva za predavanja in ogorčenje zaradi prepo- vedi. Interpelanti so vprašali: Ali je prepoved izdana v dogovoru z ministrstvom? Ali more minister opravičiti to prepoved? Ali bo tudi v bodoče deželna vlada prepovedala predavanja in zborovanja?' Omenjeni P. Orlovec je 8. decembra 1903 pre- daval v dvorani »Narodnega doma« v Trstu o položaju v Makedoniji. Predavanje je imelo namen popularizirati makedonsko narodnoosvo- bodilno borbo in zbirati prispevke za makedon- ske begunce. Na samem predavanju je bilo zbranih 210 kron.^ Tudi časopisi so odprli rub- riko »Za makedonske begunce«, »Za malsedonske žrtve turške krvoločnosti«. Od 25. novembra 1903 do 21. februarja 1904 je bilo zbranih 1065 kron in 92 krajcarjev. Prispevke za makedonske begunce so zbirali na razne načine. Pri otvoritvi knjižnice v Gorici so v Savinjski dolini zbirali pomoč tudi za Makedonce. V Postojni je bil v začetku leta 1904 prirejen koncert v korist Makedoncev. 30. janu- arja sta priredila pevsko društvo »Lipa« in tam- buraški orkester »Triglav« koncert v Ljubljani v koiiiist beguncev iz Makedonije. Dobiček kon- certa je znašal 84 kron ter je bil predan make- donskemu odboru v Ljubljani.* Makedonski odbor v Ljubljani je večkrat urgi- ral pri vladi, da odobri njegovo delovanje. Toda deželna vlada je odgovarjala, da ni pristojna za to. Vlada je vztrajala na tem, da gre v tem primeru za akcijo v korist tujega naroda in da se je treba obrniti na ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju. Odbor je trikrat telegrafično prosil ministrstvo, da odobri njegovo delovanje. KoDec januarja 1904 je odbor dobil odgovor, v katerem je ministrstvo stavljalo stroge pogoje. 1. Nabiranje je dovoljeno le osebam, ki jih de- želna vlada imenuje od predloženih, 2. Nabiranje je prepovedano v cerkvah, šolah, uradih in pri oblastvih, 3. Občinski uradi ne smejo zbirati. 4. Nabrane zneske je izročiti deželni vladi v Ljubljani, ki jih odda »c. in kr. poslaništvu v Carigradu, ki bode po svojem civilnem agentu in njegovih organih oziroma po krajevnih od- borih skrbelo' za primerno razdelitev podpor«. Odbor je nato odgovoril, da ... »se razdruži, ker so stavljeni pogoji, zlasti točka 4, ki nam ne daje garancije, da pride nabrani denar v prave roke — nesprejemljivi«.' Zaradi prepovedi so prispevke pošiljali po^ privatnih osebah. Največ jih je bilo poslanih po posredovanju dr. Jenkove, ki jih je pošiljala Vla- dimiru Kanazirevu. Ta se v svojem pismu za- hvaljuje za poslanih 320 kron, ki jih je razdelü med najbolj revne v Makedoniji. Dopisovanje med Makedoncem Kanazirevom in dr. Jenkovo je bilo vedno pogostejše. Kana- zirev je v svojih pismih plastično opisoval po- ložaj v Makedoniji in stalno prosil pomoči za makedonske begunce. Dr. Jenkova je njegova pisma objavljala v dnevnem časopisju z name- nom, da bi slovensko ljudstvo čim bolje spo- znalo položaj makedonskega prebivalstva in mu tem bolj pomagalo v njegovi bedi. 111. Zanimanje za Makedonijo so- pri Slovencih ; vzbudili tudi makedonski begunci, ki so zaradi i težkih ekonomskih in političnih pogojev v svoji j domovini bili prisiljeni iskati delo in pomoč tudi v Sloveniji v letih 1903—1906. V slovenskem ; dnevnem tisku pogosto naletimo na poročila in t sočutne članke v njihovo korist. Makedouski be- j gunci ali delavci, kot jih imenujejo v tisku, so j največ delali pri gradnji ždleznic, in to na Hru-1 šici, v Biohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in na I Jesenicah, pri gradnji karavanškega in bohinj- j skega predora. I SL 2. Makedonski delavci pri gradnji železnice Celovec-Trsi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vsi ti delavci so imeli za sabo dolgo in težko življenjsko pot. Težki ekonomski pogoji v do- movini so vplivali tudi na njihovo delovno sjjo- sobnost. Kasneje pa je na njihovo zdravstveno stanje vplival tudi prehod iz zmernega makedon- skega v ostro slovensko alpsko podnebje. Nji- hovi organizmi niso bili tako odporni, zaradi česar so cesto zboleli in bili zato odpuščeni z dela." Konec 1903. leta se je položaj makedonskih beguncev resno poslabšal. Od do tedaj redkih primerov so bila takrat ugotovljena resna obo- lenja od tifusa, trahoma in posebno od črnih koz. Epidemija se je počasi širila in zajela vsa gradbišča, na katerih so delali makedonski be- gunci. Tam so podvzeli zaščitne mere proti na- daljnjemu širjenju črnih koz. Vsi makedonski delavci so bili cepljeni in morali so se podvreči strogemu karantenskemu režimu. Za epidemijo se je zainteresiral tudi visoki zdravstveni svet na Dunaju, ki je na seji 23. januarja 1904 sklenil postaviti dva zdravnika kot zdravstvena inšpek- torja; ta dva sta imela nalogo skrbeti za zdrav- stveno stanje delavcev.*' Širjenje epidemije med makedonskimi delavci je služilo kapitalističnim upravam gradbišč (ki so bile j>o večini nemške), da so jih odpuščale z dela ali pa da so tistim, ki so ostali, zmanj- šale plače. Spomladi leta 1905 opazimo novo značilno razmerje do makedonskih delavcev. Makedonski delavci, ki so prišli na gradbišča bohinjske že- leznice, so bili prisiljeni vrniti se domov, ker niso dobili zaposlitve. »Čeprav so ti ljudje — piše člankar — bolj zdravi in sposobni kot leni Italijani, ki jih tukaj sumljivo protežirajo. Naši bratje iz slovanskega juga morajo z žalostnim obrazom gledati, kako jih mečejo z dela ...« Medtem ko so bila prej lahka obolenja glavni vzrok za odpuste z dela, se sedaj poudarja jK>li- tični moment. Kapitalističnim upravam gradbišč ni šlo v račun, da bi zaposlovale slovanske de- lavce. Ta odnos do makedonskih delavcev je bil del asimilatorske politike nemškega in itali- janskega imperializma do Slovanov. Težki delovni jwgoji, predvsem pa zgoraj ome- njeni vzroki so prisilili makedonske begunce- delavce že konec 1905 in v začetku 1906, da zapuste Slovenijo. Kljub ekonomskemu in političnemu jarmu, ki ga je Slovenccjm nalagal avstrijski vladajoči razred, je slovenski narod našel možnosti, da pokaže svojo soHdarnost z borbo makedonskega naroda za nacionalno osvoboditev, da mu spo- roči svoje tople simpatije in da mu pomore v težkem položaju. Makedonski begunci so bili v Sloveniji pri- srčno sprejeti. Neštevilni so primeri pomoči makedonskim beguncem, ko so bili le-ti v naj- težjem položaju. V Sloveniji so napravili s svo- jim vedenjem močan vtis. O tem nam govore dnevni tisk in preživeli sodobniki, ki izražajo do njüi tople simpatije. V času, ko sta slovenski in makedonski narod bila še podjarmljena in nezedinjena, so že bili momenti, ki so jih združevali; o tem nam dovolj zgovorno pričajo ti-le prispevki k odmevu ma- kedonske llindenske vstaje na Slovenskem. OPOMBE Te svoje prispevke je avion* obdelal' .posebej za »Kroniko«. O t™ vprašainju je že objavil naslednje prispevke: »Odjek Ilindeniskog ustanka u Sloveniji«, NI, 1/2 (Zagreb 1951) 9ir. 126—153. »Ehoto na lUndenskoto vostanie sred Jugoslo- venskite narodi«, Ilindenski Äbornilk 1903—1953. Skopje, In- stitut za nacionalna istorija 1953, str. 221—256; sodeloval je pri redakciji zbornika: »Stranskioi pečat za llindenskoto vo- stanie«. Skopje 1955, str. 185, v katerem so objavljeni izpisi iz sodobnega slovenskega časopisja o Ilindenski vstaji. >0 odjeku Ilindenskog ustanka medju jugoslovenskim narodi- ma«. (V zborniku »Makedonija«' Beograd 1954. — 1. SN 20. VIII. 1905; S 20. VIII. 1905; »Delavec-Rdeči prapor« 21. VIII. 1905; — 2. Dr. Niko Zupanič, LZ 1903, 245—245, »Slovan« 1904, 25—27; Dr. Niko Zupanič, članek »Maoedonija« v Zbor- niku znanstvenih in poučnih spisov Slovenske Matice, zv. VI. 1904, str. 71—100; — 3. Prim. SN. 50. XI. 1905, S. 21. XL, 50. XL 1905; — 4. S. 3. XII., 7. XII. 1905; — 5. Prim. SN. 7. XII. 1905; — 6. Edinost 12. XII. 1903; — 7. Edinost 9. XII. 1905; — 8. S. 25. 1. 1904, 5. II. 1904; — 9. S. 13. IL 1904; — 10. Prim, S. 15. XII. 1903; — U. S, 25. II. 1904; — 12. S. 10. IV. 1905. ; -204 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KATASTRALNE MAPE SLOVENSKIH GORIC IZ LETA 1824 DR. AVGUST REISMAN V sicer mirne in tihe prostore zemljiške knjige na mariborskem sodišču se je zadije mesece naselilo prav živahno poslovanje s strankami iz Slovenskih goric, ki iščejo pojasnil iz zem- ljiških knjig, listin in velikih, rjavih map, ki počivajo v širokih železnih predalih. Zemljiške knjige so debeli follanti, na hrbtu in oglih obrobljeni z usnjem, da bi vzdržali dolga leta in stalno prenašanje na široke pulte za vpogled. Po zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij od 4. julija 1933 se namreč odpravljajo polfevdalne in podobne oblike izkoriščanja de- lovne sile, da se zagotovi gospodarski, kulturni in socialni napredek kmečkega delavstva. Pri ugo- tavljanju takih viničarskih razmerij se je poka- zalo, da vpisi v zemljiški knjigi in na katastru ne ustrezajo več dejanskemu stanju in tako iščejo vinogradniki in pravniki jk> zemljiških knjigah parcele vinogradov in drugih kultur. Zemljiška knjiga je bila namreč napravljena po poprejšnjih posestnih listinah gosposkih dvo- rov že leta 1880, nekatere tudi dve ali tri leta pozneje. Tako so vpisi lastnikov parcel, vinogra- dov, pašnikov, travnikov, njiv, sadonosnikov, pašnikov, gozdov, vrtov in stavbenih parcel ter cest stari že skoro 80 let. Listine, na katere se ti vpisii sklicujejo za prenos lastnin, pa datirajo tudi daleč nazaj skoro do leta 1800. Najbolj zanimive so stare mape z vrisanimi parcelami, ki so bile izdelane leta 1824 in imajo tudi pripombo, da je bila tedaj izvršena izmera v klaftrah. Papir, star že 130 let, je rjav in seve izrecno izdelan za geometre, trd in tako trpežen, da^ izgleda še danes kot nov, popolnoma ohranjen, izvzemši pri katastralnih občinah v mestu in bližnji okolici, kjer so parcele že ponovno delili in so torej imeli z njimi večkrat ii>osla kot pa zunaj na deželi. Okvarjene mape bi bilo dobro pravočasno jKxlloziti, da se ne zgubi dragoceni zgodovinski material. Tudi zemljiške knjige so nekatere že zelo obrabljene, nekatere, posebno osebni seznami, že izmenjane, pa bi bilo važno, da se inventirajo in dobro shranijo, ker so v njih za zgodovinarja važni podatki imen in krajev. Iz nadpisov v mapah je razvidna letnica na- prave 1824, ime katastralne občine, seve vse v nemščini, tedanjem edinem uradnem jeziku v naših krajih, in sestava katastrskih uradov. Posestva s hišami so bila združena po kata- strskih občinah (Gemeinde). Posestva so bila povprečno velika in enaka. Zato so v mapi preko parcel, ki so označene s kulturo, napisana tudi imena posestnikov, seveda po stanju leta 1824, kar dandanes že redko drži. Občine — katastralne — so bile združene v okraje (Bezirk), okraji pa v okrožja (Kreis), okrožja so spadala pod No- tranjo Avstrijo (Innen-Österreich). Sedeži okrajev so bili na Dvorih, na primer v Mariboru, na Pesniškem Dvoru, Jareninskem Dvoru, v Spilfeldu, Cmureku. Pod okraj Jareninski Dvor so na primer spa- dale kat. občine Somart, Počenik, Sp. in Zg. Hlapje, Jakobski dol. Ročica, Vidiovski dol, Vajgen, Polička vas, Ploderšnica, Srebotje (nad Jarenino) v Špilfeld, Sladki vrh v Cmurek, Sla- ' tinski dol v okraj Svečino, Vosek k Pesniškemu Dvoru, Štrihovec v Spilfeld, Freideg (Pekel) k Mariborskemu Q^älU._________________________ NEKAJ O GEODEZIJI Kaj je geodezija? Beseda je grškega izvora in pomeni delitev zemlje oziroma njene površine. Teoretska podlaga ji je pravzaprav geometrija, ki ima podoben pomen, to je merjenje zemlje. Ta se je razvila v del matematike, ki se ukvarja z zakonitostmi odnosov položaja, oblike in veli- kosti dolžin, površin in prostornin. Prve prak- tične geodetske poskuse zasledimo že pri Era- tostenu (220. 1. pr. n. štet.) ; medtem ko so ji prve teoretske geometrične osnove jwstavili Pla- ton, Evklid, Pitagora, Heron, Arhimed in Apo- lonius. Nadaljnja pomembnejša dognanja zna- nosti na začetku novega veka (Koj)ernik, Kepler, Descartes, Leibniz, Newton, Cassini, Clairaut, Boškovič, Laplace, Gauss, Vega, Snellius itd.) s področij matematike, astronomije, fizike itd. ka- kor tudi iznajdba daljnogleda (Galileo Galilei) in pridobitve optične ter merske tehnike sploh so razvili geodezijo v f)omembno znanstveno-teh- nično disciplino. _______ Zaradi delitve dela jo danes delimo- v nižjo , in višjo geodezijo. Prva ima v glavnem nalogo i neposrednega merjenja in predstavljanja zemlji- šča v horizontalnem in vertikalnem smislu, medtem ko s pomočjo višje geodezije določamo oblike in dimenzije zemeljske oble in ustvarjamo podlogo za merjenje in kartiranje večjih pre- delov njene površine. Obsežnost delovnega pod- ročja je zahtevala in zahteva še danes rešitev mnogih problemov čisto znanstvenega, znanstve- no-tehničnega, največ pa povsem praktičnega značaja. Pri tem so posebno važne nove metode, ki jih iščejo, da bi povečali točnost, ekonomič- nost in hitrost dela. Med nove metode dela pri določanju dimenzij in oblike zemeljske oble smemo prišteti zlasti gravimetri jo (merjenje odklona težiščnice), s po- močjo katere se vedno bolj uvaja geofizikalna geodezija, ki dopolnjuje in polagoma nadomešča klasično, to je geometrično geodezijo, ki ima tii- 205 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO angulaeijsko osnovo. Praktični in ekonomski razlogi, predvsem pa razlogi za hitrost dela so v zadnjih desetletjih razvili fotogrametrijo (foto- grafiranje zemljišča z zemlje ali iz zraka in izdelava kart s pomočjo aerostereografov). Foto- grametrija se je že krepko uveljavila in prodrla celo na področja, kjer doslej niti klasična geo- dezija ni bila uporabljiva. Zahteve po veliki pre- ciznosti in točnosti so v tehniki izdelave geo- detskega instrumentarija dovedle do najmoder- nejših instrumentov: nivelirjev, teodolitov, tahi- metrov, aerostereografov, gravimetrov, radarja in pod. Sodelovanje znanosti in tehnike z naj- različnejših piodročij je privedlo človeški um tako na primer tudi do ufwrabe elektronske tehnike pri merjenju dolžin. Bilo bi odveč govoriti o pom'OCi, ki jo je tudi geodezija dajala v teku stoletij pri reševanju mnogih problemov znanosti in tehnike. Njeno sodelovanje in jjomoč ter njen pomen pa so nad- vse važni pri množici nalog državnega in voj- nega, gospodarskega, tehničnega, kulturno-teh- ničnega, komunalnega in proračunskega značaja. Urbanistične in regulacijske osnove, reševanje Vodno-gospodarskih problemov, prometnih žil: cest, železnic, rečne in obalne plovbe, kataster zemljišč s pravno-lastniinskimi odnosi, komasa- cije, arondacije in meUoracije zemljišč, določanje gozdne mase, turizem, itd. so danes neobhodne naloge, ki jih posredno ali neposredno mora reše- vati državna ali lokalna uprava. Za te naloge so smotrne karte, načrti, pregledi in raznim po- sebnim namenom prikrojeni zemljevidi neizbežni in si brez njih ne moremo več zamisliti uprave, prosvete ali propagande, niti gospodarske dejav- nosti ali raziskovalnega in projektantskega dela na terenu niti vojnih operacij. Vse te obilne na- loge zahtevajo novih in hitrejših metod dela, novih modernih pripomočkov, izmenjavo izku- stev, posvetovanj in kongresov za jKjenostavlje- nje in unificiranje načina dela geodetske stroke, ki ji zato večina držav daje javni značaj, to je, značaj državne službe. Tudi naša država ima zato vojno in civilnogeodetsko službo znotraj svoje uprave. Delovno področje obeh služb, vojne in civilne, je različno po namenu, ki jih obe službi zasledujeta. Stanje Ljudske republike Slovenije v pogledu geografskih kart, geodetskih in katastrskih osnov je razmeroma zastarelo'. Iz nekdanje avstro-ogr- ske monarhije in bivše Jugoslavije razpolagamo s topografskimi kartami, specialkami in general- kami v razmerjih 1:25.000, 50.000, 73.000, 100.000 in 200.000 in splošnimi preglednimi kartami več- jega ali manjšega merila. Novejše, povojne karte vojnogeo'grafskega inštituta JLA še niso v javnih izdajah. Prav tako je tudi kataster zemljišč zelo zastarel, saj je po večini že nad 100 let star, kolikor ga je še ohranjenega. Ta kataster je bil napravljen s pomočjo grafične metode v merilu 1:2880 in je v večini potreben temeljite revizije zaradi velikih sprememb, ki so se izvršile tako v lastninskih odnosih, kakor tudi v tehničnem, kulturno-tehničnem in celo v morfološkem po- menu. Znatni predeli republike so zato potrebni popolnoma nove izmere. Glavno področje dela GEODETSKEGA ZAVODA LRS je torej nova izmera republike oziroma njenih predelov v takih merilih, ki so prikladna pred- vsem za proračunske, gospodarske in tehnične namene, to je 1:1000, 2000 in 2500, sicer pa še za manjša in večja merila od 1:200 do 1:5000. Večja merila od. 1:25.000 naprej so že topograf- ske karte, specialke itd., ki jih ima v svojem programu vojno-geografska služba JLA. Razum- ljivo, da morajo zato karte, plani in načrti v manjših merilih vsebovati vse ali vsaj čim več podrobnosti merjenega zemljišča in objektov na njem, da morajo biti točne in prikazovati za tehnične in pravno-lastniške odnose potrebne jjo- datke. Zato so tudi metode dela zahtevnejše, ne več grafične, marveč numerične z vnaprej določenimi dopustnimi napakami v točnosti, ki dopuščajo le minimalna odstopanja. Nepoučeni bi rekel, da je mogoče posneti plan le v enem merilu, vsa druga merda pa pomanjševati oziroma poveče- vati na jjoljubno merilo. Toda pomanjševanje ali povečevanje je smiselno ter za preglednost še koristno največ na polovično oziroma še en- krat večje merilo. Toda tudi v tem primeru šele namen plana ali karte določi možnost takega postopka. Zato se meritve za merilo 1:200 precej razlikujejo od tistih za merilo 1:1000, te pa zopet od meritev za merila 1:5000, čeprav lahko dolo- čeni podatki enega merila služijo tudi za drugo meirilo. Vsi terenski in pisarniški grafični in nu- merični podatki kakršnih koli geodetskih meri- tev se zbirajo v arhivu in ostanejo tam shra- njeni kot dokumenti s podpisi izvajalca in nad- zornega organa. I„g ^.^^^^ fregar 206 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH Posavski muzej v Brežicah spada med naj- mlajše muzejske ustanove v Sloveniji, vendar ima v tej kratki dobi svojega "razvoja kaj zanimivo preteklost. Ustanovljen leta 1940 s privatnimi zbirkami nekaterih vnetih zbirateljev arheolo- ških in narodopisnih predmetov, je imel svoj prvi skromni razstavni prostor v opuščeni cer- kvici Sv. Duha v Krškem. Toda že naslednje leto je njegov nadaljnji razvoj pretrgala vojna in naslednja štiri vojna leta pomenijo občuten zastoj v njegovem razvoju. Po končani vojni so bile zbirke razstavljene v nekaj sobah prvega nadstropja spomeniško zaščitene Valvasorjeve hiše v Krškem. Ker pa se je muzejski inventar po vojni neprestano množil in je obseg zbirk presegel okvir majhnega mest- nega muzeja, razstavni prostori v Valvasorjevi hiši pa so postali vse pretesni, se je leta 1949 muzej preselil v Brežice. Tu je dobil v obsežnih dvoranah mogočnega brežiškega gradu, ki je med najpomernbnejšimi spomeniki naše baročne gra- ščinske arhitekture, svoje nove in bolj pripravne razstavne prostore. V teh nekaj letih je res zaživel in dosegel lep razvoj in napredek tako v raziskovalni in zbirateljski dejavnosti kakor tudi v vedno bolj rastočem številu obiskovalcev. Med obiskovalci srečamo prebivalstvo Spodnjega Po- savja, z Dolenjske in Štajerske, vendar so tudi predvsem v poletnih, za izlete ugodnih mesecih, zelo številni gostje iz sosednje Hrvaške, pred- vsem iz Zagreba. V vedno večjem številu se poslužujejo razstavljenih zbirk kot dopolnila in ponazorila zgodovinskega in literarnega pouka tako šole iz Posavja kakor tudi razne zagrebške srednje šole. Vse to kaže, da kot pokrajinski muzej uspešno izpolnjuje znanstveno razisko- valne in vzgojne naloge, ki se postavljajo lokal- nim muzejem. Muzejske zbirke so nameščene v pročelnem traktu gradu v devetih dvoranah drugega nad- stropja, v katerih je razstavljeno arheološko, kul- turno-zgodovinsko in narodopisno gradivo ter v posebni dvorani v severnem stolpu lepo urejena zbirka iz dobe NOB. Ob preselitvi v Brežice je v razstavnih prosto- ri! zelo prevladoval narodopisni material. Danes pa se je podoba razstavnih prostorov že znatno spremenila. Pred tremi leti je začel Posavski muzej s svojim znanstvenim raziskovalnim de- lom, pri čemer so ga z vsem razumevanjem gmotno podprli okrajni organi ljudske oblasti. Od takrat je s sodelovanjem Instituta za arheo- logijo pri ljubljanski univerzi vsako leto redno v poletnih mesecih opravljal arheološka razisko- valna dela na terenu. Odkopano je bilo v dveh letih raziskovalnega dela obsežno, piano žgano ilirsko grobišče v Dobovi, ki sodi med najsta- rejša, v Sloveniji znana žgana grobišča starejše železne dobe. Kot razveseljiv uspeh raziskovalnega dela je treba omeniti tudi lani odkrito slovansko gro- bišče v Selah pri Dobovi. Znanstveniki ga da- tirajo v deveto stoletje, nekako v čas pred mad- žarskim prihodom v Panonsko nižino in njiho- vimi napadi na slovensko ozemlje. Doslej je to grobišče edina priča o zgodnji naselitvi Sloven- cev v obsotelskem trikotu, kajti vse do danes je prevladovalo v zgodovinski znanosti mnenje, da je bil ta trikot naseljen šele dokaj pozneje. Znatno pa si bo muzej obogatil svoje arheo- loške zbirke z zanimivimi, letos izkopanimi pred- meti v hallstattsko-dobnih ilirskih gomilah na libni pri Krškem. Zaradi sorazmerno uspešnega triletnega arheo- loškega raziskovalnega dela se je seveda dokaj spremenil tudi značaj razstavnih pirostorov. Pre- cej je narastel arheološki oddelek, medtem ko narodopisna zbirka, ki je prej prevladovala v razstavnih prostorih, v tem času ni doživela večjega razvoja. Vsakdo danes opazi, da je edina razstavna dvorana, v kateri je razstavljeno arhe- ološko gradivo vseh predzgodovinskili in zgodo- vinskih dob, že daleč, daleč premajhna. Četudi ne upoštevamo vseh zahtev moderne muzejske ureditve, sta za kolikor toliko estetsko ureditev arheološkega oddelka potrebni vsaj dve obsežni dvorani Ker je ta preureditev v prostorih, ki jih ima muzej danes na razpolago, nemogoča, bo potreba za uspešni razvoj v bodočnosti skr- beti za nove razstavne prostore. V bližnji bodočnosti namerava muzej urediti in odpreti nov razstavni prostor — šolski odde- lek, ki do sedaj menda še ni zastopan v nobe- nem slovenskem pokrajinskem muzeju. Seveda se tudi tu pojavi pereče vprašanje, kje najti nujno potreben razstavni prostor za bodoči šol- ski oddelek. Za rešitev zgoraj nakazanih problemov bi bili pripravni še preostali prostori II. nadstropja, ki danes služijo še stanovanjskim namenom. S tem bi muzej dobil svoje zaključene razstavne, arhiv- ske in upravne prostore. Obenem bi s tem bile v razstavne prostore drugega nadstropja lepo vključene znamenite baročne stenske fresko-sli- karije na stopnišču v drugo- nadstropje, v Pogled v del kuilturno zgodovinskih zbirk Posavskega muzeja 207 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO grajski kapeli in v »viteški dvorani«. To vpra- šanje bo treba do takrat, ko bodo končana re- stavratorska dela na omenjenih fresko-slikarijah, s katerimi so letos pričeli, nujno urediti. V na- sprotnem primeru bo- poslikano stopnišče v drugo nadstropje zopet izpostavljeno kot igrišče na milost in nemilost v gradu in okolici stanujo- čim otrokom in bo tako milijonski denar, ki je potreben za restavracijo, zavržen in izgubljen. Možnost vsaj skromnega samostojnega znan- stvenega dela pa otežkoča pomanjkanje včasih najosnovnejše znanstvene literature, ki je v Bre- žicah sploh ni dobiti ali pa le fragmentarno v posameznih izvodih, s katerimi si je težko kaj pomagati. Muzejski delavci si pomagajo z nabavo znanstvene literature v bližnjem Zagrebu, tako v Sveučilišni knjižnici in knjižnici Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti kot v biblio- tekah institutov zagrebške univerze. Vendar bi se ta problem dal za silo rešiti s tem, da bi se v že obstoječo, skromno in fragmentarno muzej- sko knjižnico prenesla dokaj bogata profesorska knjižnica brežiške gimnazije in' bi se obema dodala še dela znanstvenega značaja iz Ljudske knjižnice. To bi bil skromen zametek bodoče študijske knjižnice pri Posavskem muzeju. S potrebnimi vsakoletnimi krediti bi bilo^ možno v doglednem času izpopolniti fragmentarne perio- dične publikacije in sproti nabavljati tekoče izvode naše periodične in druge znanstvene lite- rature. Okrajni prosvetni organi so za ta načrt živo zainteresirani in je upati, da bodo v pri- hodnjem okrajnem proračunu zagotovljena po- trebna sredstva za njegovo uresničitev. Zgoraj sem v kratkem orisal zgodovinski raz- voj muzejske ustanove, njeno dosedanjo dejav- nost in nakazal nekaj problemov njenega raz- voja v bodočnosti. Naj v nekaj besedah našte- jem še nekatere zanimivosti iz muzejskih raz- stavnih prostorov. Že spredaj sem omenil, da je v prvi arheološki dvorani na sicer preskromno odmerjenem- raz- stavnem prostoru razstavljeno gradivo vseh predzgodövinskih in zgodovinskih dob od neolita do slavike. Omenjam samo nekaj zgodovinsko najvažnejših najdišč, tako na primer kulturne ostatine iz Ajdovske jame pri Nemški vasi nad Leskovcem. Ta jama, ki je služila kot bivališče predzgodovinskemu človeku mlajše kamene dobe od leta 2.200 pr. n. št. naprej, je najbolje raz- iskana postojanka mlajše kamene dobe v Slove- niji. V njej najdeni uporabni predmeti tedanjega človeka, izdelki iz lončevine in kosti, pa nam nakazujejo daljnjo sorodnost z izdelki največje naselbine mlajše kamene dobe v Jugoslaviji, v Butmirju v Bosni. Najbolj bogato sta v arheoloških razstavnih prostorih zastopani najdišči starejše železne dobe iz Dobove in Libne. Pomembnost prvega je zlasti v tem, ker izkazuje izkopani material sorodnost z izdelki, izkopanimi na ilirskem gro- bišču v Rušah pri Mariboru. Tako- mam najdbe iz teh dveh najdišč najbolje osvetljujejo najsta- rejšo periodo starejše železne dobe na štajerskem delu Slovenije. V vsem srednjeevropskem arheološkem svetu je znana ilirska naselbina na Libni, ena naj- večjih postojank cvetočega Hallstatta v Sloveniji, ki je bogato zastopana v razstavnih vitrinah muzeja. Iz rimske dobe so razstavljeni predmeti iz mesta Neviodunuma (Drnovo nad Krškim), izdelki rimske provincialne kulture, izkopani ob rimski cesti Emona — Siscia pri Neviodunumu, Velikih Malencah, Ribnici in Mokricah. Zanimivost rimskega kiparstva predstavlja dobro ohranjena kamnita glava iz Radeč in mavčni odlitek sar- kofaga iz Vranja pri Sevnioi. Dokument iz slo- vanske naselitve v Posavju pa predstavlja ženski skelet in pridevki h grobu, značilni uhani groz- daste oblike iz slovanskega grobišča, odkritega v letu 1953 v Selah pri Dobovi. Arheološki razstavni dvorani sledi v dveh dvoranah razstavljeno kulturno-zgodovinsko gra- divo, v katero je vključena numizmatična zbirka, ki vsebuje značilne primere novcev od XII. do XVIII. st. (nekaj zanimivih primerov salzburške kovnice iz Brežic in Kostanjevice). V dveh naslednjih dvoranah je ohranjena oprema meščanske in kmečke sobe iz začetka XIX. stoletja. Njima sledi v treh dvoranah razstavljeno za- nimivo narodopisno gradivo. Tu vidimo zani- mive, stilno sorodne primere kmečkega pohištva in orodja ter nekatere okusno napravljene lesene skulpture ljudskega umetnika. Narodopisna zbirka muzeja se sme ponašati z eno najpopolnejših zbirk lončene posode naj- različnejših variant, s prav lepo zbirko mode- lov za »narodni kruhek« in z različnimi primeri čelešnikov, leščerb, latern in podobnimi izdelki kmečke umetne obrti. V obsežni dvorani severnega stolpa je raz- stavljena zbirka iz dobe NOB in okupacije, ki je s svojimi množičnimi izselitvami 1941 najbolj prizadela prav ozemlje okoli Brežic in Krškega. Množičnemu preseljevanju je posvečen poseben izseljenski kotiček, kjer je razstavljen letak o splošni izselitvi prebivalstva v Posavju, povečane fotografije, ki prikazujejo izseljevanje iz sloven- skih domov, bivanje v-zbirnem taborišču v Raj- henburgu, transport v Nemčijo in življenje naših izseljencev v raznih taboriščih v Nemčiji. V tej dvorani vidimo nadalje razglase o streljanju bo- disi aktivnih sodelavcev NOB ali pa njihovih podpornikov iz Posavja, okupatorjeve doku- mente itd. V posebni vitrini je razstavljena zapuščina, fotografije in publikacija o prvih desetih žrtvah fašizma v Sloveniji iz Krškega, ki so bili ustreljeni in pokopani v gozdu Dobravi. Dejavnost partizanskih tehnik prikazujejo šte- vilni tiski iz dobe NOB. Okupatorjevo' divjanje nad civilnim prebivalstvom v Posavju pa nam prikazujejo številne razstavljene fotografije. Na partizansko borbo kozjanskega odreda nas spo- miinja zapuščina partizanov — borcev, njihova oprema, orožje in pisani dokumenti. Križev pot slovenskega ljudstva v obdobju okupacije je pri- kazan z lesorezi umrlega sbkarja in kiparja Nikolaja Rimata, ki v pretresljivih prizorih 208 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prikazujejo trpljenje slovenskih brezdomcev, mučenja slovenskih talcev, strahote iz koncen- tracijskih taborišč itd. Tako sem z bežnim opisom razstavljenih zbirk Posavskega muzeja pri kraju. Poseben jw-udarek pa dajejo zbirkam Posavskega muzeja razstavni prostori sami. Freske iz XVIII. st. v hodniku, kapeli in v »viteški dvorani«, ki je največja ba- ročno poslikana dvorana v Sloveniji, so krasen primer pozno-baročnega slikarstva, in jih tudi obiskovalci zelo občudujejo. Želeti je samo, da bi Posavski muzej, ki ga v zadnjem času z razumevanjem podpira naša ljudska oblast, imel čim več vnetih in jjožrt- vovalnih podpornikov in sodelavcev z našega P<>savja. Sta^iko Skaler BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI Težnja, da bi Bela krajina dobila svoj muzej, sega v dobo pred prvo svetovno vojno. Ostalo pa je samo pri želji in ponovno je ta misel oživela šele 1. 1933, ko je bil pri Tujskopromet- nem društvu v Metliki ustanovljen še muzejski odsek. Temu odseku, ki ga je vodil pokojni nad- učitelj Konrad Barle, je uspelo že naslednje leto zagotoviti prve razstavne prostore v opuščeni metliški cerkvici sv. Martina. Močno- razpadlo stavbo pa je bilo treba vso obnoviti in denarna sredstva za to obnovo je šele spomladi 1934 izpo- sloval pri tedanji prosvetni upravi v Ljubljani metliški rojak, književnik Engelbert Gangl. Za- početo delo pa je nadaljnji razvoj vojnih dogod- kov ustavil in tako je vse skupaj počivalo do 10. novembra 1949, ko je bilo v Metliki usta- novljeno Muzejsko društvo. Novoustanovljeno muzejsko društvo, ki mu je predsedoval prof. Jože Dular, je začelo skoraj brez sredstev. Tistih 20.000 dinarjev, ki je bilo tisto leto na okraju v Črnomlju določenih za Belokranjski muzej, je bilo skoraj bolj moralna kot gmotna podpora. Hkrati je odbor društva spoznal, da ima za muzej namenjena Martinova cerkev veliko premajhen razstavni prostor, da bi mogla uspešno služiti svojemu namenu. Zato se je odločil, da v njej uredi lapidarij oziroma arheološki oddelek, za muzej sam pa pridobi prostore v metliškem gradu. S tem načrtom sta se strinjala tudi methški ljudski odbor in črno- maljski okraj, težava pa je bila v tem, da so v gradu že gostovali nižja gimnazija, dijaški internat in okrajno sodišče. Zato je takratni sta- novanjski odsek nakazal Muzejskemu društvu nekaj sob v metliški proštiji in na mestnem ljudskem odboru, kjer so bile 1. maja 1951 za javnost odprte prve zbirke Belokranjskega muzeja. Jasno je, da je poldrugo leto dela Muzejskega društva pokazalo komaj prve zametke bodočega muzeja. Poudarek razstavnega materiala je bil predvsem na obdobju narodnoosvobodilne borbe v Beli krajini in pa na domači etnografiji ozi- roma folklori. Toda začetek je bil storjen in treba je bilo računati z Belokranjskim muzejem kot z eno takrat najmlajših kulturnoprosvetnih ustanov v Sloveniji, ki je glede delavnosti čla- ' nov Muzejskega društva pač zaslužila podporo ljudske oblasti in vse javnosti. To se je tudi zgodilo in društvu, ki je uprav- ljalo muzej, je okraj zagotovil vsa potrebna denarna sredstva. Tako je odbor že v februarju 1951 lahko začel s temeljito obnow bivše Mar- tinove cerkve, v kateri je s i>omočjo ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Jožeta Ka- , stelica dn asistenta Vinka Šribarja uredil arheo- loški oddelek. Z otvoritvijo novega oddelka Belo- kranjskega muzeja 25. maja 1952, za katerega je prispeval arheološki material tudi ljubljanski Narodni muzej, so Belokranjoi dobili prvi siste- matični prikaz najstarejšega življenja na njihovi zemlji od dobe Ilirov preko Keltov in Rimljanov pa do starih Slovanov, katerih grobove so prejš- nje leto odkrili v Črnomlju. Omeniti je še treba, da je muzejsko društvo v tem času v Metliki zaščitilo rojstno hišo kji- parja Alojzija Cangia in njegovega nečaka, leta 1950 umrlega književnika Engelberta Cangia, ter v dveh sobah uredilo spominski Canglov muzej. Medtem so muzejske zbirke vedno bolj nara- ščale, zlasti ko je uprava muzeja (z aprilom 1952 je bil za upravnika imenovan Jože Dular) poleti 1933 organizirala etnografsko ekipo ljubljanskih študentov — etnologov, ki so pod vodstvom univ. prof. dr. Nika Županiča in absolventa phil. Jer- neja Šušteršiča raziskovali materialno in du- hovno kulturo v okolici Gribelj in Starega trga, kjer so v odročnih vaseh dobili bogat etnograf- ski material. Podobna ekipa ljubljanskega etno- loškega seminarja je bila na terenu tudi v juliju 1954, in sicer tokrat v okolici Dragatuša. Ves nabrani material, ki je obsegal čez 400 inven- tarnih številk, pa je romal v depo, ker zanj ni bilo primernega razstavnega prostora. Do prvih dobrih razstavnih prostorov je prišel Belokranjski muzej šele v maju 1954, ko je v metliškem gradu zasedel nekatere prostore, iz katerih se je izselil dijaški internat. Po temeljiti ureditvi teh prostorov je muzej dobil tri raz- stavne dvorane, pisarno, dva depoja in majhno sobo za arhiv. V juliju so bila izvršena zadnja zidarska, inštalaterska, mizarska, pleskarska in parketarska dela, tako- da sta bili lahko še isti mesec obe zbirki iz pr-oštije in mestnega odbora preseljeni v grad. Tu je tudi bila 22. julija, za proslavo 10-letnice SNOS v Beli krajini, v dveh sobah odprta zbirka narodne osvoboditve, med- tem ko je v tretji dvorani dobila svoj prostor belokranjska etnografija. Tako je Belokranjski muzej po treh letih ob- stoja prišel do svojih prvih definitivnih raz- stavnih prostorov. Sicer je arheološka zbirka še ostala v Martinovi cerkvi in prav tako je za sedaj v depoju vsa kulturnozgodovinska zbirka ter velik del etnografske zbirke. Vendar pa je prvi korak dobro zastavljen. Ko se bosta v prihodnjih letih izselila iz gradu še nižja gimna- zija in okrajno sodišče — za obe ustanovi sta predvideni novi zgradbi, — potem lahko Belo- kranjski muzej računa na nadaljnjih 14 večjih in manjših sob v prvem nadstropju. 209 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V letu 1954 je torej muzej imel arheološko in etnografsko zbirko ter zbirko narodne osvobo- ditve, skupaj približna 500 m^ razstavnega pro- stora. Arheološka zbirka v bivši Martinovi cerkvi je sistematično urejena in prikazuje dobo od prvih znanih naselitev v Beli krajini do X. stoletja po n. št. Začne se na prehodu iz kamene v bro- nasto dobo z najdbami z Vinomera pri Metliki (ostanki ognjišč, kameniti predmeti, predvsem konice puščic in majhna rezila). V to dobO' sodijo tudi pO'Samezni razstavljeni predmeti iz Buto- raja, Pustega Gradca, Zorenoev in Metlike. Iz hallstattske dobe je zastopan predvsem ilir- ski Podzemelj (ok. 1000—450 pr. n. št.) z zna- menito produkcijo železa. Tu so ostanki iz štirih topilnic, noži, sekire, bodala, zapestnice, značilne nizke rebraste posode, žare, ovratnice, zaponke, otroške igrače in drugo. V odlitku je razstav- ljena najvažnejša belokranjska najdba: žara, antenski meč, sulica in okras oziroma gumb v obliki križca. Latenska doba je zastopana šibkeje, vendar dovolj pregledno. Tu so manjše posode, brusilni kamni, bronasti našivki, steklene in jantarjeve ovratnice, noži, igle, kladivo itd., vse iz Pod- zemlja, Vinice in Črnomlja. Manj popolno je prikazana rimska doba (Talčji vrh, Tribuče), tu pa je tudi začetek slovanske zbirke (obsenčni obročki, prstani, ostanki keramike, z novo- od- kritim najdiščem v Črnomlju IX. stol. po. n. št.). V oddelku so še trije rimski nadgrobniki (delo ilirsko-keltskih domačinov), žara iz Podzemlja in odlitek Mitrovega oltarja iz Rožanca pri Črnomlju. V gradu je oddelek narodne osvoboditve na- meščen v dveh prostorih. V prvem je prikazano predvojno ilegalno delo belokranjskih članov KPS, med njimi zlasti delo člana CK KPS Ja- neza Marentiča. V tem prostoru so tudi doku- menti in predmeti iz dobe italijanske okupacije, italijanskih taborišč in prikaz sovražnih vpa- dov v Belo krajino. Viden je razvoj NOB v Beli krajini od ustanovitve prve belokranjske čete preko tragedije na Gornjih Lazah do formi- ranja večjih edinic in ustanovitve Belokranjske brigade. V naslednji dvorani je prikazan nadaljnji raz- voj in utrjevanje ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju; tisk, propaganda, tečaji, šolstvo, kul- turno delo, AFZ itd. Vse to je podprto z doku- menti, fotografijami in razstavljenimi predmeti (partizansko orožje, zastave, ostanki partizanske tiskarne, ciklostilna tiskarna, partizanske žremlje s Stražnjega vrha, operacijska miza in zdravila iz bolnice v Kanižarici, reliefi — delo oficirske šole v Metliki, železni in aluminijasti pečatniki za les in milo, štampiljke, aluminijaste posode in pribor — delo partizainskih delavnic, denar in boni, osebni predmeti, obleka in orožje borcev itd. V tretji dvorani je nameščena etnografska zbirka, v kateri je poudarek predvsem na ma- terialni kulturi in tu zopet na belokranjskem poljedelstvu (lesen voz, lesen plug, ralica itd.) in vinarstvu (čutare, banjke, barilci, majolike, minia- turne stiskalnice, rovaši, ki so jih uporabljali člani »soseskinih keldrov« in podobno). Med lončar- stvom je treba omeniti predvsem ročna kolovrata iz Podgore pri Starem trgu in z Griča pri Črnomlju z vsem priborom in serijo lončenih posod z značilnimi hišnimi znamenji, nekakimi tvomiškimi znamenji posameznih lončarjev. Dokaj čedna je tudi zbirka noš, otiračev in belo- kranjskih pokrival (adlešička javba, viniški za- glavec, jalbi s Krasinca in Gribelj, jugle s Sinjega vrha, pocelj iz Starega trga, svatski venec s parto, semiški puntek z napletom). Dovolj pre- gledno je prikazano tudi tkalstvo- (preslice, vre- tenca, tara, kolovrat, krosna), kuhinjski inventar, razsvetljava, ljudski lov, čebelarstvo, živinoreja in drugo. Zastopano je tudi ljudsko pravo in ljudska umetnost (slike na steklo, otroške igrače, palice, »svatski lujstri« itd.) Na muzejskem hodniku je našlo svoj prostor tudi nekaj kulturnozgodovinskih predmetov, med njimi kiparska dela Metličana Alojzija Gangla, cehovske skrinje, nekaj fevdalnih predmetov in Valvasorjeve podobe belokranjskih gradov. Tak bi bil prikaz Belokranjskega muzeja ob koncu leta 1954. Zanimanja za to kulturnopro- svetno ustanovo pri obiskovalcih in pri ljudski oblasti je dovolj in tudi denarna sredstva v zadnjih dveh letih ustrezajo dejanskim potre- bam. Treba pa bo v ustanovi postopoma zapo- sliti potreben strokovni kader. j^.^ j^^^^^ 210 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ NAigIH REVIJ Sedma številka letošnjega Borca prinaša vrsto člankov, ki osvetljujejo potek NOB v Beli krajini. Janko Jarc piše o krvavi tragediji na Gorenjih Lazah dne 2. novembra 1941, ko so Ita- lijani uspeli zaradi izdaje uničiti prvo belo- kranjsko partizansko četo. — O življenju in delu v partizanskem taborišču na Mišjem brdu nad Popoviči oziroma ]>ozneje v gozdu pod Županjim vrhom pri Dragomlji vasi v letu 1942 je pri- speval članek Pirkovič, ki v naslednjem samo- stojnem prispevku piše tudi o napadu partizanov na Rožni dol v juniju 1942. — Dalje je v tej številki priobčen tudi krajši prispevek o napadu na Italijane v Starem trgu ob Kolpi in napad Italijanov na vas Zapudje ter članek o likvi- daciji belogardistično^italijanske postojanke na Suhorju v novembru 1942, ki ga je napisal Niko Belopavlovič. — O borbah XV. belokranjske brigade po kapitulaciji Italije piše v isti številki še Metod Plut. Deveta številka Borca je v glavnem posve- čena Štajerski in proslaAT na Ostrožnem. Priob- čeni so članki o razvoju organizacije Fronte, o vojaških komitejih itd., o prvih uspehih Pohor- ske, Trboveljske, Savinjske in Celjske čete. Stante Peter-Skala piše o Štajerskem bataljonu in njegovem prvem komandantu Francu Roz- manu-Stanetu. — Zelo podrobno je popisana borba XIV. divizije v februarju 1944, pa tudi Štajerski bataljon VDV. — Janez Perovšek-Pelko opisuje kulturnoHprosvetno dejavnost na ozemlju Štajerske od sjKunladi 1944 dalje. V vseh treh številkah, sedmi, osmi in deveti, moremo najti tudi jK>datke o bojih Bračičeve in Sercerjeve brigade, dalje Šlandrove, Tomši- čeve in III. prekomorske udarne brigade. V osmd številki je še posebej popisal razvoj slovenskega topništva Sergej Berce, medtem ko je J. Kramar v sedmi številki podal razvoj partizanskih vo- jaških šol. — Stanko Škaler se v 9. številki bavi z nacističnim preseljevanjem v Posavju takoj po okupaciji Štajerske. II. letnik Socialistične misli (št. 5-6) pri- naša razpravo R. Kyovskega o delavskem gibanju od 1. 1869, ko je bilo ustanovljeno Delavsko izo- braževalno društvo v Ljubljani, pa do leta 1882, do ilegalnega sestanka ljubljanskih delavcev v Šiški »Pri slepem Janezu« dne 18. novembra. — Cvetko A. Kristan objavlja v isti številki pre- gled vsega socialističnega delavskega tiska na Slovenskem od leta 1890 do leta 1918. 7. številka uste revije je dala prostor tudi Kri- stanovemu članku z naslovom »Slovenski izse- ljenci in domovina« kot donesek k zgodovini izseljenstva, saj se je v času 1860—1940 izselilo okoli 350.000 Slovencev v države po Evropi in Ameriki. V 6. številki letošnjega Obzornika je pri- občen članek »Beseda o naši univerzi in visokih šolah«, ki podaja kratko zgodovino našega viso- kega šolstva od leta 1596 do danes. 7-9. številka IX. letnika Pravnika objav- lja prispevke k starejši zgodovini odvetništva v Ljubljani izpod peresa dr. Antona Svetine. Pri- spevki obsegajo XVI. in XVII. stoletje. Gozdarski vestnik (6.-7. številka) prinaša dr. Vlada Valenčiča: Gozdove in preskrbo z lesom v stari Ljubljani — in to od srednjega veka do XVIII. stoletja. Kratek pregled zgodovine Podravja obsega Teplyjev članek »Naše Podravje v preteklosti« v 8. številki Turističnega vestnik a. — Znano je, da je bilo Podravje naseljeno že v dobi neolitika. Od tu dalje nas popelje avtor skozi vse dobe do današnjih dni, do moderne industrializacije teh predelw. J. Keršmančev članek Industrija na Sloven- skem v starih časih je objavljen v 13. številki V. letnika revije Življenje in tehnika. — Podan je bežen pregled stanja rudarstva na Kranjskem v XIX. stoletju. ^j^,.^^ g^„l^ 211 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAŠIH KRAJEV 1. V. - 31. VIII. 1954. Preglede zgodovine posameznih krajev najde- mo v naslednjih časnikih: Za Trbovlje v Zasavskem vestnikn št. 17-22 (28. IV. — l.VL), ki ga je napisal Janko Orožen (Slike iz zgodovine Trbovelj) ; to so odlomki iz večjega samostojnega dela, ki bo izšlo v bližnji bodočnosti. V istem časniku (št. 23 in 24 z dne 8. — 16. VI.) je isti pisec objavil še članek Od prihoda slovenskih plemen preko stoletij fevdalne ureditve in kmeč- kega podložništva — ter se nanaša na Trbovlje in okolico. V št. 36, 9. IX., je prispeval J. G. pregled zgodovine Zidanega mosta. V To- varišu št. 21, 21. V., je izšel pregled zgodovine Postojne in okolice ter kobilarne v Lipici. Prav tam v št. 30, 23. VIL, tudi oris razvoja Kamnika. Mariborski Večer je objavil v št. 110, 25. V., prispevek Titana Dinija z naslovom Lendava pred 1000 leti in danes. Matajur prinaša v št. 88, 15. V., drobce iz zgodovine Beneških Slovencev. Izvlečke iz knjige F. Hribernika Mesto Šoštanj je najti v Velenj- skem rudarju št. 9 jkmI naslovom Zgodovina Šo- štanja. Končno se v kratkiji obrisih poučimo o Laškem v št. 26, 25. VI., objavljenih v Pri- morskih novicah, o S v i b n e m pri Radečah pa v št. 35, 1. IX., Zasavskega vestnika. Arheoloških odkritij v Šempetru v Savinj- ski dolini se dotika P. Petrujev članek v št. 34, 25. VIII., Delavske enotnosti, najdb pri Aj- dovščini pa prispevek v št. 30, 21. VIL, Pri- morskih novic. Več zapovrstnih člankov s pod- ročja arheologije v P t u j u je objavila Bernarda Pere v Ptujskem tedniku; tako čitamo v št. 18, 7. V., poročilo o Mitrovih svetiščih, v naslednji številki, ki je izšla teden dni i>ozneje, prispevek Sprehod po arheološki zbirki Ptujskega muzeja, v št. 20, 21. V., pa Naselitev in življenje Staro- slovencev, končno v naslednji številki Staroslo- vanske najdbe iz Ptuja in okolice. V št. 23, 24 in 25, od U. VI. dalje, je prof. Jože Maučec priobčeval v istem tedniku ix>glavja o Ptuju v srednjem veku. Prav tam, št. 31, 10. VIL, se mo- remo še poučiti o arheološkem raziskavanju v Ormožu. Srednjega veka se tičejo poleg že omenjenega Maučecevega Ptuja še dr. B. Grafenauerjev prikaz Kako so naši predniki obdelovali zemljo (Kmečki glas, št. 31, 5. VIII.) in Drobtinice iz starih časov, ki jih je objavil Matajur v št. 88 z dne 15. maja. Nekoliko več prispevkov se nanaša na no- vejšo dobo; kot prvega naj omenimo J. Zu- pančičevega o Valvasorjevem sodelavcu-grafiku J. Bobiču, ki je bil doma iz Most pri Kamniku (Glas Gorenjske, št. 34, 21. VIIL). V Zasavskem vestniku, št. 36, 8. IX., je bd natisnjen prispevek Radeče imajo kaj pisano kulturno^ preteklost — in se tiče kulturnega življenja od leta 1893 dalje, ko je tu pričela delovati prva čitalnica. O ravenski godbi na pihala od leta 1895 dalje piše I. Globočnik v Koroškem fužinarju št. 3-4 z dne 1. V. — Gospodarstvo, ki izhaja v Trstu, priobčuje v št. 178, 5. VIIL, članek o sto- letnici sveto i van s ke šole v Trstu, Tržiški vestnik objavlja v št. 9-12 (od 1. V. dalje) spo- mine na.Tržič pred 50 leti, Obmurski tednik št. 26, 20. VIL, pa I. Kreftove pogovore s sode- lavci predvojne ilegalne Ljudske pravice; končno prinaša isti tednik M. Kokoljevo Prekmurje v letih pred pričetkom izhajanja Ljudske pra- vice (od 1919 dalje; št. 32, 28. VIIL). Mnogo več člankov se nanaša na zgodovino naše trgovine, obrti, industrije in prometa. Za- četi moremo z Jankom Orožnom, ki je v Zasav- skem vestniku (št. 20-22 od 19. V. dalje) objavil razvoj brodarjenja po Savi, cest in železnic, dalje zanimiv prispevek inž. Cigita Kolomana o nafti v Lendavi od 1860 dalje (prav tam, št. 21-23, 1. — 7. VL), potem razvoj trbovelj- ske cementarne v zadnjih 80 letih (prav tam št. 21.-22., 1. VI.) in Gospodarski in komunalni razvoj mestne občine Trbovlje po letu 1945 (ib.). Opis hrastniškega rudarstva v dobi kapi- talistične eksploatacije najdemo v tem vestniku št. 26, 30. VI., razvoj rudarskih obratov Hrastnik in Ojstro pa v št. 27 istega tednika (7. VIL); J. Z. je objavil razvoj zagorskega rudnika v št. 32- 35 (U. VIIL), v istem časniku najdemo prispevek 100 let hrastniške rudniške železnice (št. 33, 18. VIIL), končno tudi zgodovino radeške pa- pirnice in pa Razvoj industrije gradbenega ma- teriala Zidani most—Radeče (št. 36, 8. IX.). — Ob obletnici trboveljskega rudnika je izšel krajši opis v Tovarišu št. 24 (11. VI.), prav tam tudi opis razvoja rudnika kaolina v Č r n i (št. 30, 23. VIL) ter tovarne Titan in pa tovarne smodnika v Kamniku. Pušnik je priobčil v št. 31 imenovanega tednika zgodovino Jesenic od fužin do železarne. 85 let jeseniške železarne obdeluje Glas Gorenjske št. 25. S pudlanjem na Ravnah od 1774 dalje se bavi članek v št. 3-4 Koroškega fužinarja (1. V.), prav tam pa priob- čuje I. Mohorič Šentanelsko kroniko od 1865 dalje, ki vsebuje podatke o prevaljski žele- zarni. — Končno je opisan 50-letni razvoj du- pli š k e tovarne upognjenega pohištva v Vest- niku te tovarne (št. 7, 28. VIIL). Zgodovino delavskega gibanja obravnavajo št. 19—22 Zasavskega vestnika (od 12. maja dalje) z naslovom Hrastnik v borbi proti izkori- ščevalcem in okupatorju. Prav tam je objavljenih v št. 21—22 (1. VI.) več člankov o napadu na Orjuno pred 30 leti in s tem o prvi lekciji fa- šizmu, Janko Orožen pa je v št. 23-26 opisal delavsko gibanje v revirjih, zlasti v Trbov- ljah. Gladovne stavke v Hrastniku leta 1934 se dotika isti tednik v št. 26 (30. VI.), v naslednji pa Andrej Forte razvoja delavskih borb v Tr- bovljah, končno so še v št. 28-31 (od 14. VII. dalje) opisane borbe v revirjih v letih 1939—1945. Narodnoosvobodilno borbo obravnavajo mnogi članki, ki pa cesto nimajo več kot netočno me- 212 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA moarsko obliko; tu navajamo le tiste prisjievke, ki imajo po našem mnenju večjo vrednost — ker bi sicer za navajanje vseh člankov porabili nesorazmerno mnogo prostora. — Omenimo naj Ivana Soma Začetke upora in upor v revirjih v št. 21-22, 1. VI., Zasavskega vestnika, dalje v istem tedniku št. 24-26, od 16. VI. dalje, opis dogodkov v Radečah v času NOB, v št. 36 (8. IX.) pa preseljevanje Radečanov v letu 1941, v naslednji številki poročilo o Senožetih v času NOB; napad na rudniške naprave v Hrast- nikuter Zagorje v času okupacije obdelu- jeta dva članka prav tam št. 30 oz. št. 31-32. Nekaj člankov se nanaša tudi na obletnice, ki so se praznovale v času od 1. V. do 31. VIII. Tako so 9. VIL proslavili 60-letnico gasilskega društva v Sežani (Primorske novice, št, 28),j 25 letnici športa v Litiji oziroma 30-letnici nogometa v Hrastniku sta namenjena dva prispevka v št. 33 in 34 Zasavskega vestnika (18. VIII.—25. VIII.). 100-letnici rojstva Antona Bezenška, slov. stenografa, je jDOsvečen čla- nek v št. 21 (28. V.) Savinjskega vestnika, 150-let- nici rojstva Lovra Koširja, očeta poštne znamke, pa F. Kobalov članek v št. 31 (30. VII.) Tovariša. Končno je najti življenjepis Antona Pavše iz Oborč (1854—1892) v Matajurju št. 88, 15. maja. Manj je poročil o naših muzejih. Najprej naj omenimo splošni pregled spomeniškega varstva v kranjskem okraju, ki ga je prispeval Cene Avguštin v Glasu Gorenjske št. 35, 28. VIII. Sadnikarjev muzej obravnava članek v št. 30 Tovariša (23. VII.). j g j ZGODOVINSKO BRAN JE j loan Mohorič, Industrializacija Mežiške doline. Maribor 1934. Založila založba Obzorja, izdala Studijska knjižnica Ravne na Koroškem. Poljud- noznanstvena knjiga 4. Str. 315. Izid slehernega dela, ki je posvečeno naši go- spodarski zgodovini od srednjega veka dalje, še p)osebej pa zgodovina industrializacije, vedno vzbudi veliko pK>zornost. Z enakim zanimanjem smo vzeli v roko tudi to obsežno Mohoričevo Indu- strializacijo. — Ze na prvi pogled je jasno, da avtor zaradi obsežnosti problematike vseh obra- tov, ki jih obravnava v svojem delu, vsekakor ni imel lahkega posla. Zadovoljiti širok krog interesentov tako, da bodo le-ti zaradi številnih dreves-dejstev še videli gozd-celoto in glavno linijo razvoja, zadostiti radovednosti zgodovi- narjev, sociologov in gospodarstvenikov speciali- stov, ne nazadnje pa dostojno predstaviti našo historiografijo drugim narodom in pokazati, da ima naša industrija kar precejšnjo tradicijo — to so v glavnem težave, ki jih je Mohorič moral upoštevati, se jih lotiti in jih srečno premagati. V splošnem mu je ta kombinacija kar zado- voljivo. uspela. Razumljivo je, da bi navedeni specialisti imeli tu in tam pomisleke, češ da je pisec prehitro obdelal razvoj v XVIII. stoletju (torej začetke teh obratov), da je preveč slonel na literaturi in premalo na virih in podobno — toda če upoštevamo vsa dejstva (pomanjkanje virov doma, ker se večina njih nahaja v tujini, obsežnost teme, oranje ledine itd.), moramo pri- znati, da je ta knjiga v znatni in zadovoljivi meri izpolnila vrzel v tem delu naše gosjiodarske zgodovine. Vso pozornost zasluži tudi serija brošur z na- slovom Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije. Kot prva je izšla leta 1952 v Ljubljani Razstava znanstuenih odkritij. Mnogo bolj pomembna pa je druga z naslovom: Slovenska peč. Vodnik po zgodovinskem plavžu v Dnu nad Kropo. Ljub- ljana 1954. 73. str. — Večji del brošure sestavlja Fr. Baševa Slovenska peč v Dnu nad KrojDO, kjer nas avtor na 53 straneh seznani s prvim odkri- vanjem te peči konec maja 1953, dalje s časom njenega nastanka in obratovanja (v glavnem I>ozni srednji vek). — Povsem razumljivo je, da še ne moremo dati končne sodbe o obstoju slo- venske peči, saj je njeno odkritje presenetilo vso slovensko javnost; problem bo bolj jasen z od- kritjem drugih podobnih obratov, z večjo priteg- nitvijo arhivalnih virov in z vztrajnim in siste- matičnim proučevanjem domačega fužinarstva kot celote. — Manjši del brošure je v glavnem metalurško-tehničnega opisnega značaja, ki ga je prispeval Ciril Rekar. — Čeprav ne vemo za morebitne objave tekstov o tej slovenski peči v tujih revijah, moremo reči, da so nas povzetki v hrvatskem jeziku presenetili nekoliko nepri- jetno, prav tako pogrešamo pregledno skico Krope in okolice z vrisanim najdiščem. — Kot tretje delce omenjene serije Vodnikov je A. Strune Idrijska ^Kamš't< — kratek opis znamenite čipalne naprave v idrijskem rudniku, ki je v glavnem delovala od približno 1790 do 1948. — Četrta brošura je posvečena Gozdarskemu, les- nemu in lovskemu muzeju v Bistri (M. Šušteršič). Ta opis nam omogoča vpiogled v vsebino muzeja in njegov razvoj ter pomen. — Pripomnimo naj, da skici na 4. strani ovitka (Bistra in okolica oz. »mednarodni« položaj Ljubljane) prav nazorno povesta vsakemu laiku, kje je treba iskati ta mladi muzej. j. g. Tiskano in izdano v Ljubljani 1954. Tiskarna >Toneta Tomšiča< t Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne >Ljudske pravice«. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn. 213 Proizvaja: vse vrste pohištva in dele pohištva zložljive vrtne garniture zlo žlj iv e stole zl ožl jive mize Telefon: DIREKTOR 31-565 KOMERCIALA 30-192 B r z o i a v : LIP LJUBLJANA vse vrste p ar k et ov parketne plošče vse vrste zabojev lesno galanterijo lesno moko li gnit ne plošče za tlak in obloge lesene žagarske proizvode LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Uprava : 'LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 37/I TRUCK SLAVKO LJUBLJANA STOŽICE 193/1 SPLOŠNO KROVSTVO Prevzemam po najnižjih cenah vsa popravila in nova pokri- vanja na strehah, kritih z eternitom, salonitom, bobrov- cem, enozarezno in dvozarezno opeko, korci in lepenko Priporočam se za vsa dela v Ljubljani in izven nje izvršujemo vsa elektroinštalacijska dela tu in na deželi SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE « GRADBIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM gradi solidno nizke, visoke in vodne gradnje TOVARNA USNJA Izdelujemo: . vise visite svinjskega galanterijskega usnja v priznani prvovirstni kvaliteti za eksipart in domači trg, presame in gladko vegetabilno in kromno sitro- jeno; podloge vseih l)a.rv za čevljarsko industriljo; vse vnste cepljenca, anilin in kolodij. Specialni izdelki: safijam ročni in strojni v raznih harvdh, roflcavičarslko uisnje, tapetni- ško usnje v vseh barvaih, evimjsko belo usnje. Za predelovalno industrijo nudimo: svinjsko odpadno mast, svinjslke šče- tine, mezdro, obrezine kož. < Brzojavi: UTOK-KAMNIK Tekoči račun NB KAMNIK š*. 6I3-T-28 i 216 TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO LJUBLJANA Nazorjeva ulica št. 4 Telefon 21-T8y, 23-274- ; ČRNOMELJ A. CERNE graver Štampilje, etikete, tisk z jekloreza LJUBLJANA, Dvorni trg 1 Telefon 21-861 OBRTNO PROIZVAJALNA IN PRODAJNA ZADRUGA PARKETARJEV z o. ]. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 dobavlja, polaga, stružt in lošči vse vrste parkefov kvalitetno in solidno OBRTNO-NABAVNa IN PROBAJHA ZADRUGA TESARSKIH MOJSTROV LJUBLJANA Medvedova 38 izvršuje po svojih članih vsa v tesarsko stroko spadajoča dela in se priporoča za naročila 218 KUNOVAR STANKO kamnoseštvo nagrobni spomeniki okviri plošče ograje ¦ itd. LJUBLJANA, ZALE 3a GROSISIIČNO TRGOVSKO PODJETJE PIVKA NA KRASU se svojim odjemalcem še v bodoče toplo priporoča SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Nova Gorica gradi vse vrste industrijskih, nizkih in visokih zgradb, vodovode, ceste, mostove itd. Podjetje ima lastne stranske obrate ter iz- vršuje vsa dela z vi- soko kvalificiranim osebjem 219 Hladno valjano tračno jeklo Izdelujemo od 6 do 600 mm širine in od 0,1 do 3 mm debeline Tračno železo Obročno železo za obijanje zabojev, za embalažo papirnatih bal itd. Specialno tračno jeklo svetlo, belo žarjeno, mehko ali Vs trdo ojačeno za izdelavo emajlirane posode, gumbov, plomb itd. Posvinčeno tračno jeklo za cevi, razvodne doze za električno napeljavo Katalog proizvodov ŽELEZARNE JESENICE vam nudi vse po- datke a dimeozijah, tolerancali, načina odpreme in kvalitetah EXCH;;NGE. "Kronika''', Ljubljana - Yugoslavia Mestni trg 27/III tBE CHRONICLE LA CHROITICVÜE CHROITU^ The Review for Slovene Revue d'histoire Zeitschrift fuer Lokal Local Hystory locale slovene. geschichte Sloweniens. Ljubljana 1954 Year II. ilo. 3 1 I Appears annualy tree, times ' Annego II. No. 3 Parait trois fois^ par an ' 1 Resumes t ^ Jahrgang II. Nr, 5 Erscheint dreimal jaehrlich Zusammenfassungen : Our monuments ; Gramozna jama,Zale,ürh p. 157 Nos monuments s Gramozna jama,Žale,Urji Unsere Denkmaeler t Gramozna jama,Zale,Urli M. Luštek The author is presenting the history of the system of shooting the hostages and killing the antifascists developed du- ring the occupation of Slovenian territorj' from april 19-^2,he is handing the list of killed hostages with their personal particu- lars and with the date of shooting.Especially he is detained at three monuments that will be unveiled in May 1955 to this victims of Slovenian freedom in places where the r^jst of them were killed 2 Ce que nous disent les pierres tumulairec de Šempeter ? p. 167 i-That are ta3-kin.g the tombstoneE of Šempeter ? Was erzaehlen uns die Grabsteine von Gempeter ? J. Klemene Šempeter (St.Pierre), village aux environs de la ville de Celje,se rendit celebre en You.coslavie et a 1'etranger coiirae lieu, ou 1'on a, tout receimnent,decouvert une serie de pierres tunulaires fort bien conservees,provenant des RoEiains et des Geltes romanises d'une ascendance aristocratique.Tous ces rnonu-. raents roniontent, en general, au:/: amies de 1-i-o a 2oo environ de no- . tre ere. L'incursion des Quades et des Marcoiuans en Pannonie et en Norique a detruit ce lieu de sepulture important.'Une catastro- phe tempetueuse, e- a,- d. une grande inondation de la riviere de Bavihoa,en 2,90 environ de notre ere,a demoli et partielleaent detruit les monuments,les a encombres de terres d'alluvions et auEsi conserves de cette maniere, Selon le jugement de Joseph Klemene,prof esseur de 1' Université de Ljubl js^na, qui dirigeait les deterrements au nom de l'Acad-emie des sciences et des arts . slovene ,1a sepulture de Serapeter est un des plus ijiiportaiits en- droits de trouvailles paiennes proArinciales pas seulement en Yousoslavie,mais aussi dans toutes les provinces de 1'ancien Etat remain. Die Anfaenge der Stadt Novo mesto (Eudolxswerth) p. 171 The rudiments of the town Uovo mesto Les commencements de la ville Fovo mesto M. Kos. Lie v/eite Umgebung von Novo mesto,das Tal des Krka Plusses unci Unlerkrain ueberhaupt, sind diejenigen Gebiete Fsloweniens, welche von den liieher ansiedeldexi Slowenen - in der Ansiedlungs- epoche des VI. und VII. Jahrh. - intensiv kultiviert vairden. Im XII. Jalirh, war der Bereich, von Novo mesto staatliches Grenzgebiet zum Nachbarland Croatien. Die Grenze -war jedoch nicht bestaendig,sie wurde oefter,zum Nachteil Croatiens,verschoben. Diesbezuegliche Handlungen werden vomllen den Herrn von'Višnja gora (Weichselburg) zugeschrieben, die zwar hier keinen Mittel- punkt - v/eder in Form eines Marktes noch einer Stadt - hatten. In der zweiten Haelfte des XIII, Jahrh, folgten diesen und andern Grundherrn die Grafen von Gorica (Goerz). Novo mesto war ein starker Stuetzpunkt ihrer groessten Feinde^ der Habsburger ; ge- gruendet im Jahre 1365 als buergerliehe Ansied^ Dg, TJrspruenglich ein Dorf, Gradec genannt, das Eigentum des Zisterzienseiklosters von Stična (Sittich) wurde durch den oesto.rr. Herzog Hudulf IV. unmittelbar zur Stadt erhoben. Auf den Hasngen des Capitol Hue-r- gels ist der Iiern der neuen buergerlichen .Ansiedlung zu ruchen. L'architecture romane de Prekmr.rje p. 178 The Roman architecture in Prekmurje Die romanische Architel tur r'n Prekmurje M.Zadnikar, Les restes les plus anciens de l'architetture medievale slo- vene appartiennent a l'epoque du style soi - disant rorcan.Dans les regions occidentales limitrophes de Slovenie,1'influence de cette faeton de construire les sanctuaires en premier ordr-- se répandait du cSte de l'Istrie (la tendance du Sud vers le Nord), dans les regions orientales cependant du cote de la Carinthio (la tendance du Nord vers le Sud). Ces monuments architecturaux du Prekmurje, - 4 - la Partie du territcire,situee le plus au Nord de la Slovenie,sont quelque chose a part 0 comme cette region etait soumise a la do- mination des Hongrois pendant plusieurs siecles,memo les influen- ces d'art provenaient de la plaine Fi-.nnonienne parmi les Slovenes de Prekmurje . Cest justegient pour cela qu^ on a droit de traiter l'architecture romane de Prekmurje comme un groupe special des monuments sacres. Les representants en sont les eglises,respecti- vement les chapelles de Selo pres de Prosenjakovci,de Donanjševci et de Turnišče ainsi que celle de Murska Sobota. L=auteur date la naissanca des trois premieres au ZIII^ siecle,tandis qu'a l'egli- se de I'äirska Sobota, il attribue la naissance su milieu du XIV*^ siecle. ____. The first m^ajclic-producing in Ljubljana p. 183 La premiere manufacture des maj cliques en Ljubljana Die erste Majolika-Manufaktur in Ljubljcina I. Siokar, The formation of manufactures on Slovenian territory is narrowly connected with the influence of mercantilismo.The indu- stry of stone vessels dates from this time too.In Ljubljana and with this^all over the slovenian ground arised such a turning in ly^^-o.But they had to pass whole six years that the maj olio pro- duction began.The author pretends that in hole Austria was elder only Moser's work near Salzburg that commenced v/ith production in 1737. In 1745 this Ljubljana's majolic-factory bought Janez Medler,but Gorjup it passed in his hands.It was in operation till 1768. The second alike manufactory v/as grounded in 1791 and v/crked till 1824,Third work of this kind - brothers Wassers' produce be- gan to work in 1815 and ^topp.jd in 1828 .And soon fell to ruin 5 ¦ Bisuzzi's work from year 1328,if it started at all. When after Napoleon's wars Venice was annexed to Austria the majolic-producings on Slovenian territory couldn't bear the rivalry of Venice i they failed all of them except the factory of stone vessels in Liboje near Celje that operates still to-day. La correspondance inedite de Sigismund Zois p. 138 The unknown letters of Sigismund Zois Einige unbekannte Briefe von Sigismund Zois J.žontar Fe basant sur la correspondance de Zois jusqu'ici inconnue et inedite 5recemment trouveej1'auteur nous fait voir la menta- lite de ce celebre industriel et mecene de la culture slovene. Les lettres provenant de I780 et plus tard nous le m^ontrent d'une part conmie despote envers ses sujets, d'autre part conmie un homme montrant un grand interet pour l'histoire naturelle et la technique (il assistait p.ex.a un de ses amis aux essais de. voi de ballon, en 1784)mais surtout comime mecene.Les lettres pro- venant de 1'epoque apres 1738 revelent surtout sa grave situation economique. Die Bevoelkerung von Ljubljana vor zwei hundert Jahren P. 191 The inhabita.nts of Ljubljana t\?/o hundred years ago Les habitants de Ljubljana avant deux cent ans VI. Valenčič Auf Grund des Material^" der ersten oesterreichischen Volks- zaehlung aus dem Jalire 1754 wird die Bevoelkerung der Stadt Ljub- - 6 - Ijana in ihrer Zusammensetzung nach Geschlecht,Alter,Beruf,so- zialer Glieéerung und nach einzelnen Stadtteilen dargestellt.Die Resultaten beziehen sich eigentlich nur auf das Gebiet der Dom- pfarre,welche etwa dreiviertel der gesamten staedtischen Bevoel- kerung umfasste.Nach dieser Zaehlung lebten in der Dompfarre . 6658 Einwohne?:-.Aus der Berufsglfederung geht hervor,dass im Ge- werbe,Handel und anderen v/irtsohaftszweigen taetigen und ihre Eamilienangehoerige kaum 3o % der Bevoolkerung gebildet haben.. Die Konsumenten, Adel.Geistlichkeit,Beamtentum,Dienstboten,Stu- denten,waren noch immer stark im Vordergrund.Merkantilismus brachte zwar mit Manufakturen und verbesserten Handelsstrassen neue Kraefte in die staedtische Entwicklung,doch die berufliche und soziale Gliederung erfuhr bedeutendere Veraenderungen erst in der ersten Haelfte des XIX.Jahrhundertes. Some contributions, to the re-echoing of ma- cedonian Ilindei—rising among Slovenes p. 2ol ' ' . .Quelques contributions au echo d'Ilinden-re- volte en y-Macedcine chez Slovenes Beitraege zum Echo des mazedonischen Ilinden- Aufstapdes bei den Slovenen * ¦ HoG^Andoncvslci As the macedonian rising has been eradicated by Turks in autumnl9o3,that stirred up the Slavophil feelings of Slovenes still more, the great part of macedonian refugees got v/ork and help in yeaisl9o3 - 19o6 in Slovenia too^ They were employed v.^here the rail- ways and tunels v/ere built,But because of bad working,sanitary and political conditions they v/ere compelled to leave Slovenia at the beginning of 1906, - 7 The News from Museums - Nouvelles de musees - Musemasnachrichten p. 2o7 From our Review - Revue de nos revues - Aus unseren Zeitschriften p. 211 f Prom our Places - De nos Localites - Aus ¦''nseren Orten p. 212 New books about the local history - Lecture historique locale - Lokalgeschichtliche Neuerscheinungen p. 213 The picture on the cover s M.Males % Piran (Monotipy) Image de 1' envelopxoe ° M. Males : Piran ( Monotypie) Umscjilagsbild % M. Males ? Piran (Monotypie) The Coloured Supplement ; J.Šubic i Orchard (Oil) Annexe en colour s J.Šubic % Jardin fruitier (Huile) Farbige Beilage ° J.Šubic ; Obstgarten (Oel) Priloga povzetkov za Kroniko II/3 1954. Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo - Sekcija za lokalno zgodovino (predstavnik Jože Šorn ). . Odgovorni urednik Zvone Miklavič. t"-fi organizira poleg stalnih razstav slovenskega gospodarstva specialae lazstave in sejme za posamezne stroke gospodarstva republiškego, zveznega ali med- narodnega značaja. Vse večje prireditve so vnesene v mednarodni koledar lazstav. v času, ko ni razstav, so razstavni objekti na razpolago tudi za razne družabne, kulturne in športne prireditve, kongiese, koncerte, plese itd. VLETU19S5PRIREDI: 4.—13. VI. I. MEDNARODNO RAZSTAVO PREDELAVE IN UPORABE LESA 2.-24. VII. 1. TURISTIČNO RAZSTAVO 6.-15. VIII. I. MEDNARODNO RAZSTAVO EMBALAŽE 3.-11. IX. I. MEDNARODNO RAZSTAVO VIN 24. IX.—9. X. I. OBRTNIŠKI VELESEJEM 23.-30 X. I. JUGOSLOVANSKO RAZSTAVO USNJARSTVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO 19.-30. XI. n. MEDNARODNO RAZSTAVO RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ j