4*v tdbhlobl. k. k. Hofbibliothek, #? CJ? Wieu Sfia...'«l,.y __________________________ St. 11. V Gorici, 16. marcija 1876. Tedaj „Soca" izhaja vsak cetvrtek in velja b posto prejemana ali v Gorki na dom- po&iljana: Vsa leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 8.30 Cetvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prar tako pri „po- lanicah" se placuje za naradno tristop- no vrato: 8 kr. Ce »• tisk* 1 krat I » » " " ? " 6 „ „ „ „ 2 „ Za ?ece grke po prostoru. Glasilo slomiskega politicuega druStva goriskega za brambo iiarodiiUi pravic. Posamezne Stevilke $• dobivajo po 10 aoldov ˇ Gorici v tobakarniei ˇ go* sposki ulici blizo „treh kron". — t Trstii ˇ tobakarnici „Via della ca« serma 60". Narocnina iu dopisi naj se blago* voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenoc v Gorici. — Rokopisi se tie ˇracajo; dopisi naj so blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-moiuim se naroLniiiaxni2a, akoge ogU-so pri urcdnietvu. V GoriCi 15, marcija. XaS dezelni zbor je zacel 7. t. in. svojo zadnjo sessijo, a do zdaj ne ve-mo §e Cisto nic o njcgovem uadaljnein delovanji. Vladnih predlogov ni posebnih in odborovi uam tudi niso zuani.. Cudna.mrtva sessija, ce je ncnadoma kaj ne ozivit Ce smo prav poduceni, je isterski cle2clni odbor nekuj zanimivega sprozil o Kopcrski pripravni-ci, kar vtegne pviti tudi v nafiem zboru v razpravo. Gospodom 1st ran om nij novo utilise nit kaj vfiefi-no, ker ne sloni nekda na zauesljivi narodni podlagi ampak cika na poiivracevalno stran. Kakor so se nasi Last. eitatelji iz nekaterih dopisov v „SoMu laliko do jasnega prepricali, ni tudi nasiucem posebno po volji, Sosebno pripravnikom ne, kateri nioiajo v Kopru sla-o in diago ziveti in so zraven tega tudi z duSevno lirano le revno preskrbljeni. Zato naj le naSi poslanci to stvar resno v pretres vzamejo, ter zahtevajo, dase ta velevaM zavod tako uravna, kakor je naSim po-trebam naj botje hasljivo. Tudi naia kmeiyska Sola pride morda zopet na dnevnl red. Vlada ni zadovo^na s preuravnavo, ka-korsno je ns§ deielni odbor dognol; ona Mi, da bi bili Sola in kraetija zdrozeni, sicer si \n more inisli* ti pravega prakticuega podufavanja* In prav imal Tako raztrelena posestva, fcatera m ekoro v^a eiio uro iu ve5 od iole oddaljona, neraorejonikakorvstre-zati za podu^evanje takili dijakov, ki se nameruvajo obdelovaje zeml^>, obre^ovaje tete, poiiabtnovajp sad-no drevje in spiofc dijansko izvt^evajekmetijska opra-vila—za praktttne' in razumne kmetovake izvaditi. Baztrefieno posestvo je uie samo na sebi najve-Ca nepratitnos^ uajbuja pregreha zoper na6ela narod-nega gospodarstva; 'poinislite pa, kako neugodne kon-iekvencije ima pri kmetijski &oli; koliko zgube Lasa uCencem in ucitdjem, koliko hoj in potul Cas bi bil, zares skrajni cas, da bi po nmogiheksperimentih vender enkrat pravo zadeli, ter §olo tako uravnali, kakor bi se na§im kinetijskim razmeram in potrebam najbolj^e prilegalo! Kinetijska prtdavanja za odrasle na nasi kmetijski Soli so privabila letos lepo Stevilo slovenskih "po-" slugalcev, priJlo jih je kakih 40, dasiravno so samo IS njib ueko odSkodnino dobili. To je ziv io jasen dokaz. da na.se kmocko ljudstvo zivo dutt korist in pottebo kmetijskcga poduka in da mu je resna volja, na tem polju napredovati. Predavanja so se sukala okolo najzauimivej§ib vino- iu sadjerejskih vpraianj in kakor nas zagotovljajo od obeh strani, niso samo slusatelji jako zadOvoljni z gosp. Povse-tom in njego-viiui nauki, ampak tudi gospod docent s6 svojimi mar- LISTEK. 0 slovenskih narodnih pesnih. Od mladih nog sem zvestd posluSal na§e mile narodne pesni. Pri vinu, na polji, pri preji, pri te-riSki jami, povsod sem pazno prezal na kako novo. Kakor dragocen zakiad nosil sem je se sabo v torbici, kamor iu koder me je osoda gnala in gonila — ubo-zega nvanderCkatt. Tu ter tam je kak radovedneS pokukal v torbico, kaj pac nosim v nji; a ko jevidel le nklafarskoa kramo, pomajal je z modro glavo pa M svojim prakticnim potem. Jaz pa sem rajtal, da so moji papirji bolj „solidnia nego Plahtovi. Meni podobno sodil je tudi g. Ignaeij Kovacic, znani rodo-Sub na Mostu, ter je zaloiil prvi zvezek nar. pesnij. Slava mu! Ce tudi ne nahajamo v naSih domadinkah tistega izrazenega slovanskega duha, tiste terpke bridkosti in Btrastnega gneva, kateri veje na primer v ruskih in serbskih; vendar imajo vsebi nekaj posebnega, samo-vlastnega: tisto udauo milobo, ki te ne bode nikedar pustila brez tola^be. Duh slovenski je krotek, milo Ujegovo srce; zato je tudi pesen njegova pohlevna in Ce tudi naideS med njinii katero veselo in nagajivo— Ijivhni slusatelji. Zatorej vzajcmno pri^nanje, kar mis prav veseli. NaSo kmetijsko drufitvo je osnovalo „shode kme-tovalccv v Gorici" pri kateritt bodo posamezni udje razpravljali zanimiva kinetijska vprasanja, o katerih bode po tem razgovor. Prvi shod bode jutri v salo-uu Brandtovega hotcla. Na dnevnein redii so prav zanimivi predmeti: Piofussor Dr. Mona bo govoril o srfri vimi, prof. Povse: Zaknj ne. kmetijski napredek tub) j)«rfl.s»o Siri imd hurt. Ijntlslvo'i in prof, dr, KOnig: o aremi'h rina. Misol j«' dobra, da bi le privabila muogo posluSalcev 1 Pogreb dr. Lavri6a. (Koucc) Ko yprcvod dospe do jame, vstopijo se pastor, gospodje, «. kri^om, zastuvo in vt»iici v lenom redu o-koli gomilc; pastor prif ne prinwrno molitnv, katero konSavsi povabi vac imvzofine kristjaric po slovensko, naj molijo tiho vsak za se gospodovo molitev: w()cc na§.a Tiho je postalo in \m ju molilo k nebeskomu Oeetu za dufto rnujkcga. Po niolitvi oglasi se mofiiii pevski zbor (30 pevccvj in poje tako ginljivo nagrob-no pesen „Nad zvezdami", da j« izraz toznostiv pcs-mi naSel avoj odmev v vseh uavzocnih. Zdaj pa stopi urednik Dricnec prerl rakvo svo-jega prijatelja iu jame govoriti blizo tako le: „Kaj je daues privabilo toliko Slovencev iz vseli krajev na Goriskcm in iz drugih pokrajin, kaj je privabilo toliko odli^ne gospode tudi drugih nurodnosti v ta kraj miru in sprave, v kraj, kder ne bu^i strasti vihar, kder vlada vesoljno odpuscanje: smrt! Kij ga ve6 med nami moia najfiistej§ega zna-Caja, najblaijega srca, nij gave6 najzvestejSega sina slovenskege. naroda, oCeta slovenske mladine, odkrito-srcnega prijatelja. Predragi Lavrift zapustil nasje in 2 njim zgubili smo Slovenci tacega mo^a, kakorSuih imajo prav malo tudi drugi veliki in slavni aarodi I Po pravici torej slovenski narod britko plaka na tej gomili, v katero bomo pololili drago truplo, ki je o-klepalo du§o goreCo za njegov blagor. Eanjki dr. Lavrie narodii se je v Prcmu 1. 1820. Kot mladi deeko zgubil je oeeta, patiimonijaluegasod-nika v Premu na Nottanjskem ter se podal s6 svojo raaterjo, jako omikano in strogo inoiali6no gospo v Gradec, kder je kot dijak odlikoval se in po dovrse-nih juridifinih studijah postal doktor prava. V javuo iivenje je stopil Se le v Trstu kot soduijski prakti- saj Slovenec tudi nij obsojen k vecnej tugi—* vendar so ljudstvu najbolj prisrcu tiste globoko Cutene pesni, ker se najbolj prilegajo njegovej naravi. Pa tudi tuj-cem se izmed nasih domafiink najbolj dopadajo tiste vla2ne in ganljive. Harod, ki je bil od vseh zasramovan, teptan in ga2en, iskal si je tola^be — ne pri ljudeh, ampak v narocji matere narave. Kakor bi ona I njim cutila, z njim trpela in jadovala, — tozi ji vse svoje bolesti. Sijaj, sijaj solnce, Oj ti solnce rumeno! A ono gleda in pozna splo§ao pozemeljsko ter-pljenje. Kako bom sijalo, Ker sem silno. zalostno 1 Meglice prosi, naj se razmaknejo in razpod^, Da posije solnfcice Na ubogo sercice. Zaljubljeni mladenid narofiuje vetrovom svoj po-zdrav oddaljenemu serfiku: Oj vetrovi, moj glas nesite Tje, kjer moja ljub'ca spi 1 Kolikokrat se ski^je bleda luna za oblake, ker s&ma nc zna povedati hrepenecemu fantu o dragej deklici, AV §e misli na-nj.? Kaj dela, kaj dela danes Socelj, da toliko mudi? kant in leta 1849—50 najdemo gakot dr2. pravdnika pri kolegijalui sodniji v Sezaui in kedor ga jo uJio takrat poznal, ve pripov«!dati, da simpatifini mladi pravdnik je bil jako svobodoljuben in da je z ljud-stvom zmerom ljubeznjivo ravnal ter se pri obravna-vah poslufceval mnogokrat slovanskega jezika, dasiravno ga nij bil o tistem casu fie popoliioma zmozen, Kot izobrazen inoz in Stovatelj starili klasikov in na-tanjdni poznavatelj zgodovino govoril je v tistih bur-nih fasih svobodnega gibanja mnogokrat v javnih in privamill diuzhah z najveco uavduAonostjo o pravi Ijtidski svobodi in o ljudskem napredku, posebno pa o pogozdovanji Krasa in kcr je kot svobodnjak skozi in skozi hrepenel po neodvisuosti, porabil je prvo pri* liko ter prosil za razpisano mesto advokata v Tolminu, katero mu je bilo tudi podeljono 1. 1808. Stoprv v Tolminu zufr'iija njogovo narod no delovanje; tam le je nanci! teinoljito slovenSfilne in sklonil, svoje 21venje posvetiti ubogemu nezavedenomu narodu In sklep je tudi zvn.sto spolnoval do zadnjega zdlhljoja, V imnih slovenskih casnikih so se (ltali Lav ri^evi temeljiti dlanki o narodnosti in svobodi in leta 18G2 osnovn) je prvo pravo sloveusko ftltalnico na Go-riskt'iii. V Tolminu umrla mu je bloga in njemu 6ei vsc draga niati in kmalo po t<;m preseli se Lavrie V AjdovSeino. Njegovo delovnnje na Vipavskem je V prek'pem spominu vsakemu ondotnemu rodoljubu ; o* snoval je v AjdovSclni ditalnico in na njegovo spod* bujanje Siiile so se dftalnice po vsem GoriSkem, —* Koliko so citalnice vzbudile narod na GoriSkeni in ko* liko §e dandanes koristijo, prcpiiCali smo se use pre* tnnogokrat in prepri6ali so se o vaznosti tell diuSteV tudi na§i nasprotniki, ki so z lastnimi ocmi videli, da nasi ktnetje nastopajo na odrih kot igralcl in pevci. LavriC- bil je torej oCe iitalnic in prvi pospeSevateli ljudske omike na GoriSkem. V to dobo spadajo tudi tabori na Gori^kem, katerim je bil Lavri6 zaietnik in voditelj, Kedo se ga ne spominja, ko je na SempaB-kem taboru ves sreCen vskliknil: »Ta je najlepSt dan mojega iivenja" in ko je navduseno govoril za narodne pravice, sli§al sem odlicne mo2e, urednikein porocevalce tujih listov mej seboj govoriti: „Ta je pravi ljudski tribun, o kakorSnih citaino v zgodovinl Ritnljanov. Kmalo po Sempaskem taboru preselil se je Lavii6 v Gorico, da bi v srediSCu So uspeSncjSe mogel delovati za svoj narod* On je bil duSa poll-* tienega druStva nSo6aa in prvi pokrovitclj naSegalistaJ njegovi filanki podudevali so v prcprosti besedi narod ob ustavnem iivenji, o svobodi, o zgodovini ter naV-du^evali so narod za krasne in tudi prakticne ideje; Ljubca je na ganjku stala, Drobne Zvezde pra§evala»4 Zapu§Lena deklina, ki nema du§e, da bi ji svojo bolest potozila in zaupala, V vertecu se sprehaja^ Z roz'cami se pogovarja. Ohol inladeni6 je zapustil, Bog ve zakaj, svojo zvesto jjubico, pa je §e tak»• sopet v lepem Tolminu, kder se ju s poceika nekoiiko okrepcal.akmalo zopet zacel bolc-hati. Njegove fi/icne in dusevne moci so ga zapu-§cale, na zadnje Se vid, kar ga je posebno ialilo; — zdravuiki pivpovedali so n»u vsako dusevno d«-lo in tudi pisanje. Vxouiite pero mozu, ki je toliko pisal za narod, vzemitv urn nado, da bo ae kedaj mogel detail za svoj se xmcroin wlike pomoii potivben narod — v«eli uto nut vae. Raujkega je zalosten njegov slaa tako potrl in dusrvu) vuieil, da je pod breiwnom o-newogel: Katastrofa, ki je piesunila vos narod, je prer« xala nit 2ivenju predrazega. Koliko je na& narod zgubil s tern mozeiii, to poznajo «e samo prijatelji raujkega, ampnk \>i zavedtd Sloventi. Zuiorej pa je treba, da narod ivsti moza, ki mu je vse zrtoval, njegov spouiiu noj mu bode swt in naj se prcnasa tudi na kt^neje roduve. Najbolj pa bomo cesuli njegov spomin, ako delamo neustras-Jjivo naprej po potu, katerega nam je on pokazal, ako se poprimemo njegovih idealov. Slovesno oblju-Mm© tukaj na gomili pred to rakvo, da bomo to sto-rili s trdno voljo po zadnjih besedab ranjkega: ,Vse je mogoce trdnenm sklepu in stauovitni volji*. Jaz pa iu z menoj Tvoji drugi zvesti prijatelji, dragi l^aviic, ko se ou Tvojega trupla poslavljamo, obrjubljamo slovesno, da bo-.no Tvoje nauke, Tvoje ro-dojjubje, in Jjubezen, katero s; ti mil dejansko, suili mej uarodom, katerega si ti tako neskoncuo ljubil! Sprejmi v mrzli grab na§ zadnji z Bogom!" Zdaj zadoni zope.t tuina pesem: „Jamica tiha" in solza je igrala v oceh slehernega; videli sino jo-kati moie vsake vrste in idovtsna tihota je vhdala mej krasniin k srcu govorecim petjem. Omeniti mo-l'amo pri tej priliki posebno pohvalno trzaSkih pevcev, ki so dosti pripomogii, da je bilo petje najginljivejSa tocka tuiue blove^nu^ti. Po koncaiiem petju polozi pastor roko na rakev in povzdigujenim glasom slovo jemlje blizo tako-le: „Naj ti bode v mrzli zemlji oni mir, katerega nijsi raogel uajti na tej zemlji in naj obrodi seme, katero si zasejal mej svojim narodoni obilni sad. Zemljica naj ti bode lebka. Ljudje so se po tern razSli in narodnjaki zbirali so se v gostilni pri treh kronah, da pozdravijo deputacije Ijnbljanske, tr2n6ke in dmge. V msiOgih govoiih pozdravljali so goriSki rodoljubje od dalec dosiebrate, posebno ured-nika Jurti6-a in ti so zopet v iepih govorih spomin-jali se saslug ranjcega in goriSkih rodoljubov. Pre-citali so se pri tej priliki tudi mnogi dosli telcgraini iz Maribora od citaLdce, iz Erskega od ondotuega pevskega druStva in od poslanca Pfeiferja, iz Gradca, Bunaja, Vipave itd. kateri vsi v lepih besedah slavijo spomin ranjkega. Resoa zabava ji*njala je ob 10 mi zveCer; bratje so si sezali v roke z najlep§iini oblju-bami za srcco naioca. Dopisi. S kljuukom bodo pot- kazale, S perjem senco delale. SajIepSi slOv. narodne pesni, katerih je tudi naj-vei, so one, ki izrazujejo udano ali izdano ljubezen. Kdor Ce pa vedet', Kaj je ljubezen, Menc naj prasa, jaz mu povem. Da! da! slovensko dekle! Ljubiti, takogoreCe» T dnu srca ljubiti, tiho ,z rozicami povito" ljubezen gojiti znaS le til Iu skrbna mati mislijo, da si paC bolna, ko te vidijo bledeti, — pa ti posljejo po pa-darja in dohtarja. A nifc lie pomagajo njih zdravila. Ljubi pa pride, Poijubl, ubjame, Prec' je ozdravljeno Moje bixe. Ce pa ne" pride, ce te je pozabil, izdal in zapustil?i Oj tedaj je pa vse zastouj: &F€e^voje ranjeuo Ne bo vee ozdravljeno. In vender mu prizanasas, ga ne obsojag, tiho vene§, neLe§ druzcga, Ker ljubCek tvoj prvi Pozabljen le nil Sm u2e tako ne vetlel» izvedeti bi moral it slovenskih narodnih pesnij: kako zvesto hrani in brani sl0\ensko dekle svoj najdrazji zaklad — nedol-Suost, Kako tp§ko se loCi od nje! Vss je priprav-K? Za F°r?ko' 2Vesti ^"bcek komaj caka ljubljene aeiUice, Ua j0 popejje pred oltar; svatje so uze pe- IZ §t Mavra 14. marcija (Izv. dop.) V ^oci" Stevilka a nekako drega gospod dopisnik iz Doruberga dopisHtka iz St. Marta, kakor da zadnji »e bi bil go-voril resnice. Ker ue^em podirati, tint ved zidati, po-sebuo se ker napiedek dorunerski bo»le komtil tudi Bricent, vsemu Primorju in narobe, hoceni »e javiti, da v Berdik se res priileluje rizlitiM v pravilnih vino-gnuiih. Da je team istioa. naj bode dovolj to v do-Uaz, da piav k eneuKi mi?: vnsorejske^a dnUtva bri-vSkiga st> sSi Dornbereani x muo^o tvnjenim go&podoui vodjo Povse-tom in poslu*:tvti se ucit, kako se mora napravljati pmvilen vinograd; se ve da niso nasli tam rizlinga temur le Bargnuderja. Ce bi biii »U pa dalje v Berda, gotovo bi jiui bil zailisal tudi BizUng. Naj vedo tudi Uornbereani, da naso drustvo je bilo po pravilik sklenilo koj v zatetku, da naj pre-vzamejo pvsr.mezni udja d« lovauje, rsak ua svoji la-stini ps>il ;iad/or.>tvoni odborovim in da je vsakemu udu d'ipusce.10 ogl »d*>vati in &e ueiti v viuogradih psavii.iih, tudi ut.mtu.ii, ee bi inusili za to Ia&tnika To :.e je tusii vresnieilo. Iniamo toraj Briii vze nuiygo piaviluih Vinogradov, iu nekteri so vecji. kakor dornber^ki Solski vert, V njih se poskusava: Ifruski Bizliitg, Traminec Vels-ri/liiig, Ortliber nimeai in Burgunder. Tudi domace trte se poskusevajo pravilno sadi-ti in vspeh je zdaj ta, da je grozdje mnogo lep3e in vino mnogo bolje, kakor v starih vinogradih. ___________ A. F. IzSela na Vipavskem 13. marcija. (izv. dop.) Hudo je tudi nas presnnila vest o zgubi preljubljene-ga in obt-e spoStovanega dra. Lavric-i\ Saj je tako pozrtovalno deloval za narod in posebno z nami kme-ti tako uljudno obtieval ter nas toliko let neprestano vsbuja! k zavednosti in k sploSncmu napredku. Slava iijegoveiuti spominu in naj bi njegov duh ostal med nami ter nam ne pustil zopet zadrcmati v leno, hlap-6;vsk«> spanje,,iz katerega nas je njegov navduSen klic X>robudii na 8empaskem taborji, Ne zabimo nikdar, kaj sino tarn na tisoce zbrani v slovesnem trenutkn obljubiii i priscgli! Ostanimo zvesti sinovi mile maj-k<^ Slave, vsak za se iu \\si s-kitpaj ziv spuminek nje-govega neutrudljivega delovanjat Iz soseduega Vertoviua sino \xie lani eukratpo-rocali, da so malopridnezi v ncko hiSo skozi durivlo-inili, tarn mnogo skode in kiivice naredili in celo ubogo vdovo na postelji vdnsili. N>tdavno se je v isti vasi ponovilo skoro enako hudodelstvo. — Okolo 30 letno dekle je bilo ob 0 uri zveCer na poti proti domu: malo korakov pied hiso jo napadejo malopridnezi ter do snirti potolicjo, po teiu pa vzamejo ji kljue njene spalnice, kder vse krizein premedejo in razineCLJo. AU so kaj denara, ali blag.i pobrali, o tern se nic ne ve. Clovek ne ve, kaj bi o takih ^alostnih dogodkih so.lil. Vsakakor pa mcnimo, da bi moral obcinski za-stop bolje paziti na red v obcini, ter posebno na to, da mladina ne rogovili po noci po obLini iu da so krcme o pravem casu zaprte. Vino in igre razdiazijo kaj rade mlado krv in vsled trga se po tern gode take nevsecnosti. Sicer pa ne moremo v tern slucaj-kriviti domace mladine, ker ne poznamo inalopridne-zev in ne vemo, od kod so prisli. J. P. teline napeli samokresom, da bode vse pokalo. Mlaria uevesta si ravno stavi bel venec, na glavo, poijubivsi ga poprej rosnim pkom. Stirije godejq, Eden pa trobi, Mic'ka pa joka Gori na podi. Kaj pa Sele, ce ji jo ukrade v necuvanem tre-notku brezvesten mladenic?! Oj se rozic si ne upa vcfc trgati, ro^ic, ki so podoba nedol^nosti: Sem jih trgala, Vence spletala, Doklcr sem nedol^na bla! Zdravic ima Slovenec obilo. Celo leto se trndi v nogradih; nij mu torej oponasati, ako nij posebeu prijatelj vodi. Pri vincu pozabi Slovenec ves trud, in zbudi se mu nekak ponos, kakor bi se mu hotelo dozdevati, da je tudi on clovek. Kakor je sicer po-hlevcn iu potrpezljiv, ali kedar mu ften glazek aP pa dva" kurazo dasta, — pojdi, ne meri ga po strani. ne zabavljaj mu, postavi te sicer na hladna. Pa takih se ti iznebi, ki se zida prijemajo! JunaSkih bojnih pesnij Slovenec nema veliko. ker ima prezalostno zgodovino. Morda je peval kedaj svobodne pesni, a predolgo je u2e tega, kar mu je nalozil tujec tezak jarem na vrat; nij Cuda, ee jih je pozabil. Pa upajmo, da se jih pucasi naufii od svojih hrabrib ju^nih bratov! Par besed glide harmonizovanja. Drzati se je v tern obziru tistf* zlate srede, katera je tudi sploh najvarnejsa. Kaj se pri hannouizaciji more, je vsa- Iz Kopra 14. marcija. (Izv. dop.) Novica, da dr. LavriC-a nij vec mej 2ivimi, je tudi tukajSnje narodne Sloveuce britko presumla ; osobito pak jo uza-lila koperske kandidate, katerih veciua je tega narod-nega poStenjaka poznala in imela tudi cast z njim kaklkrat obcevati. Zguba dr. Lavric-a je'velik udarec za naS mili narod, posebno pak za Slovence na Go- . riskera, katerim je bil ranjki pravi ucitclj in pridigar. Se svojimi lepimi gnvori budil je zaspaue slovenske brate k delovauju za narodno cast, pa tudi marsika-tero blovensko hcerko je spodbudil, da se je posveti-la bogtnji Taliji, &? je zaMa goruti Ijubezui do svo-je slovenske doinovine in jezika. Tudi mem, ki te vr-stice piSem, bil je Lavric pravi ucitelj. On me je Sc~ le ntrdil v narodnein misljenji ter me spodbujal,—kakor je sain rekcl, da korakam krepko po potu, po Apoltt mi odmerjenem. Veckrat sva v Gorici zvecer s:;dela v njegovi sobi in prebirala PreSirna in Goethe-ja. Doktor Lavrie je bil moz velikc esteticne naobra-zenosti. On je za istino zasluiil iiuena clovek, kajli trpe! je s tipecimi in se veselil z rajajociiui. On je bi| oni bbigi, vtdikodu&ii mo^, kateri si j» sam , oil svojega otltrgal, da I kateri je sain manjkanje ce-sa ttpei, da je le svojemu bli^ujemu, ki je bil „nje-gove gore list4 pomagal. Koliko univerzitetnih sttt-dentov je podpiral tudi denarstveiio ? LavriC zasluzi torej zares ime: pokrovitelja, ucitclja, podpirrttelja slovenske mladine. Njeinu bo se v poziuh casih vedela sedajna slowiu-ka mladina livalo dati, iu mislim, da ntkedo ne pojde, pri obisku ujegovega gi'oba, % nje* ga ne da bi mu kanila sulza .........na oua sveta tla, Na gomilo blazega moza Lavrie kot domoljub nema vrstnika med Slo-vend. On je svojo milo domovino iu jezik slovenski gotovo bolj ljubil, kakor najnjczncja mati svoje dete. Kako vesel je bil, kedar so Slovencem srece dnovi si-jali, in kako*tuzen, kako srdit, ko je videl uasemu narodu kako pogibelj I Itadost mu je bila rnzliia po obrazi, kedar-koli je pri kaki besedi bivsi, videl, da se i priprosti ratar drami iz narodncga spanja; a kako se mu je celo grbancilo, ce je kje kako uemar-nost v uaroduem oziru zapazil I Jaz sem ta uzor do-moljublja—dr. Lavric-a pri Slavcevcm koucertuv Go-riskcm kazalisCi opa/.ovai. Vide, da Slovenci triumtt-injo, zakril si je obruz z rokama, in nij si mogel kaj, da 111 j dajal z glasovi izruz svojemu notrajneuiu ve-selju. Kedo bi bil takrat mislil, da v zadnje zdaj gle-dam tt-ga vcliccga moii-'f Lavrii je bil na zadnje tudi v eli k p r ij a-telj solstva. On je nabiral s pusicami denara za ubogo dolsko mladino in s teni tudi ..mnogo koristil. Ou je zelo ljubil domoljubne, sposobne ucitelje, kateri iiuajo velik upliv na narod. Gorje pa mlacnezu v narodnem obziru ali slovnisko govoriti ue znajocemul Nij mit smel prlli pred oci!— Bodi zadosta! Lavrica popisati nij dovelj spo-sobuo moje pero; stori naj to sposobuisi moz, katere-mu so tudi njegove druge razmere bolj ziaue, nego meui. Tevrstiee, katere sein v nuglici napisal bodo naj ti dragi citatelj, draga citateljica le svedoke, da i jaz visoko stujem moza, katerega krije zdaj u2e nzemlje odeja" in da i meniostane on na veke nepozabljiv. V vek se hocem spominjati njegovih lepih danih mi naukov ter delati po njeguvuni geslu: „za narod, svobodo in napredekl^ Tebi pa, dragi mi, prerano premiuoli, ki v zivenji njezo si srece obcutii sovrazue", ki „zgodaj okusil, ziveoja si strup; tebi, veiiki Lavrie, bodi zemljica lahka! Malo si zivel, a storil si dosti: kemu jasno, kedor je le kolickaj soznaujen se zvuko* glasjem; kaj se pa posebno pri nasik domacinkah s m e, je u2e bolj kocljivo vprasfuije. Najslabse jo pogodi tisti, ki prvotno arijo zdrazl z iskauimi in pri-siljenitni akordi. Umetuost sme iu mora biti narod-nini pesnim le v podporo, a ne sme se siriti in dusiti njihove iudividuvalnosti, naravnosti in prvotne miiobe. Sloveuske narodne pesni se mi zdijo kakor priprosta, zala,seljska dekliua, cednopo doniact segi opravljena. Taka se prikupi vsakemu koj na prvi pogled; pojdi, obleci jo v tesko svilo, nasemari z mestno ^navlako,, pa ti postane okorua in lesena, ki je bila poprej kakor urna jerebicica. Sapieuti sat! Nase domaC'inke nijso po domovini tako pozuane iu cenjene kakor zasluzijo. Drugi uarodje bolj spo-stujejo svoje narodno blago sploh, posebno pa narodne pesni. V programih stoje poleg najzuamenitejsih took priznanih umetuikov tudi narodne pesni. Kako pa pri nas? Ali nij to nekaj cuduega, da imajo pri na-sih pevcih najveco nesreco in smolo narodne pesni in Jenkov nNaprej^. Slovenski pevci! Priredil sem Vam nekoiiko domaciuk; pojte, prepevajte je, in zancsite je nazaj med narod, kateri od dne do due bolj pozablja svoje najlepse proizvode. Vsak ocka, vsaka stara mamka nese katero lepo pesen se sabo v grob, kjer Sloven-cem na vekomaj utihno. Zato podoirajte vsacega, ki se bavi z nabiratijem nasih domaciuk, da nam pesui-ne zaginejo, na§e sladko-oto^ue narodne pesni. J. Ki Seme, ki !• zasejal si ga, ze gre v klasje veselo, Nam in za nami dokaj vnukom obeta sadu. Naj se ucenost in ime cast Tvoja, rojak 1 nepozabi. Doklcr Tebi predragi narod slovenski zivi!— Tuzen. j V Ljubljana 14. su§ca. (Izv. dop.) (Lavriceva f smrt. — Narodna sprava. — Signuin temporis. — I Costina knjiznica. — Nova ulicna iinena. — Vremo.) Tragicna smrt doktorja L a v r i 6 a je vse ljubljanske narodne kroge silno pretresla, kajti ta vili moz je imel pri nas kakor tudi drugod po vsej slovenskcj zemlji mnogo cestiteljev in celo njegovi political wi-sprotniki njegoveinu zlatemu znaeaju nijso mogli od-rekati najvisjega spoStovanja. Dasiravno samo vi, Goricanje dobro veste, kakSna britka zguba je zadela z njegovo smitjo vse narodno in politico zivenje na Primorskem, vendar tudi tisti Slovenci, ki va&ih raz-mer ne poznajo do dobra, instinktivno Cutijo z vami, kaj ste zgubili z doktorjero Lavricem, stem vrliiti buditeljem uze tisofi let zanemarjanega naroda naSega, s tern pogumnim boriteljem za narodno svobodo, pra-vico in prosveto. Va§ doktor nij imel take parla-mentarne rutine, nij imel take zgovornosti, nij imcl take impozantne osobe kakor doktor Toman; vu8 doktor tudi nij bil obdarjen s tisto bistroumno dija-lektiko in s tistim clobokiin juridicnim znaujem kakor doktor Costa, a odlikoval sc je kakor svitlo solnce ! izmej drugih slovenskih politikov po svojem blngcm srci, po svojem kakor zlato cistern znafiaji, po svojem navduSenji za vse dobre, Wage in lepe ideje, po svojem nesebienem rodoljubji, po svoji Ijubezni do slo-i venske mladinc, po svojem vcduo doslednein in od-f lofricni politicm-m delovanji in — kar ga loci od vseh ! drugih slovenskih politikov — po svojem neumornem trudu, da bi probudil in poducil priprosti narod, na-Sega kmc' la bi se mu odprle oCi ter da bi spre-gledal ter ^jznal svoje pravice in dolznosti, svojo : korist in svojo sreco. Vsak, kedor je poznal dr. Lavrica, se pri nas silno cudi, da je mogel gori&ki dopisnik v zadnjih ^Novicah* tak — nekrolog teinu prevrlemu moLu na-pisatii To je vendar prevent Le cua stvar vse raz« Jasni, ta namrci, da ga je napisal — don Andrea! Vi imutu spravo na papirji,*) mi pa—v dejaujil 12. t. m. so imeli narodni volilci v eitalnici volilni ^, shod, da bi postavili kandidate za prihodnje volitvev mefrtni zbor. Postavili so jib, pa veste katere? Evo jib! Gospoda urednika Jureica, g. ureduika in ka- plana Kjuna. g. rokovicarja Horaka in g. mizarja Rega li j a. <5c se pod predseduistvoiu dr. Bleiweissa postavlu za kandidata g. JinciC poleg g. Kljuna, I „Narod" poleg „Slovencau — all nij to non plus ultra \ dejanske -narodne sprave?! No, vidite, dr. Bleiweisa je v jjNovicah" smeSil vaSo spravo, a v Ljubljani jej zdaj volens nolens sain kumuje! Izvrstno! Postavili so tudi v prvera razredu kandidate, a „brez upa zma- j ge". V tretjem pa se nadejg, da prodero. I ' Kot signum temporis vam naznanjam, da letos j nobene cerkvene slovenske novine nijso pastirskega [ postnega lista Skofavega natisnile. Pomnatisnil pa ga je, vsaj nekoliko nNarod,tt~a „Slovenecu z „Danico" f vred molci 0 njem. NiL ne de\ Da je le obcinstvo zadovoljno t njim. Koliko se pri nas v belej Ljubljani, v srediSCi Slovenije, brigamo za vedo in omiko, najjasneje prica osoda velike biblijoteke ranjkega dr. Coste. Zapustil je bit dr. Costa knjiiuico, ki je obsegala nekaj tisoC knjig. Posebno zanimiv je bil nje slovenski oddelek, kajti znano je, da sta doktorja Costa starejsi in mlajsi od 1. 1830. s6m jako pridno in vestno zbirala vse slo-venske tiskovine. Tako bogate in dovr§ene zbirke „in slovenicih" nema nobena niti javna niti privatna knji^-nica, kakor jo je imela njegova. A nij ga bilo cloveka na Slovenskem, nij ga bilo zavoda niti na Slovenskem niti na Avstrijskem, ki bi bil kupil to silno zanimivo zbirko. Kupila jo je ruska vlada za petersburSko j univ^rsitetito knji^nico. Tudi njegove nemSke knjige nijso doma ostale. Te dui so odSle v Augsburg, kder jih je kupil neki knjigotrzec. NaSi ofietje so bili dru-gatSni mozje nego smo mi! Kupili so Zoisovo, kupili Kopit^rjevo biblijoteko za drag denar ter postavili ji v licejsko knjiznieo v vecen ^pomiu teh dveh vrlih sinov slovenskih, mi pa se §e za to ne brigamo, kar se nam za mal denar ponuja! Mej Costinimi knjiga-yr mi, ki so Sle v Peterburg, se nahaja tudi prezauimiv rokopis Matije Copa 0 zgodoviui gloveuskega slovstva! Da Ljubljana dobode nov Turjaski trg (Au-erspergplatz) 0 tern so pisale u2e 'razliCue novine. Tega pa morda Sc ne veste, da se bode ob tej priliki tudi mnogo drugih ulic prekrstilo. In tako bomo v kratkem dobili: Trubarjcve, Bohori6eve, Dal-matinove, Valvasorjeve, Zoizove, Kopitarje-ve, V0dnikove inPresirnove ulice 1 In to za Laschanovega zupanstva 1 Ali se ne gode * Casih velika Cuda na svetu ? Dokler je bil mestni ; *> Oho! ne soditc prestrogo in uikakor ne po dopisih poswiiezuih oscb, katere so uie skuro v vseh krogih, razun morda v vladnih, Lgub;io veljavot Mijlsmo se trdno okle.iili sprave in se uadejAiao, da jo tudi prihodnjo volitve ne razbi-jejo. URED. zbor Se naroden, mu nikoli nij na misel priSlo, da bi bil vsaj nekatera, ies — pre do mafia ulicna iinena prekrstil, zdaj so nas pa nemskutarski „Kranjci" pre- -hiteli! In boste videli, ne bode se pogresalo ljudij, ki bodo tern res potrebnim in pametnim prenaredbara samo za tega delj ugovarjali, ker jih sami nijso iz-vrSili. „Svetega Gregorija dan — prvi pomladanski dan!" pravi narod po Kranjskem. A letos se jc zmo-til. Po veL dnevnem juznem in -dezevnem vrcmenu je palo necoj tri palce debelo — snega. A liadejam se, da skopni, predno pride moje pismo v Gorico. Iz Ljubljane, 12. marcija. (Izv. dop.) Ko sem pred nekaj leti potoval po juznej ogerskej dezeli, videl seni v bolj ziianem niestu nad ucko liifio, iz katere Bog svojo roko moli, ali da bolj razumljivo ta kranj-ski izrek oznaCim, nad neko gostilnico napis v tujem jeziku, kojega pomeu pa mi nij bilo mogofc iznnjti, akopram bil sem uze slovnico omenjenega naivfiju ue-ko'.iko omlatil; bilo je v takej meSaniei i godlji pi-sano, da bi clovek v resnici poprej prestudiral sv. Trojico, nego ta nadpis! Po dolzem i neutriiclnem poprafievanji dobil sein vemlar naposled koiiieiitar tern luroglifani novejSega Casa; da bi hotel oni nadpis prav po bebedi i v tako slabem jeziku prevotliti v nas slovenski, moral bi jo prav „paelblansk' krau^k,vf zaviti: nadpis glasil sc je „per m e s a r s k i m o d o r i S"; a onemu, koji bi se spodtikal nad tend bosodaini, mora m ge enkrat na ulio povedati, da jo to le prevod iz neko tuje godljj', koja nij so slovenskim narcejcni prav nic v rodu ili sv«stvu. Da 1)i pa ltilo kaj enaccKa tudi v sredi^'i 81o-venije — v lielej Ljubljani nio^ore, hnamo marsiknk razlog trdili; kedo uij Se sliSal ljubljanske kuliarice, ko pripovediijo uiladej tovnrifliei o svojem ljubiinci, kako ga je ,,na Sastar^lccm prftk' begegiiova, pa ga je grUsova, pa jej nij niks podonkov ?" Od prostih do-kel, kuharic, pestern, hlapeev, kofiiJaJSev i kar jo te kaste ljudij, se tudi ne move vet; terjati, veft priea-1 kovati od njih, nego to, Itoy s > s;> uaueili dnma i kar se je njih jezikova znanoRt ponmozilu v mestu i ob-Cevaujein v tujeni jeziku; svojega niateruegu jozlka I znajo le nekoliko povrSno, umrebiti le polovico, pri-dejo v mesto, tukaj uloveeno tujo besedo, tamdrugo, tukaj zopet tretjo, i tako raste i sc nmozi njih „eopia vcrbonun", zmes iz vseh vetrov skupaj zneSena, daje ubogi uaposletl sam v takem nedolocnein polozuji, da ne ve veft kak jezik govori I Nij se Ludil.i potom po-slusaje kako deklo tduze&o pri tujej gospodi „zlol)U- ! drati" neko zmes jezikovo, kojo so, mislini, da govo-rili ljudje o Casu zidanja babilonskega stolpa, ko jitn je bil Bog Jezike zuieSal". Razunii se samo ob scbi brez posebnega pou-darka. da ta napaka ne gospodari samo po Kranjskem i njegovem glavnem mestu, tiinveC tudi drugod po vsem Slovenskem: kjer 2ive Slovenci blizje tujega naroda i bolj ko obcujejo z ujini, bolj se paLi i kvari na§ jezik s tujo ljuliko i bogati s tujiini izrazi i be-sedami: v kolikor vecji dotiki so Sloveuci z Nemci i Italijani, toliko vecji je tudi upliv omenjenih narodov na nas, toliko bolj posnemajo naSi ljudje svoje sosede v vsacein oziru: v noSnji (obleki), obiftajih, jeziku i druzih lastnostih, kojih mi nij treba tukaj natanjko, dolgo i Siroko naStevati i opisovati; vsaj se je za-dostuo preprical i osvedoftil uzo vsak, kedor je po-gledal nekoliko crez prag vlastnega doma, rojstnega kraja, kedor se je uze bil nekaj uric oddaljil od svoje domafce hi^e, kedor je uze v svojem zivenji zuabiti prekoracil mejo sloveusko, da je, zaliboze, v istini vse v tacih razmerahl Opazujmo decvo gorjansko Tolminko : priScdSa iz domacih hribov v bliznje mesto, zuabiti v Gorico in Trst, prinese soboj §e ves prvoteu nrav, prvotno noS-njo, prvoten jezik, prvotuo obna§anje, da se jej na prvi pogled pozna, da nij me§Canka, timve6 gorjanka! V raestu, kjer se je naselila, ali da bolj naravnost povem, kjer sluzi, spoznala se je se svojimi nekda-njimi domacimi tovarisicami, seznanila z druzimi de-klami po posredovanji teh, koje u^e ve6 Casa v mestu 2ive, tedaj so imele uze dosti prilike sliSati i nau&tf. se posameznih tujih besed brez nikake zveze mej se-boj; ko se snidejo o nedeljah popcludne iia sprehodu, prvo je na dnevnem rcdu tuj pozdrav: „bon 2ornott, produkt prvega ufienja nepoznanega jezika; za tern se prifino pogovarjati o razlicmh razliinostih, koje se pa vse strinjajo v eno samo razlienost — Ijubczen, vza-| jemno si pripovedujejo svoje dogodke proSlega tedna, do^ivele na „fontani" i med potom z vedricoin vode na glavi, inorebiti kako jo je ljubfit-k, ali ne — „§o-celja spreuiljai, no — „konipauiralu, hvalijo si druga drugej obleko, ogledujejo se i ozirajo r.a icvo i desno, kakor nasopirjeni pavi, gctaje se po niestuem tlaku, kakor BfrajleB nnliSpanc, med tern pa ,.parlirajo,s nek Cuden ciganski, ali ne, sveti Vekomaj vedi kak jezik, v katerem je najvec slovenskega, i kar je tujega u-meSanega v to godljo, izgovarjajo tako slabo, da si mora mimoidofti clovek kar uSesa zataknoti i zainaSiti, da ne cuje te spake 1 — Kak izgled ima na§a uhoga gorjanka, ravnokar doSla iz tolminskih hribov, naj si predocita dragi citatelj i ljubeznjiva Citateljica sama: I korupcijo jezikovo! Kaj pa hocemo? Ob^alovati moramo to zalostno dco i tola&ti se z tirolsko „vzvi§enoK kitico: Da Mensch muss a Freud' han, Und a Freud' muss da Mensch han, Und wenn da Mensch ka Frend' hfttt', So hatt' a Mensch ka Freud'!! ________ & D. lzvs!ovenskega Stajerja, 10. marcija. azv. dop.) (Solske zadeve.) Vsak uditelj mora v soli i-meti: Itazrednice — nem_ki'J,KlassenbttcherB, Tednik — „Wochenbuch« in Imenik — „Katalog". Tisk je — se ve da — nemSki. Te knjige pa nikakor ne ugajajo. Posebno razrednice ne. liadi tega je Skoflek, nadufiitelj na Vranskem si umislil drage, slovenske razrednice,— Natisnila jih je „Narodna tiskarna", —¦ Bukve pridejo za vsem po U kr. — NemSke razrednice — Klasscnbttcher-ne ugajajo \v, sledeftih razlogov: 1.) se morajo vsaki mesec na novo pisati, kar je ufiiteljem nadloga in velika potvata Casa; 2.) se mora pri seStetji zamud iz vec" rasvednic Stevilo vkup iskati, kar je zopet situo in mudno; !J.) iieniiijo za izkaze Soiskih zamud potrebnlh rubrik, mora se tedaj zapisuik ali inatrika na pomoft jemati in to je tudi ne samo mudno ampule zapianik kot najvazuejSi akt bo lahko pouiaze ali celo pokvari; t.) vrh vBcga tega bo zamude koncc SolBk. lota prav te2ko prcgU'dajo. liazrodnica po Skoflokovom tbriniilaiu zadostuje vsem tirjatvam skoz celo leto in ivfti uiiitelja lOkratuega prepisovanjn. — Pajkova tis-karna v Mariboru bode take formulare zaloflla, ker so ovi razlogi resnicni. Opozorujomo tedaj tudi go-riSko (primorske) mMtelje na to raxrediiico in inanda bodo tudi krajni Solski sveti zadovoljni, da Bi iiaroC6 ueiU'lji te fornudare, kujli pri nem^kih m potrofii za razno AoIhUo liskovine, osobito za razrodnlco dOBta denara, pri sloveusklb, po Skoflekovem nafirtu izde-lauih, pa, se dosta prihrani, Mi slovenski ueitelji jako pogreSamo dobrih slovenskih u.nili knjig. To dela mini sitnoBti. — UditeU mora —* da zudostujo uenemu uqfirtu — predaVat! I realij«». A za to ncmamo takih uftnih knjig. Neraiki ucitelji so pae lahko zadovoljiui z ncmSklral — do-biimi knjigami. Slovenski uftitelj pa mora nem&kc knjige na pomoft vzeti; iz teh si Se le mipravi Msuku8"; so ve da mora vse na sloveusko prestaviti, kar mu stane dosta truda i _asa, — kajti so BAbecednikH ne ugaja veC. Blisal sein od gospoda c. k. ok raj. dols. nadzornika A,, katcri jc blugovolil te did nase Sole inSpiciiati, da vadniski ucitelj v Mariboru g. MiklosiC bode nov „A-beceduik" izdal, katcrcga je u2e sestavil. Bog daj, da bi kinnlo zagledal beli dan! NaSa uCiteljska dru-Stva na Stajerju — menda je 14 do 15 druStev — sc mnogo trudijo, da bi v okoin prisla tern zaprekam, a: HLs wird bald besser werden" dejal je minister Lasser. V prvej vrsti se za to trudi naS marljivi g. Lapajne, predsednik uLit. drugtva za slov. Stajer v Ljutomoru. Sestavil je zopet za slovenske narodne Sole ,,kratek opis (zemljepis) Stajerske, KoroSke, Kranj-ske in Primorja". Ta kuji^ica, s katero utegne slo-venskim u^iteljein in uceucera prav ustre^eno biti, se uze tiska v Pajkovi tiskarni v Mariboru. B«».S tako je g. Lapajne posloyenil tudi Kocenov zemljepis za ljud-ske sole: ta rokopis jcpa zalo&iik (Holzclna Dunaji) ministerstvu v odobrenje prcdlozll. Res moramo hva* leiini biti gospodu Lapajnetu, kateri je za naSe slovenske Sole spisal: Geometrijo, Fiziko, Prirodopis, Pripovesti iz zgodovine Stajerske itd. Zadnje knjige! „Pripovesti iz zgodovine Stajerske" je fctajerski dei. Sols, svet z odlokom od 12. dec. 1875 zaukazal, da naj se vpeljujejo kot dodatek k beriloin tudi v eno, dvo- in trirazredne Sole. Ta ukaz z veseljein pozdrav-Ijamo, ker dol>6 na ta naLin tudi vsi naSi slovenski otroci malo, dobro in ceno knjizlco v roke, kar do-! sedaj nij bilo dovoljeno — a s tem odlokom zauka-zano. flZrno do srna pogaCa"; — kamen do kamena palafia.a — Saj tako nemamo drugega v berilu ko „legendcu o sv. Ne2i itd. S casoma bodo torej vse ljudske sole (ne samo 4 razredne) smele rabiti veS knjig in knji&c, ktir bode koristilo posebno sloven-skim Solam, ki nemajo niti dobrih nitivzadosta citank, za katere de^elni§olski sveti: niti naStajerskem, niti na Koroskem kar ni6 resno skrbeti ne marajo. Slo-1 venske Sole so paL prave sirote in slovenski u&tcjji §e ve<5ji, ker morajo 5$ slabim, nerabljivim orodjent likati otroka in spraviti na dan Cloveka, kateri bode I zadostoval tirjatvam devetnajstega stoletja. — Cevs j zdrami se enkrat v Olimpu, ter zapovej — kot naj-1 viSji bog nebes in ofie vseh bogov — z bliskom v roki, % gromora, metamorfozo; morda bode iz starega j pepela zletel nov Feniks. ^ DoCim ne vein komu bi verjel. Nekateri pravjjo, da se otroci premalo u56, drugi pak, da je deca pre* oblozena. Bog pomagaj 1 Kdo more vsem vstrefci? Mozireki. Po]iti6ni pregled. V Gorici 16. marcya 1876. Zdaj delujejo razni deMni zborij iz ve6ine teh zboroy nij ni6 pchi^bnega poroSati. A kakoy y strela iz visine udarila je mej ustavoverce vest, ! da je ogromna federalisti&ia vefcina tirolskega de& zbora s protestom izstopila iz dezelnega j zbora in zaeela passivno politiko enako Ce- I horn. 36 poslancev je podpissnik na protest*, , ki mimsterstvu oelta postavolow, ker je namrec preziralo nekatere veljavne oez. postave. Dezelni zbor tirolski ne more torej zborovati in mini-sterstvo si nij vedelo drugaLe poniagati, nego da J je zakljucilo to sessijo, namesto da bi ga raz-pustilo, kakor so priiakovali ustavoverci. A i ministerstvo dobro ve, da bi ma razpust nepo- J magal, ker Tirolci noeejo poznati Chabrus-a. To je zopet lep udarec rainisterstvu, katc-rcmu bodo sledili tudi drugi. Mi smo uzc vec-krat poudarjali, da bi morali biti fedcralisti kaj bo^j edini in ko bi se le Se Poljaki pridruzili Cehoni in Tirolccm, konec bi bilo precoj usta-vo\erske slave, Kar je tudi jako zanimivo: Ogri so zaceli pisati v raznih listili proti usta-vovcrcem in jim groziti, da bodo pripoznali in podpirali federalizem v Avstriji. Ogri namrer izjavljajo, da fedcralisti v Avstriji se toliko ne zahtevajo, kakor je Ogerska dala Hrvatski, da na Ogerskem jc »ze vpeljan federalizem in da Ogrora je ljubse, ce Avstrija sklene mir se svoji-roi narodi ter dovoli primerno avtonomijo Ce-hom, Poljakom, Slovene em. Vazno je to, da so nas Slovencc zaceli v postov jemati tudi Ogri. Ministerstvo Auerspergovo nij torej tako trdno, kakor se je babal L'nger. Dalmatinski dez. zbor tudi nij komplcten, ker so narodni poslanci v neki izjavi tirjali, da dez, glavar Ljubisa od-stopi, drugaee ne pridejo v zbornico. Ljubisn ocitajo, da je za denar narod tedajal ustavover-cem. ^alosten sJntfaj ta za Slovanstvo. Ustanek vkljub Andrassijevim reformam §e zmerom raste; nstali so na Andrassijeve po-nudbe odgovorili se slavno zmago pri Murato-vici, katera je popolnoma resnifna, akopram bi jo ustavoverui listi radi prekricali. General Iiodie je zopet odpotoval na Dunaj, gotovo, da poroea koliko je opravil v Cetinji in pri ustasih. Avstrijski vojaki so prijeli na meji znanega voj-vodo Ljubibratifia in so ga interniraH v Spljetu; a ko so ga vojaki tija pripeljali, je ljudstvo slovesno sprejelo ga ter nm streljalo in zivio klicalo. Vendar pa nij bilo nobenega nereda. Avstrija bi se rada pribeglih Hercegovincev zne-bila, pa ti zadnji se nofiejo vrniti pod Tnrski jarem. Andrassijeve reforme bodo napravile mnogo zadreg svojemu ocetu, kajti gotovo je? kakor nas zagotovlja nek gospod, ki je prisel iz bojisca, da ustasi se ne bodo vdali in da njih stevilo se narasea, namesto zmanjsuje. Kaj bo Avstrija zaceia zdaj, ko je ona prevzela najveco odgovornost v tej reel ? Ruska diplomacija zna loviti na limanke, tako se vsaj slisi. Cfrnogora in Srbija sti pripravljeni na boj in skoro nij misliti, da bi ne porabile tako u-godne prilike. Razne vesti; Buhovnom, organistvoni in pevcem! Castillo koraluo petje zadobiva v katoliSki cerkvi od dne do dae vec veljave. Knjige za tako petje so na novo pregledane in popravljene in naj visa cerkvena oblast, rim ski papez spremlja to popravljeno izdajo „se sreuo zeljo, naj bo v vseh liturgicnih naredbah, posebno pa v petji povsod po vseh Skofijah edinost z rimsko cerkvijo." Duhovnom, organistvom, in pevovo-djem tednj ni na piosto dano, pevati po kterih koli sapevih, ampak dolzaost jim je drzati se nove popravljene in od rimskega sedeza potrjene izdaje. Gospod France Muhlberger, kaplan pri mestni fari sv. Jakoba v Brnu, hoce tezavno delo izvrsiti in po popravljenih inodobrenihkDjigah prakticno rbeno knjigo duhovnom. organistvom in pevovo-djem pripraviti, ktero bodo zamogli rabiti pri oeltni slu^bi bozji. Posebno duhovnom mora na tern lezs^e biti, da se Castilljivi obredi katoliSke cerkve na na-tancni in dostojni nacin in po volji matere cerkve VrSijo, posebno, kar se tice petja. Omenjetti gospod France Miihlberger prosi tedaj, naj bi mu tisti gospodje, ki hofiejo napovedaao knjigo narociti, to takoj storili, da bo vedel primerno stevilo iztisov naroCiti. Knjigo bodo narocniki Se pred koncem 1.1. prejeii. Prevzviseni nadskof so preteCeno saboto nek-terim bogoslovcem, petini fr.mLi»kanom in enemn. vsmiljenemu bratu delili male blagoslove Bminores,a v nedeljo so trem podelili subdijakonat, v podelek dijakonat in v iutrtek so bili v masnike posveeeni di-jakoni: g. Janez Grusovin, frandi§kana P. Krizogon Majer iu P. Vilhelai Vindisar in vsmiljen brat P. Ladislav Mores. Ti gov ska zborniea — Goriska nazcanja, da bo ineseca juuija v Bemu (Bern) na Svajcarskemraz-stava obuval in vsega blaga, ki zadeva cevljai-stvo.— Ca se kedo hoce vdeleziti te razstave, naj se oglasi do 30. t. m. pri kup&jski zboruici v Gorici.— Mi na to iazstavo posebno opozorujemo Miruske"mnoge Cevljarje, kajti x>o raz&tavah bodo znani miniski eeni in dobri ^vljt po vsem svetu in ta vazna obrtniju se s tern zamore velikau&ko ruzviti in poainoziti. Torej Mirunci na noge! Za lavrit^ev §pominek so darovali: V Goriei I. zbirka: Dr. Jakopie 15 gld.; Franjo Ferfila 1? gld.;dr. Ilojic 15 gld.; prijateij' raujkemu 15 gld.; Dr. Tonkli Josip ltJ gid.; Dr. KerAovuni 5 gld.; Prof. Erjavec 5 gld.; prof. Lazar 8 gld.; dr. Dellabona 10 gld.; prof, llafaer 5 gld.; Okoru 5 gld.; V. Kumar 5 gld.; V. Dolachein 15 gold.; prof. Gebular 5 gld.; prof, ^an-telj 5 gld.: prof. Plohel 5 gld. Sknpaj 151 gld. Iz Tomiiia smo prejeii do zdaj 44 gl. 40 kr.; imenik darovateljev priobcimo prihodnjii. Imeiiovanje. P. Sbisa je iinenovan za pred-seduika okioznc sodnije v Gorici, dr. Guinio in A. Mo-setig pa za svutovalca primorske visje sodnije. Prva ueim razstava v Gorici se imenuje lepa knjizica, katero je izdal razsEavni odbor. V njej se nahaja natanjcen popis razstave in deztilue Solske koa-fereuce, potein pa so v njej navudeni vsi oni g. uci-telji, zavodi itd., ki so od razstavue sodnije dobili kuko „posebno priznanje" ali „eastno ompmbo". Knjizica velja 20 soldov, dobi se pri Wokulat-u v Gorici in cisti dohoclek namenjen je pomocnerau zalogu za ueiteljske kaudidatinje. Zahvala. Odbori narodnih dru^tev se zahva-ljujejo piesrcuo dastiti gospodi, ki se je v tako o-gromueiu steviiu delezila pogreba rajnkega dr. Lavriia, Vsim gospeiu i gospodiciiam, ki so sodelovalepri trakovih i iiiadmih za.LavriLeve vence, zahvaljuje se v imenu odbora._____________F. F. IZ SEMPASA 12. inarcija. (Izv dop.) (Javna zahvala). Kaj koristna in zamisiva so kmetijska piedavauja za odrasle in vodja slov. oddeika kroetij-ske sole v Gorici gosp. Povse je res moz za to iu si mnogo prizadeva, da s>voje plogatelje teiueljito in jas-no poduCuje. Tega sem se preprical> ko sem se dele-zii 3 dnevuega trto- in vinorejskega poduka za od-rasle kmetovalce. Tako prepricevain poducevanje, ima na prostega kmeta velik upliv. Pa zalibog, da je ve-liko sosesk na Goriskem, ki niso bile z nobenira po-slusalcem zastopane pri predavanjih. Dragi kmeto-valci! v prihoduje delezite se v vefiem §tevilu tega veieva^nega poduka, ki vam bode gotovo k veliki'j koristi. Baj tudi gospod prof. Povse ne uci iz samo-priduih namenov, in njegova dolznost ni droge, razun svojih dijakov podufievati. S poducevanjem pa ome-njeni gosp. prof, zertvuje fias in trud iz Ijubezni do sfcvari, do kmetijskega napredka. Zatoraj stotera mu hvalal Oinenjati moram tudi nyadnega c. gospoda Jozefa Bajca, vikarja v Kroubergu. Omenjeni,v kme-tijstvu izutjeni gospod, pokazal nam je blagovoljno, ko smo sli z gospodom prof. Povse-tom, njegov po novem-sistemu nasajeni vinograd, lepo vredjeno vin-sko klet, razna vina in sledr.jic hisni in ob enem tudi sadni vrt. Toraj hvala mut Hvalevredna je tudi pnjaznost P. N. gospoda giofa Corouini-a, ki nam je po svojem oskrbniku pokazati blagovolil r^zne vino-grade, vinsko klet in tudi r^zna vina, posebno pa 3 leta stari la§ki rizling (Walscbrisiing) Hvaja tedaj se enkrat dotiMm. _____________ T Slovenski prodajalnici na korenu na-sproti fontane dobi se vsakovrstno blago po uajni-zji eeni Koraza rumena furlanska po f. 1.45 30 litrov — 1 polovnik; bela „ 1.38 n s ; oves • J-40 . . ;sol „ 5.70 56 kilogr. — 1 cent; moka plenicna 8od 5 do 13 56 kilogr. ; otrobi „ 2. 35—2.40 56 „ ; moka sirkova » 4 56 n ; riz „ od6i/2dol3n „ ; feM » 5 v n ; in §e mnogo druzega blaga, kei ima omenjena proda-jalnica na prodaj tudi vece partide domacega sirka belega in rumenega po jako ugodui eeni, lebko doma-ei trgovci na dezeli pismeno narocajo ve^ie mnoziae sirka pri lastuiku: Vikt. Dolencu v Gorici Javna zahvala. Vsem onira gospodom, ki so mojega meni ne-pozabljivega dne 5. marcija t. 1. po kratki bolezni umerlega moza Maksa, blagovolili k zadnjemu pofiitku spremljati na tukajsno pokopali§(5e, posebno pak gospodom pevcem za njihovo ginljivo nadgrobnico, iz-rekam sreno hvalo!. Vipava dne 13. marcija 1876. FraneBka Fuiiaai rojena ^vokelj. Listnica urcduhHva. G. dopisnik iz Cerknega. Va5 dopis zarad preobilega Hsga prihodnjifi. Moogim gospodoni, ki so pisali nekrologe o ranjkemu Lavricu ne moremo vstredi; kar je nojboljSega bo mo priuesli v vsakem listu nekoliko.— Lepo pa je na vsak naftin la kaze, kako priljubljen je bil raujki, ce se o mo2u toliko pi§e; mi smo namred sanio ta tedon prejeii cez 40nekrologor. Presrcna hvala vsim! Lekaniica Pontoni pri zanioreih v Rafttelu v Corici ima glaviio zalogo lekov douiacih in iuostranskih, posebno pa priporoca sledefia jako imenitna zdravila: JJastilje Pranconi te tamarindovaue kasije. Proti boleznim v gilu, kaSlju, luipavosti, prchlajenju, kataru tudi kronicnem; koristijo tudi pridgarjem, uCiteljem in pevcem, Vsaka skatljica in vsaka pastilja ima Franeoaijev peiat, na kar je treba paziti, Hkatlja po io soldov. Anaterinova voda Francouijeva proti bolestmi v ustah in zobobulu po 60 soldov, Ekstrakt iz tamarinda Fraucouijev, za disdenje krvi, velja 40 soldov. MerluAovo olje iz ribe polenovke od Dorscha iz Norvegije po 70 soldov stekljenica Restitutions fluid za konje, ki krepfia in vzdriuje konje, Stekljen-'ca velja 1 gl. 2\). pravi Seidlitz-ovi praSki, MoUovf po 1 gl. gkatljica ; pravi Simp Faglianov iz Florence. Melisov spirit od bcne&kih meuihov Piastri iz Bresije proti razuim boleznim; Anglezki balzam proti trganji, Cistiine krogljioe Dehaut-ove Iz Bireza pri katerih v^tvanj nij potrebna dijeta Sirup iz zelisd z& prsno bolezen, katerega lehko rabijo otro- ci in odraiS^eni. Vilbelmov Caj za Li&5enje krvi. Edina zaloga za nafio dezelo. — Karol Zanetti Kaselj najkujli ozdravijo imenitne pastilje Menotti Seidlitz-Moll edina in glavna zaloga v lekarnici Zanetti, proda-ja se po 1 gld. skat I j a. Ekstrakt iz Tamarinda najboljsi in najmofinejli, kolikor jih je bilo doz-daj izdelovauih v raznih Iekamicah. Hiter pripo-mofiek proti zagerljenosti, notranjem kataru, prs-nem prehlajenji, dnski, stane samo 40 soldov. Zdravitni fluid za konji (Restitntionsfloid^ Ta lek ima lastnost, da izdrznje konje dolgo casa pri modi. Eua steklenica stane f l. 20 z navodom vred. Pagliano Sirup pravi iz Florence. 6aj Willielm in Kollor za 6i§6enje krvi. Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. NajhujSa in neprcjenljiva bo-ledina jenja precej, 6e se eno kapljo tega leka vlije na bombaz in dene v votel zob.« Edma zaloga vsakovrstnih ntintrat-sMh voda in slededih posebnih lekov: Absent Montovanov iz Benetak.—Prava Mag-nezija anglezka Henry-Krogijice Blancard in Val let .—Zobna zmes Heffermanova. Popp, Suin de Buotemart.— Arabska Revalenta v prahu iu testu — Piah za olajSanje prebavauja dr Golis-ov.— Pastilje Vichy Bilin, George. Miio iz zelis 6 Bor-chard-ovo Glicerina Hoffmau.— Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna homeopaticna zdravila. Na Travniku prva lekarna sem od 'e.