Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 2, 137-140 (2000)H
© Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HRazpravaH

Spoznavni razvoj v prvem letu .ivljenja:fodgovor na komentar M. Eernigojaf

MAJA ZUPANEIE*4

Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

Cognitive development in the first year of life:fAnswer to the M. Eernigoj.s reviewf

MAJA ZUPANEIE4

University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

Kolega Eernigoj se v svojem komentarju spra.uje o tem, ali mno.ica novej.ih ugotovitev4o spoznavnih zmo.nostih dojenekov (v svojem tekstu navajam le nekatere) res pomeni4izziv Piagetovi teoriji. Na to splo.no vpra.anje je le na podlagi empirienih dejstev, ki jih4navajam v prispevku, seveda prenagljeno odgovoriti z »da« ali »ne«. V nadaljevanju4bom sku.ala odgovoriti tudi na to vpra.anje, vendar ne z navajanjem mno.ice empirienih4dokazov, saj bi to pomenilo strniti knjigo v kratek odgovor na komentar. V svojem4prispevku sem, kot je to razvidno iz konteksta (resda ne tudi iz drugega dela naslova),4postavila novej.e ugotovitve o spozavnem razvoju v okvir izziva Piagetovi senzomotorieni4stopnji. Ee se nave.em na prispevek, torej na senzomotorieno stopnjo razvoja, ali .e4nataneneje na prvo leto otrokovega .ivljenja, potem menim, da dejansko lahko govorimo4o izzivu.4

Novej.e ugotovitve, ki jih navajam v svojem prispevku, ka.ejo, da imajo4novorojeneki in dojeneki mnogo .ir.i repertoar spoznavnih zmo.nosti, kot je menil4Piaget. To nujno ne pomeni, da je dojenekov spoznavni razvoj le hitrej.i kot je predvideval4Piaget, .e manj pa je verjetno, da bi bil za to »odgovoren« generacijski ueinek. Na4podlagi .tudij, ki podpirajo novorojenekovo zmo.nost imitacije, instrumentalnega4pogojevanja (obna.anj, ki jim lahko pripi.emo pomen sekundarnih kro.nih odzivov) in4dojemanje pomembnih regularnosti v svetu objektov (npr. kontinuiran obstoj predmetov,4predvidljivost delovanja predmetov na druge predmete) lahko sklepamo, da otroci4

* Naslov / address: izr. prof. dr. Maja Zupaneie, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: maja.zupancic@ff.uni-lj.siH


138fM. Zupaneie

raziskujejo in nadzorujejo svoje zunanje okolje .e ob rojstvu (morda tudi prej) in da4njihovo .ivljenje ni popolnoma »senzomotorieno«. Nova odkritja nas vodijo tudi do4sklepa, da se otrokovo spoznanje o objektnem svetu verjetno ne razvija iz omejenega4repertoarja prirojenih refleksov in da otrok ne izgrajuje vseh svojih spoznanj le preko4motorienega delovanja na predmete.4

Piagetovo podcenjevanje novorojenekovih in dojenekovih spoznavnih zmo.nosti,4njegovo izpeljevanje spoznavnega razvoja iz elementarnih refleksov (temeljnih enot4senzomotorne inteligentnosti) ter razlago izgrajevanja spoznavnih shem preko otrokove4neposredne interakcije (aktivnega delovanja) z okoljem (proces adaptacije se seveda4zaeenja odvijati .e na refleksni podstopnji) v prvi vrsti pripisujem dejstvu, da avtor ni4imel na razpolago zapletenih eksperimentalnih tehnik za preueevanje zgodnjega4spoznavnega razvoja. .ele tehnike, ki so se poslu.evale instrumentalnega pogojavanja,4habituacijskih-dishabituacijskih odgovorov in mikroanaliz videoposnetkov, so vodile4do odkritij o tem, kaj vse novorojeneki in dojeneki vedo o svetu objektov.4

Ko primerjamo Piagetova in novej.a dognanja o spoznavnih zmo.nostih otrok4v prvem letu .ivljenja (tabele 1 do 4 v izvirnem tekstu), med drugim lahko razberemo,4da se spoznavne pridobitve dojenekov ne razvijajo v urejenih korakih (podstopnjah).4Odlo.ena imitacija je npr. prisotna precej pred easom, ko otrok uspe.no re.i naloge4nevidne premestitve objektov. Verjetno zaradi tega, ker nevidna premestitev zahteva4bolj zapleteno obliko reprezentacije kot odlo.ena imitacija. Razumevanje dejstva, da4se predmet lahko premakne, ko ga ne vidimo, zahteva kompleksnej.o mentalno4dejavnost (sklepanje o novem nevidnem dogodku) kot je goli priklic preteklega dogodka4(Rast in Meltzoff, 1995). Podoben primer najdemo na podroeju zgodnje simbolne igre4kot oblike odlo.ene imitacije. Samousmerjena simbolna shema in projekcija simbolne4sheme se pojavita v otrokovi igri mnogo prej kot sposobnost razumevanja nevidne4premestitve predmeta, sekvenciranje simbolnih shem pa v obdobju, ko otrok .e razvije4sposobnost nevidne premestitve (npr. Zupaneie, 1999), saj sekvenciranje zahteva4koordinacijo simbolnih shem, torej zapletenej.o obliko reprezentacije. V nasprotju s4takimi ugotovitvami pa je Piaget predpostavil, da se vse reprezentacijske sposobnosti4pojavijo sinhrono na .esti podstopnji.4

Sekundarne kro.ne reakcije, razumevanje stalnosti predmetov, fizikalne4vzroenosti, odlo.ena imitacija in kategorizacija so pri dojenekih prisotni mnogo prej4kot navaja Piaget. Novej.e ugotovitve so tako nedosledne z njegovo razlago zgodnjega4spoznavnega razvoja, t. j. dojeneki izgrajujejo vsa spoznanja o objektnem svetu preko4motoriene dejavnosti. Razkorak med »Piagetovimi in novimi mejniki« spoznavnega4razvoja torej ponovno odpira vpra.anje, kako se razvija zgodnje spoznanje. Dosledno4s Piagetovimi konstruktivistienimi pojmovanji motoriena dejavnost spodbuja razvoj4nekaterih oblik spoznanj (npr. Butterworth, 1990; Langer, 1990; Schlesinger in Langer,41999). Jasno pa je, da dojeneki vedo vee o objektnem svetu .e preden so sposobni4motorienih obna.anj, ki jih je Piaget pojmoval kot predpogoj za izoblikovanje vseh4spoznanj. Nekatere pomembne spoznavne sheme se razvijejo preko uporabe zaznavnih4


Odgovor na oceno M. EernigojaH139f

sredstev (z opazovanjem in poslu.anjem), ne le preko golega delovanja na svet (npr.4Baillargeon, 1994; 1995). Dojeneki pridobivajo spoznanja o fizikalni kavzalnosti na4podlagi razvoja zaznavanja objektov, ko imajo mnogo prilo.nosti za opazovanje4regularnosti fizikalnih dogodkov (Oaks in Cohen, 1995), bodisi enostavnih (Kotovsky4in Baillargeon, 1994), bodisi kontrastnih (Baillargeon, 1999). Dojeneki tudi oblikujejo4prve pojmovne kategorije s pomoejo zaznavne analize predmetov, v kateri odkrivajo4skupne poteze objektov in njihovega gibanja (Mandler, 1992). Struja raziskovalcev, ki4poudarja vlogo zaznavnih sredstev v spoznavnem razvoju, postavlja na izhodi.eno4toeko postnatalnega razvoja .e nekaj zaznavnih procesov, s katerimi dojeneki analizirajo4dra.ljaje, in deloma ohranja Piagetovo pojmovanje o aktivni interakciji med otrokom in4okoljem kot o pomembnem mehanizmu spoznavnega razvoja. Druga struja4raziskovalcev pa meni, da sposobnosti dojenekov temeljijo na prirojenih spoznavnih4strukturah. Razvoj zadeva le elaboracijo teh temeljnih struktur, ki postajajo vedno4kompleksnej.e, ko prihajajo v stik z novimi informacijami. Otroci npr. od rojstva naprej4vedo, da se predmeti gibljejo kot povezane celote na kontinuiranih poteh, ne spreminjajo4svoje oblike in delujejo drug na drugega le, ee so v medsebojnem stiku. Kasnej.e4sheme objektov in njihovih relacij so neposredni podalj.ki teh prirojenih struktur, ki4usmerjajo dojenekovo pozornost na nove relevantne poteze okolja. Na ta naein postaja4otrokovo fizikalno sklepanje vse bolj kompleksno (Spelke, 1994). Tako pojmovanje4razvoja je nativistieno, saj pojmuje otrokov um kot zbirko loeenih modulov - genetsko4doloeenih, neodvisnih, posebnih namenskih sistemov, od katerih je vsak opremljen s4strukturami, ki spro.ijo nova razumevanja z izpostavljanjem novi stimulaciji. V skladu4z modularnim pogledom je otrok mnogo manj aktiven udele.enec v izgrajevanju4spoznanj kot je predpostavil Piaget. Oba pogleda (zaznavni in nativistieni) zavraeata4
eisto Piagetovo razlago razvoja v tem, da imajo dojeneki vee prirojene opreme za4osmi.ljanje izku.enj in zavraeata njegovo pojmovanje popolnoma senzomotorienega4dojeneka.4

Z vidika sodobne razvojne psihologije so torej nekatere Piagetove razlage bodisi4nepravilne ali le delno pravilne. V ozkem okviru spoznavnega razvoja v prvem letu4otrokovega postnatalnega .ivljenja lahko to trdim vsaj za (a) njegovo pojmovanje4dojeneka in maleka kot popolnoma senzomotorienega bitja, (b) razlago podstopnje4mentalnih kombinacij kot kulminacije in logienega nasledka predhodnih popolnoma4senzomotorienih podstopenj (vse ka.e, da se mentalna reprezentacija in senzomotoriene4akcije razvijajo vzporedno), (c) stopenjski in podstopenjski razvoj (do mnogih spoznavnih4sprememb prihaja poeasi in postopno, le nekaj sposobnosti je odsotnih na eni podstopnji4in nenadoma prisotnih na drugi) in (d) pogled na novorojeneka kot »spoznanja prostega«4posameznika. Ee sku.am postaviti nekak.en kompromis med sodobno zaznavno4usmerjeno in nativistieno strujo razvojnih psihologov, lahko reeem, da imajo4novorojeneki najverjetneje nekaj prirojenih, specifienih predispozicij - prirojenih4spoznavnih struktur. Ta prirojena mentalna »oprema« pa verjetno ni tako detajlna kot4predvidevajo modularni teoretiki, temvee jo lahko pojmujemo kot niz ueinkovitih4


140fM. Zupanei

mentalnih sredstev za izgrajevanje in pro.no obvladovanje doloeenih tipov spoznanj4(Karmiloff-Smith, 1992). Na podlagi tega izpeljujem »previden« odgovor na4
Eernigojevo zadnje vpra.anje: verjetno da.4

Literaturaf

Baillargeon, R. (1994). How do infants learn about the physical world? Current DirectionsHin Psychological Science, 3, 133-140.4Baillargeon, R. (1995). A model of physical reasoning in infancy. V C.K. Rovee-Collier in L.P.4Lipsitt (ur.), Advances in infancy research (vol. 9, str. 305-371). Norwood, NJ: Ablex.4Baillargeon, R. (1999).Young infants. expectations about hidden objects: A reply to three4chalenges. Developmental Science, 2 (2), 115-163.4

Butterworth, G. (1990). Development in infancy: a quarter century of empirical and4theoretical progress. V C.A. Hauert (ur.), Developmental psychology: Cognitive,Hperceptuo-motor, and neuropsychological perspective (str. 183-190). Amsterdam:4North-Holland.4

Karmiloff-Smith, A. (1992). Beyond modularity: A developmental perspective on cognitiveHscience. Cambridge, MA: MIT Press.4Kotovsky, L. in Baillargeon, R. (1994). Calibration-based reasoning about collision events in411-month-old infants. Cognition, 51, 107-121.4Langer, J. (1990). Early cognitive development: basic functions. V C.A. Hauert (ur.),4

Developmental psychology: Cognitive, perceptuo-motor, and neuropsychologicalHperspective (str. 19-42). Amsterdam: North-Holland.4Mandler, J.M. (1992). The foundations of conceptual thought in infancy. CognitiveHDevelopment, 7, 273-285.4Oakes, L.M. in Cohen, L.B. (1995). Infant causal perception. V C.K. Rovee-Collier in L.P.4Lipsitt (ur.), Advances in infancy research (vol. 9, str. 1-54). Norwood, NJ: Ablex.4

Rast, M. in Meltzoff, A.N. (1995). Memory and representation in young children with Down4syndrome: Exploring deferred imitation and object permanence. Development andHPsychopathology, 7, 393-407.4

Schlesinger, M. in Langer, J. (1999). Infants. developing expectations of possible and4impossible tool-use events between ages 8 and 12 months. Developmental Science,H2 (2), 195-205.4

Spelke, E. S. (1994). Initial knowledge: Six suggestions. Cognition, 50, 431-45.4Zupaneie, M. (1999). The development of object-play in the first two years of a child.s life.HLjubljana, Lugano: i2, Centro Studi Universitari Internazionali.4

Prispelo: 28.7.2000H