LETO XLVIII, ŠT. 16 PTUJ, 20. april 1995 CENA 80 tolarjev eiMNAZIJADA / JUTRI IN V SOBOTO Srelcinie slovenskih Organizatorji četrte Gimna- zijade, prireditve, na kateri slovenski gimnazijci pokažejo svoje kulturno ustvarjanje, so letos ptujski gimnazijci. Pri- bližno 1000 gimnazijcev iz 37 slovenskih gimnazij bo v dveh dneh odigralo blizu 40 pred- stav, v glavnem gledaliških, pa tudi plesno in glasbeno ter postavilo nekaj razstav. Pred- stave bodo v gledališču, gleda- liški kleti, narodnem domu in glasbeni šoli na Ptuju, v mest- ni hiši in kinodvorani v Ormožu, v avli SŠC, pa tudi v starem vojaškem skladišču na Ptuju, kjer bo v petek osrednja zabavna prireditev, na kateri bodo ptujski gimnazijci sim- bolično predali prireditev v roke prihodnjim organizator- jem. Posebne omembe je vred- na tudi okrogla miza o kulturi v gimnaziji, ki bo v SŠC v so- boto ob 10. uri. •> M. Zupanič PTUJ / ZELENI PTUJA OPOZARJAJO eleni Ptuja so na seji predsedstva v sredo, 12. aprila v domu krajanov Bratje Reš opozorili na vsebolj pogoste prekoračitve vsebnosti nitratov v pitni vodi iz črpališča Skorba, kar je še posebej za dojenčke do 6 meseca lahko življensko nevarno, zato so o tem pripravili poseben poziv javnosti. Med drugim so opozorili na vsebolj onesnaženo Ptujsko jezero. V njem se zaradi neprečiščenih odplak iz zgornjega - mariborskega bazena, ki ne premore nobene čistilne naprave - kopiči mulj s strupenimi snovmi in težkimi kovinami, kar predstavlja pravo ekološko bombo. Ker nameravajo Dravske elektrarne Maribor širiti kanal hidroelektrarne v Zlatoličju so pripravili nekaj osnovnih zahtev v zvezi s podtalnico in okoljem. Zeleni Ptuja spremljajo kakovost pitne vode že od svoje ustanovitve, posamezniki pa so to počeli že prej. Zato ni čudno, da so tudi tokrat ugo- tovili in tudi prvi opozorili javnost, da so analize vode iz zajetja v Skorbi od letošnjega marca vsebolj zaskrbljujoče, saj so se količine ni- tratov pričele približevati 50 mg na liter. V zadnjih dneh pa se je količina nitratov iz vodnjakov v Skorbi še povečala, saj se ni spustila pod 57 mg na liter. To pa so po mnenju Zelenih že takšne količine, ko bi morali od- govorni uporabo vode, predvsem za dojenčke do enega leta starosti sko- "■aj prepovedati, pa tega iz nera- zumljivih vzrokov še niso storili. Zato pozivajo matere, ki imajo dojenčke stare do 6 mesecev, da ne uporabljajo vode za dojenčke di- rektno iz pipe, ampak priporočajo vodo kupljeno v trgovinah, ali pa uporabo posebne filtrirne naprave za odstranjevanje nitratov. Od občinskih mestnih svetov bodo Ze- leni zahtevali, da vsaki materi ob rojstvu otroka nabavi filtrirno na- pravo za odstranjevanje nitratov iz pitne vode. Od pristojnih v državi (ministrstva za prostor in okolje, ministrstva za kmetijstvo in mi- nistrstva za zdravstvo) bodo zahte- vali, da takoj pristopijo k celovite- mu reševanju sanacije Dravskega polja, pristojne inšpekcijske službe pa pozivajo, da takoj pričnejo ukre- pati v skladu z odlokom, ki ga je sprejela bivša občina Ptuj in še ni preklican. Vse uporabnike prosto- ra na širšem območju Dravskega polja pa pozivajo, da ne gnojijo pre- komerno v bližini črpališč pitne vode, kajti le tako bomo lahko vsaj malo omilili posledice dolgotrajne- ga onesnaževanja pitne vode pri nas. Zanimivo je tudi, daje študija o sa- naciji in revitalizaciji Ptujskega je- zera, ki jo je nekdanja ptujska občina naročila leta 1992 in jo je izdelal ma- riborski vodnogospodarski biro z nekaterimi zunanjimi sodelavci, med drugim pokazala, da voda v je- zeru ni primerna za kopanje, pa tudi ne za gojenje rib (prehranjevalni ri- bolov). V poletnih mesecih je v jezer- ski vodi preveč nitritov, v zimskih pa preveč amonijevih spojin. Na srečo sama voda ni onesnažena s težkimi kovinami, pač pa so s temi strupenimi snovmi onesnaženi mul- ji. V vodi je prisoten tudi PCB, pre- cej slaba pa je tudi bakteriološka sli- ka vode, ki pove, da je preseženo dovoljeno število bakterij. Če želimo doseči boljšo kvaliteto vode moramo na območju nekdanje ptujske občine strniti vse sile in na vsak način doseči, da bodo gorvod- no, na območju mariborskega baze- na zgradili čistilno napravo. Do ta- krat pa bo žal Ptujsko jezero še na- prej odlagališče vseh fekalij, "iztreb- kov" in industrijskih odplak z mari- borskega območja. V mulju, "mirujočega jezera" je okoli 63 odstotkov organske mase, pri razkroju katerih nastajajo sulfidi. Ti v mirujočem stanju sicer niso ne- posredno nevarni, če pa pride do mešanja s kisikom., je posledica oksi- dacije padec PH faktorja, kar ima za posledico tudi sproščanje težkih ko- vin. To da so te strupene in življen- sko nevarne, verjetno ni treba pose- bej poudarjati, zato lahko upra- vičeno trdimo, da je na dnu ptujske- ga jezera prava ekološka bomba, ki lahko pokaže svojo "ubijalsko" moč kadarkoli, če iz kakršnihkoli zvro- kov pride do mešanja mulja. Vspo- redno s tem se pojavi še eno skrb- zbujajoče vprašanje: kako odstraniti vse večje nakupičene plasti mulja z jezerskega dna, če je mehanična pot prav zaradi zgoraj omenjenega vodi nevarna? Zeleni Ptuja so opozorili tudi na iz- redno perečo problematiko na po- dročju organiziranja in predvsem fi- nanciranja kulturne dejavnosti v Ptuju, o nekaterih organizacijskih zadevah, ter o sklepih sveta Zelenih Slovenije, ob koncu pa so se dogovo- rili še o akciji ob 22. aprilu - dnevu zemlje, ko bodo pred MIP-ovo bla- govnico občanom delili bio - humus. M. Ozmec Opozorilo! Naslednji Tednik bo zara- di praznika izšel že v sredo, 26. aprila, zato bomo oglase sprejemali samo do pone- deljka, 24. aprila 1995. Uredništvo! - DOMA IN PO SVETU 20. APRIL 1995- TEDNIK FRANC JAZBINŠEK / PREDSEDNIK ZDRUŽENJA SLOVENSKIH PODJETIJ V POKRAJINI BADDEN-VVURTENBERG Obetajoče možnosti sodelovanje med nemškim in slovenskim gospodarstvom * 9. maja obisk nemških poslovnežev v Ljubljani in Mariboru, z vice- ministrom Dietrom Sporiem na čelu. čeprav Združenje slovenskih podjetnikov v nemški pokrajini Badden VViirtenberg deluje šele četrto leto, je v tem času svoj ob- stoj zagotovo upravičilo. Med okoli 12.000 Slovenci, ki si služijo kruh na tem, sicer najbolj boga- tem nemškem območju, med Miinchnom, Ulmom in Stuttgar- tom, je tudi okoli 200 slovenskih podjetij različnih branž. V združenje so jih pritegnili že prek 60, cilj pa je, da bi bili včlanjeni kmalu vsi, pravi predsednik tega združenja, sicer uspešen podjet- nik v tujini in domovini, Franc Jazbinšek, ki je na tujem že prek 30 let. O tem in o obetajočih go- spodarskih stikih med Slovenijo in Nemčijo, smo se pogovarjali ob promocijski vožnji Certusovega avtobusa na prvi mednarodni pro- gi, ki odslej dvakrat na teden vozi iz Ormoža prek Domave, Ptuja in Maribora, čez Avstrijo do Miinchna, Ulma in Stuttgarta. Nad to pridobitvijo je posebej nav- dušen, saj ima zanjo tudi veliko zaslug. Takole pravi: "Osebno sem zelo vesel in pono- sen, da smo po nekajletnih prizade- vanjih skupaj s Certusom in pred- stavniki slovenske gospodarske zbornice ter ministrstva za promet in zveze to progo končno le dobili. Pozdravljam predvsem odločitev nemških oblasti, ki so v poplavi po- nudnikov iz držav nekdanje Jugos- lavije končno izbrali tudi to iz Slo- venije. Ne le, da s tem začenjamo graditi mozaik Evrope, ta proga po- meni tudi nove široke možnosti po- vezovanja Slovenije z nemško po- krajino Baden Wiirtenberg, katere predstavnike sem že velikokrat sez- nanil s tem. Zame beseda tujina počasi zgublja svoj pomen in jo v tem priineru zlahka nadomeščam z besedama prijateljska soseščina. Dejstvo je, da ta avtobus ne bo prevažal samo naših delavcev, am- pak bomo kmalu pričeli usposablja- ti tudi turistične, morda tudi naku- povalne poti. Evropa se nam torej približuje, opozoril pa bi na to, da je tudi naša naloga, da se približujemo Evropi. V osnovi bomo morali poe- nostaviti in zmanjšati korespon- denčne in administrativne ovire, ki jih povzročajo zastareli in preživeli zakonski in vladni predpisi. Pono- sen pa sem, da se kljub temu sloven- ska vstrajnost v sosednjih prija- teljskih državah vedno znova pozi- tivno demonstrira, oziroma potrjuje. In na srečo nam nikoli ne zmanjka ciljev in želja, vse več pa je tudi Slovencev na visokih, ključnih položajih, ki vedo, kaj zahteva raz- viti svet, torej Evropa. Kot predsednik združenja slo- venskih podjetnikov v pokrajini Baden Wurtenberg sem vesel predvsem dejstva, da nas zdomce po svetu domovina Slovenija re- snično vsebolj upošteva, da se zave- Franc Jazbinšek: v Sloveniji moramo na poti v Evropo storiti še veliko. (foto:-OM) da našega potenciala. Poglejte samo v pokrajini Baden Wurtenberg, ki je sicer najbolj bogata nemška po- krajina je zaposlenih okoli 12.000 Slovencev. Pohvalim lahko tudi vedno večjo skrb naših konzular- nih predstavništev v drugih državah, predvsem v Nemčiji. V nešteto primerih se je že izkazalo, da je lahko z n j ihovo pomočjo na tu- jem vsaka pot do cilja mnogo krajša in poenostavljena." Kako pa je vaše združenje pove- zano z domovino? "Zelo dobro in zadovoljivo. Pog- lejte naši člani so v glavnem uspešni in sposobni slovenski podjetniki in tudi domoljubi. Dejstvo je, da je v razviti Nemčiji težko uspeti, toliko bolj če si tujec. In toliko več truda so morali vložiti tudi Slovenci, da so lahko na tujem uspeli. Tudi zara- di tega so gospodarske vezi z domo- vino zelo pomembne. Zelo dobro smo recimo povezani z Gospodarsko zbornico Slovenije. Osebno skrbim, da so stiki čimbolj pogosti in pokazalo se je že kar ne- kaj konkretnih možnosti sodelo- vanja med podjetji iz pokrajine Badden Wurtenberg in nekaterimi podjetji v Sloveniji. Da bi zadevo poenostavil in morda pocenil sem tudi sam v Sloveniji ustanovil pod- jetje Jazkacon, ki v domovini skrbi za aranžmaje med slovenskimi in nemškimi podjetji." Slišati je, da so pred vami tudi konkretni dogovori, ki obetajo re- snejše možnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo? "V bistvu smo s pogajanji o kon- kretnem sodelovanju pričeli že lani v sklopu srečanja Slovenija v sve- tu, ki je potekalo v Stuttgartu. Do- bre štiri dni smo skrbeli za promo- cijo slovenskega gospodarstva, pod- jetništva in turizma in takrat tudi navezali prve konkretne stike med obrtnima zbornicama v pokrajini Badden Wiirtenberg in v Sloveniji. Že takrat smo sklenili, da se ob letu snidemo v Sloveniji in po poznejših dogovorih smo sklenili, da bo to srečanje 9. maja v Ljubljani in za- tem še v Mariboru. Nemci so najavili visoko udeležbo predstavnikov svoje obrtne zborni- ce na čelu z vice ministrom Die- trom Sporiem, ki bo vodil tudi de- legacijo 21 srednje velikih in uspešnih nemških podjetij, ki so po prvih informacijah zaslutile v Slo- veniji tudi svoje interese. Prepričan sem, da bodo pogovori uspeli in da se bo rodilo marsikatero konkretno sodelovanje - in prav to bo krona naših dolgoletnih prizadevanj." M. Ozmec PTUJ / SLO^'ENSKI TRG Ikanctiiloziiii IzmaliCeiip kulturnih spomenikov Ko je Ptuj razglasil svoje mest- no jedro za kulturni spomenik, se je obvezal, da bo ujel zgodo- vinski trenutek, izročilo tistih, ki so tu nekoč živeli in zapustili za seboj vrhunske dosežke svo- jega časa. Redkokatero mesto namenja iz lastnega proračuna obnovi stavb, ulic, izkopanim novcem in amforam toliko de- narja kot prav Ptuj. Mesto pa se mora seveda tudi posodabljati in ravnokar po najeminentnejšem delu starega jedra rijejo bul- dožerji, vodovodarji, plinarji, elektrikarji in kar je še novodob- nih mojstrov. Obnova Prešerno- ve ulice in Slovenskega trga bo prinesla mnoge izboljšave - predvsem kanalizacijo, saj so doslej tekle odplake tukaj še po srednjeveških kanalih ali pa kar po zemlji, novo obcestno raz- svetljavo in napeljavo plinovo- da. Iz letošnjega proračuna naj bi občina za dokončno obnovo dela Prešernove in Murkove uli- ce ter Slovenskega trga k do se- daj porabljenim sredstvom pri- maknila še 120 milijonov tolar- jev. Prenova stavbe je hkrati naj- boljša priložnost za njeno uničenje, je pred časom dejal neki nemški zgodovinar in ravno to se na žalost dogaja ob letošnjih delih na Ptuju. V znamenito Ljutomersko hišo na današnjem Slovenskem trgu 5 so mestni vodiči doslej ponosno pripeljali vsako skupino turistov, ki si je ogledovala mesto. Ogledali so si za Ptuj nenavadno medite- ransko zgrajeno hišo. Na najlepše ptujsko dvorišče z arkadami, ki jih je zgradil v 16. stoletju vrhun- ski gradbenik Georg Wilenrainer, so vstopili z Grajske ulice. Že v pritličju jih je presenetil v kamen vrezan ornament z rastlinskim motivom, v drugem nadstropju dvorišča pa so si ogledali vzidan kamnit nagrobni napis, star dobra štiri stoletja. Odslej se vse po čez vijejo za roko debele plinske cevi, ki bodo v prihodnjih dneh dobile še živo rumeno barvo, da bodo čim bolj opozarjale nase. Sredi znamenitega, štiri stoletja starega arkadnega hodnika stoji velikan- ska razvodna omara. In tako so plinske cevi iznakazile po vrsti tudi vse druge hiše severnega dela Slovenskega trga. Nič bolje pa se ne godi stavbam od zunaj. Plinske cevi so izmaličile arkadni hodnik neocenljive vrednosti. OGORČENI VAROVALCI KULTURNE DEDIŠČINE "Delajo brez vsakega soglasja in navodil s strani strokovne službe varovanja," je povedal Janez Mikuž, direktor Zavoda za spo- meniško varstvo iz Maribora. "Mislim, da bo potrebno večino plinskih napeljav, ki so jih napel- jali v letošnjem letu, odstraniti. Preprosto zato, ker so izničile ar- hitektonske kvalitete stavb. Ne zamerim monterjem, pač pa tis- tim, ki so pričeli z deli brez sode- lovanja spomeniške službe. Mora- li bi sodelovati z nami, kar predpi- suje tudi občinski odlok. Nič bolje ni na zunanjih delih stavb. Po stavbah so kopali,kjer se jim je zdelo, ne da bi dobili od kogarkoli navodila. Zgornji del Prešernove so lani obnavljali veliko bolj "mehko". To, kar delajo letos, pa je škandalozno. Nimam besed. Škoda je neocenljiva, kot je neo- cenljiva tudi vrednost zgodovin- skih spomenikov." DELAJO BREZ SOGLASJA Janez Mikuž je o škodi obvestil inšpektorja Zvoneta Furmana in zahteval, da ustavi dela v notran- josti stavb. Inšpektor je sklical sestanek, na katerem naj bi se se- daj, dober mesec po začetku del dogovorili, kako bodo delali. "Zaupam tistim, s katerimi stalno delam. Žal do sestanka po nekem nesporazumu in zaradi bolezni naše delavke ni prišlo, bo pa še ta teden (op. v torek). Izvajalec del, Stanovanjski servis, res nima so- glasja, vendar je dela priglasil na upravni enoti Ptuj, zakaj pa odde- lek za urejanje prostora ni izdal soglasja, ne vem. Primera ne mo- remo obravnavati kot črno- gradnjo, saj zakon o ureditvi ob- jektov predpisuje, da se šteje kot soglasje, kadar organ v 15 dneh ne izda negativnega soglasja. Seveda bi morali dobiti k soglasju mnenje spomeničarjev, saj gre za kulturno zaščitene stavbe." Zakaj se niso posvetovali s spo- meniškovarstvenimi strokovnja- Škandaiozno grobi posegi v spomeniško zaščitene stavbe. | ki, smo potem poizkušali izvedeti na več naslovih. Vlado Šilak je kot predstavnik izvajalca povedal, da so delali strogo po načrtih, ki jih je izdelala Projekta inženiring. Da ni bilo izdano soglasje upravnega organa, se mu ni zdelo sporno, saj ta isti upravni organ še sedaj ni iz- dal soglasja za lanskoletna dela, s katerimi so primerno prenovili prvi del Prešernove ulice! DELAMO KOT DRUGOD PO EVROPI Drago Vobnerju, direktorju Projekte inženiring, ki je pripra- vila načrte za oplinjenje Ptuja, se ni zdelo nič hudega, da bo plinska inštalacija nadometna, vidna, ru- meno pobarvana, saj je tako pov- sod po Evropi, je zatrdil. Druge rešitve po njegovem mnenju ni. Podobno meni tudi Slavko Vamberger, predstavnik občine, ki je investitor gradnje. Predpis je pač takšen, saj morajo biti plinske cevi dovolj kričeče zaradi gasil- cev. Res je, da je plinska instalaci- ja lahko napeljana tudi po stenah, vendar Ptuj ni tako bogat. Sodobni posegi v stari prostor se tako kažejo v dveh podobah. Prvi, ki prinaša izboljšanje pogojev bi- vanja, čeprav ob tem ni nezane- marljiv podatek, da si ljudje zaen- krat ne morejo privoščiti ekološko čistejše plinske kurjave, tako da so s to dejansko opremljene le hiše v občinski lasti. In drugi, ki zaradi sodobnih posegov izmaličuje dediščino naših prednikov. Le-to pa se je Ptuj odločil varovati. Tako se zdi sedaj sporna odločitev, ali sploh zaradi plina razkopavati mestno jedro in sekati rane v sto- letne hiše. Če pa že, bi poleg načelne odločitve le veljalo pri tem upoštevati še nasvete zgodo- vinarjev. Sicer mesto - muzej ne bo imelo več mnogo hiš, s kateri- mi bi se lahko hvalilo. Milena Zupanič BOSNA IN HERCEGOVI. NA: Zaradi preobratov na bojiščih je v vojaškem in polj. tičnem vodstvu Republike srbske, torej med Mladičem iu Karadžičem, prišlo do spora ter vprašanja odgovornosti za nas- tali položaj. Predsedniku Izet- begoviču je potrpljenje, v čakanju na rešitev mednarodne javnosti, očitno pošlo, saj mus- limanska vojska prehaja v fazo osvobajanja. V Sarajevu so po- leg dveh francoskih vojakov Unproforja, ostrostrelske krog. le pokončale dva civilista in ra- nile sedem ljudi. Etnično čiščenje, ki ga izvajajo bosanski Srbi v severovzhodni Bosni se nadaljuje. MAKEDONIJA: Makedon- ska oblast še vedno molči o mo- rebitni udeležbi Makedonije v doslej najhujši kršitvi medna- rodnih sankcij proti Srbiji. Gre za mednarodni transport za Srbijo, to je za uvoz opreme za iskanje in črpanje nafte. Vred- nosti opreme, ki jc posebej pri- lagojena za slavonska in vojvo- dinska naftna polja, še niso oce- nili. RUSIJA/ČEČENIJA: Zadnja večja akcija ruske voj- ske v Čečeniji, osvojitev naselja Bamutj je naletela na ne- pričakovano hud odpor čečen- skih partizanov. Ruska vojska, ki je že slavila zmago, se je znašla v kočljivem položaju, pred Čečeni, ki se ne vdajo. VATIKAN: Ob letošnji veli- konočni poslanici, ki jo je na trgu pred cerkvijo svetega Petra v Rimu spremljala več desetti- sočglava množica in ki jo je papež Janez Pavel II prebral v okrog 60 jezikih, je zaželel mir predvsem tistim, ki trpijo zara- di vojne. Kljub že običajnerr: velikonočnemu praznovanju; sta se pojavili novosti: na križevera potu so križ poleg papeža nosili še drugi, tudi dve ženski, nedeljska maša zaradi hladnega vremena pa ni bila na trgu, temveč v cerkvi svetega Petra. ^ FRANCIJA: Raziskave kažejo, da se tretjina francoskih volilcev še ni odločila, za koga bodo glasovali to nedeljo, v predsedniških volitvah. Za nas- lednika Francoisa Mitterranda se razen treh favoriziranih kan- didatov bori še šest nesojenih elizejskih pretendentov. Mit- terrand bo dolžnosti predal 20. maja. ZDA: Varnostni svet ZN je Iraku dovolil, da lahko v drugi polovici leta proda za dve mili- jardi dolarjev nafte ter za ta de- nar nakupi hrane in zdravil za svoje obubožano prebivalstvo. Bagdad je doslej zavračal po- dobne predloge ter za trpljenje svojih prebivalcev krivil Za- hod. *** IZRAEL: Izraelski premier Rabin noče slišati o odstranje- vanju židovskih naselij 2 območja Gaze in Jeriha, v pre- hodnem obdobju palestinske avtonomije. Deklaracija o načelih pravi, da bo slednje končano leta 1998, kar je vse bolj vprašljivo, glede na zmeraj večjo izraelsko-palestinsko na- petost. EVROPSKA UNIJA/KA- NADA: V Bruslju so, po sporu med EU in Kanado, zaradi španskih ribiških ladij, ki so ^ kanadskih vodah lovile grefl' landske morske liste, vrsto rib' katere obstoj je ogrožen, spreje- li kompromisno rešitev. Lo^' bodo znatneje omejili. Pripravil: TEDNIKe naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO ■raiHlK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič. Ivo Cieni, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodniak, Dušan Sterle, Vida Topolovec m \ Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak tr 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj. pp.95: v (062) 771-261. 779-371. 771-226, faks (062) 771-223. : Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino [ 8.000 tolarjev ' Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Manttor. i Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- ■ publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se štBjO Tednik za izdelek informa- tivnega značaia iz 13. točke tarifne številke ; 3. za katerega se plačuie davek od prometa D'o:zvodov po Stopnji 5 odstotkov. f EDNIK -20. APRIL 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Proraiun mestne obilne okrog milijardo In pol tolarjev Po prvih izračunih bo proračun mestne občine Ptuj za letos znašal okrog milijardo in pol milijonov tolarjev. Večino tega denarja, okrog 70 odstotkov, bodo po besedah župana mestne občine dr. Miroslava Lucija, porabili za vzdrževanje obstoječih institucij oziro- ma za financiranje zakonsko določenih nalog, le trideset odstotkov po je namenjenih za investicije. Novih skorajda ne bo, ker bodo večinoma preostalega denarja porabili za nadaljevanje in do- končanje investicij iz prejšnjega leta, za projekt oskrbe s plinom v delu Prešernove, Murkove ulice in Slovenskega trga, infrastrukturo ob Potrčevi in nadaljevanje del pri usposobitvi odlagališča v Brstju ter za nekatere investicije v primestju. Svet mestne občine Ptuj bo o osnutku proračuna za letos predvidoma razpravljal v začetku maja. V Ptuju sedež regionalne gospodarske zborniie Vorganizaciji ptujskega menežerskego kluba že nekaj časa pote- kajo aktivnosti za ustanovitev regionalne gospodarske zbornice s sedežem na Ptuju za območje bivše občine Ptuj, Ormoža in Ljutome- ra. Predlog utemeljujejo z velikostjo nekdanje ptujske občine, ki je pred reorganizacijo bila po površini in številu prebivalstva šesta naj- večjo občina v Sloveniji, z bližino državne meje in s tem, da imajo v Ptuju že sedaj sedež nekatere službe širšega pomena, okrožno in okrajno sodišče, okrožno tožilstvo, uprava za zaščito in reševanje, upravna enota za obrambo, območna geodetska uprava in območna obrtna zbornica Ptuj ter sedež mestne občine. Gospo- darstvo nekdanje ptujske občine je za ustanovitev zbornice zelo zain- teresirano, zato je imelo tudi več utemeljenih vsebinskih pripomb k statutu gospodarske zbornice Slovenije. Prometnemu neredu v Ptuju ni videti konta ne Ptuj dr. Miroslav Luci je prejšnji četrtek organiziral pogovor o problematiki urejanja mestnega prometa v Ptuju. Udeležili so se ga predstavniki ptujske policije, direkcije za gospodarsko inrastruk- turo, cestnega in komunalnega podjetja Ptuj, odbora za gospodar- sko infrastrukturo in nekaterih drugih. Pogovor je bil informativnega značaja. Vse pa kože, da bo zaradi prometnega kaosa v mestu le tre- ba nekaj narediti. Govori se, da bodo na nekaterih ulicah ponovno postavili rampe. Pri denarju za ptujski podvoz ne bo lahko Ptujski podvoz bodo predvidoma pričeli graditi v začetku junija. In- vesticija bo veljala 898 milijonov tolarjev, od tega znaša delež ptujske občine dvajset odstotkov. Ta bo morala zo^^otoviti denar za gradnjo parkirišča, uvoz v kare 1 4, rekonstrukcijo Cučkove ulice, 50 odstotkov potrebnih za rušitev objektov, nakup zemljišč, odškodnin, obvoznice, ki jih bo potrebno urediti za nemoten promet in semafori- ! zacijo križišč ter rekonstrukcijo križišč v Lackovi, Ormoški, Trstenja- kovi in Čučkovi ulici. V osnutku proračuna slovenske države zo letos je za gradnjo podvoza trenutno namenjenih le dvesto milijonov tolar- , jev. Vsa za letos načrtovana delo na ptujskem podvozu pa bodo vel- i jola petsto milijonov tolarjev. Gre za postavitev pilotov in zagatnih i sten, celotno betonsko konstrukcijo podvoza in začasno prestavitev železniškega tira. Gradnjo bo predvidoma trajala dobri dve leti. V Turnišču tekmovanje v preskakovanju ovir Vkonjeniškem klubu Turnišče se že nekaj časa pripravljajo na tek- movanje v preskakovanju ovir. Gre za prireditev v okviru tekmo- valenga urnika konjeniške zveze Slovenije, ki bo 7. maja. Prijave sprejemajo do 25. aprila. Tekmovali bodo v kategorijah AO, A 1, A 2 in v kategoriji L bariere. Ptujske televizijske oddaje tudi v bodoie finček Ivanuša je sporočil, do bo ptujska televizija oddajala tudi v bodoče. Odslej bo redni program vsako soboto in nedeljo. To so- boto oziroma nedeljo si bomo lahko ogledali glasbeno oddajo Zlata nota. I Pripravila: AlG GOUOMSf... • ..DA je hilo na neAavuem predavanju o cestah precej iensli, ki so se živo zanima- le, tie boste verjeli za LUKNJA na cestah. Pa naj še kdo reče, da enakoprav- nost interesov ni naša vrli- na. '..DA se bo nova ptujska >:erkev morala imenovati po hrvaškctn svetniku iz pre- Prosteija razhnja, ker Slo- '^ejici ne prenioreino nobe- nega svetnika. Ce bi se s so- seiVi bolje razumeli bi lahko sklenili dober poslel: dali bi deset naših svelnikov za '^nega }ijihovesti in za svoje delo požrle" precej denarja. Opis njihovih pristojnosti pa je takšen, da bi lahko mtrno re khda gre za sviran- /C t... ...DA bo na srečanju gimna- zijcev v Ptuju sodelovalo 37 slov en s kih aininazij. Vse bodo ponudile svoj pro- gram, domača pa samo gos-' titeljstvo. ...DA bodo Dobrote sloven- skih kmetij po prvotnem plakatnem sporočilu organi- zatorja v Mitnorilskem sa- nu)stanu. ...DA bo ptujski hram učenosti čez določeno število let obraslel gozd tišine, ptičjega petja in čistega zra- ka. In mladi se bodo na praktičnem primeru pre- pričali o pravilnosti, da ded- ki in babice sadijo drevesa za svoje vnuke.. _PTUJ / PRED PETO SEJO MESTNEGA SVETA_; podžupanov Predsedstvo sveta mestne občine Ptuj je prejšnji petekj odločilo, da bo peta seja sveta 24. aprila, ki bo tudi prazničen • dan, če bo statut sprejet v predlagani obliki. Kot je znano je 24. april - Jurjevo - predlagan za praznik mestne občine^ Ptuj. ; Svetniki bodo poleg statuta, sprejemali še poslovnik in volili podžupane ter določili nadomesti- la funkcionarjem glede na spre- menjeni količnik, ki se je za mest- no občino Ptuj povečal s 7,5 na 8,5. Za dva podžupana sta predlagana Ervin Hojker iz stranke Zelenih in Ivan Jurkovič iz stranke Slo- venskih krščanskih demokratov. Predlaga pa se, da bi mestna občina Ptuj imela tri podžupane, tretji naj bi bil iz gospodarstva in ga bodo volili na eni od prihodnjih sej. Kandidata naj bi že imeli, čakajo le še njegovo privolitev. Svetniki naj bi po seji dobili šest ali osem tisoč tolarjev, predsedniki odborov po tri tisoč, člani pa po 1500 tolarjev. Mestna občina Ptuj se bo terito- rialno organizirala v mestne in pri- mestne četrti. Kot sta povedala predsednik sveta Milan Čuček in vodja poslanske skupine LDS v svetu Lidija Majnik, ki je tudi na svetu predlagala takšno rešitev, iz- haja predlog iz volje ljudi. Z mest- nimi in primestnimi četrtmi se v bistvu ohranja samoiniciativnost prejšnjih krajevnih skupnosti, po- meni hitrejše in boljše reševanje problemov ljudi. Sočasno se v po- sameznih območjih ohrani lastni- na, ki so jo ljudje ustvarili s samop- rispevki in veliko prostovoljnega dela. Če bi ravnali drugače, pou- darja Lidija Majnik, bi to pomeni- lo nacionalizacijo lastnine v letu 1995. Po noveli zakona o lokalni samoupravi se bodo ljudje na zbo- rih občanov opredelili do teritorija miestne oziroma primestne četrti, ki jih bo na osnovi izražene volje v določenem času po sprejemu sta- tuta z odlokom določil mestni svet. Strokovna dela za mestne ozi- roma primestne četrti bo opravlja- la občinska uprava. Glede na obseg dela bo le-ta zaposlila nekatere de- lavce dosedanjih skupnih služb krajevnih skupnosti. Preostale pa po dogovoru oziroma delitveni bi- lanci v ostalih osmih občinah. Or- gani mestnih oziroma primestnih četrti so krajevni sveti, katere člane bodo volili skladno z zako- nom o volitvah. Dosedanji sveti krajevnih skupnosti sicer še delu- jejo, vendar z omejenimi pravica- mi. Ne smejo najemati kreditov in v dolgoročni najem dajati nepre- mičnine in premičnine, ki so v las- ti krajevnih skupnosti. Pred peto sejo mestnega sveta je župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci povedal, da si je Ptuj predstavljal kot enotno mesto, ne- razdeljeno na krajevne skupnosti ali nižje organizacijske enote s pravnim statusom. Prepričan je, da so nekatere krajevne skupnosti odigrale odločilno vlogo v razvoju mesta in primestja. Tem so tudi v bodoče želeli sofinancirati nekate- re programe, vendar le tiste, za ka- tere bi tudi same zbrali nekaj sred- stev. Postavlja se vprašanje odločanja mestnih in primestnih četrti v mestnem svetu. Na volit- vah so bili svetniki izvoljeni po vo- lilnih enotah, ki obsegajo sedanje mestne in primestne četrti. Zato so želeli, da se svetniki povežejo z vodstvi krajevnih skupnosti in iz- voljenimi predstavniki KS v občinske odbore ter bi tako pre- našali interese določenih območij v mestni svet in izpolnjevali zahte- ve krajanov. Mestni svet je kot kaže odločil drugače. Mnenja o bodoči terirorialni or- ganiziranosti mestne občine Ptuj so zelo različna. Za nekatere je ne- smiselno imeti mestne in primest- ne četrti oziroma krajevne skup- nosti kot pravne osebe. Razlogov za to je po njihovem veliko. Niso jasne pristojnosti svetnikov mest- nega sveta in svetnikov krajevnega sveta. Preseneča jih, da bodo svet- niki neke dolžnosti, ki so obljubili na volitvah, sedaj prepustili dru- gim, ker ni nujno, da bodo na vo- litvah v mestnih in primestnih četrtih izvoljeni isti svetniki. Ta sistem bo bistveno dražji, ker bodo potrebne nove volitve. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da so kra- jevne skupnosti določene posle opravile in to zelo učinkovito, zlasti še urejanje pokopališč, kra- jevnih cest in podobno. Za te nalo- ge bi pri svetu mestne občine bilo potrebno imenovati odbore ali kakšne druge organe, ki bi bili ve- zani na naselje ali volilne enote. Del članov teh odborov bi lahko imenovali iz naselij in volilnih enot. Delovali bi kot posvetovalna telesa pri svetu ter skrbeli za urav- novešeno politiko. Bili bi v funkci- ji bivšega sveta krajevne skupnosti in bi izvajali programe. V takšni organiziranosti bi tudi mestna uprava lahko lažje delovala. ^ MG LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PTUJ / NA OBISKU GENERALNI DIREKTOR PRODAJE FIRME SIEMENS, ODDELKA PN IZ AVSTRIJE Podiefie Albin Piomofion nacfaliuie X lispešntm poslovnim sodelovanfeni Iz stare poslovne prakse je znano, da so dobri poslovni stiki temelj uspešnega poslovanja in prav s tem namenom, so pri podjetju Albin Promotion, ki ima svoj sedež v stari šoli v Lovrencu na Dravskem Polju vse od leta 1990, pripravili sprejem za generalnega direktorja prodaje pri Siemensu, na oddelku PN, Karla - Heinza Sohnerja. V prazničnih dneh je Sohner sku- paj s soprogo obiskal sedež podjetja Albin Promotion v Lovrencu na Dravskem Polju, svečan sprejem pa so zanj pripravili tudi v prostorih ptujske Mestne hiše. župan Miroslav Luci je v pogo- voru z gostom povedal, da je Sie- mens priznani poslovni partner in, da je bilo sodelovanje s podjetjem Albin Promotin in njegovim di- rektorjem Albinom Brenclom na Ptuju uspešno, prav s tem pa bodo tudi v prihodnje nadaljevali. Kari - Heinz Sohner je prišel v Slovenijo na povabilo podjetja Al- bin Promotin, ki je pooblaščeni predstavnik firme Siemens za Slo- venijo, v njihovem prodajnem pro- gramu pa so telefonske centrale, interfonski sistemi, ki pomenijo najhitrejšo neposredno žično ko- munikacijo, peaging sistemi, vi- deo nadzor z vidnimi ali skritimi kamerami in ozvočenje, torej av- diovizuelno in tonsko studijsko tehniko. Sohner je ob obisku na Ptuju povdaril, da jih s podjetjem Albin Promotion veže dolgoletno partnerstvo na področju teleko- munikacij. Prav s Hicom siste- mom, ki je v tem trenutku med mnogimi sistemi najviše, so sklen- jena številna uspešna partnerstva. Pogovor v ptujski Mestni hiši za uspešno prihodnje sodelovanje Po besedah Sohnerja, se je komu- nikacija že dodobra razširila preko meja, torej preko govornega siste- ma, ki prehaja v tekstovni in pre- našalni sistem. Med mnogjmi sis- temi pa, kot je povedal Sohner, so nekateri v ospredju in imajo v go- spodarstvu velik pomen. Primer slednjega je Hicom sistem. Sohner je ob koncu obiska dejal, da se bo na Ptuj še vrnil, pa ne samo zaradi prijetnega vtisa ob prvem obisku, temveč tudi zaradi dobrega poslovenga partnerstva, ki ga veže s podjetjem Albin Pro- motion. Sicer pa je bil petkov obisk gene- ralnega direktorja prodaje pri Sie- mensu, oddelka PN na Ptuju še priložnost za navezavo novih pos- lovnih stikov, ki pomenijo za pod- jetje Albin Pormotion in za naše mesto korak naprej v razvoju tele- komunikacijskega sistema. Besedilo in posnetek: Tatjana Mohorko 4-PO NAŠIH KRAJIH 20. APRIL 1995- TEDNIH DORNAVA / ZAVOD DR.MARIJANA BORSTNARJA Novi prostori varstveno delovnega centro« v zavodu za varstvo in delov- no usposobljanje mladine dr.Marijana Borštnarja v Dor- navi so bivšo kuhinjo in spremljajoče prostore ob sta- rem zavodu preuredili v prosto- re varstveno delovnega centra. Na 900 kvadratnih metrih ima- jo zdaj lepe sodobno opremlje- ne delavnice in prodajalno, kjer bodo odslej prodajali svoje izdelke. Uradno bodo odprli prostore jutri, ob 10. uri, ko bo Rina Klinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve pre- rezala odtvoritveno vrvico, saj je obnovo financiralo omenje- no ministrstvo. Za duševno pri- zadete in za zaposlene je to velik dogodek, pravi direktor dornav- skega zavoda Milenko Rosic. Še zlasti zato, ker bodo zraven 82 zaposlenih oseb dodatno lahko zaposlili še dvajset oseb, ki niso v domskem varstvu za dnevno za- poslitev. Zmerno, huje in zelo prizadete odrasle osebe, opravljajo v centru delo po svojih sposobnostih in zdaj izdelujejo že več kot sto različnih izdelkov iz lesa, gline, papirja, plastika in blaga. V glavnem so to uporabni predmeti, igrače, slikajo pa tudi umetniške slike. Seveda, pa veljajo tržna pravila tudi za njih in delo dobijo le - če so cenovno kon- kurenčni, točni pri rokih oddaje. In pri nekaterih njihovih kupcih so si ustvarili močno zaupanje, še zlasti pri lesenih lestvah in nekate- rih embalažnih artiklih. Zdaj ima- jo organizirano prodajo na dva načina in sicer odkupujejo Dekleta so pri šivanju nosilnih tekstilnih vrečk zelo natančna. Veliko pozornost posvečajo tudi varstvu pri delu . družbena podjetja ter nekatera za- sebna, določene izdelke pa izdelu- jejo po naročilu. Od jutri pa bomo lahko izdelke (koše za perilo, zabo- je za krompir, mobilne vinoteke, nosilke za buteljke, igrače,...) ku- povali tudi v njihovi prodajalni. Te osebe nosijo v sebi skrite zaklade in zmogljivosti, ki jih je mogoče oživiti s primernim strokovnim delom. Pri delu jim pomaga šest delovnih inštrukturjev, ki so naj- različnejših poklicev. Ivan Drob- nič, ki je vodja zaposlitvenih pro- gramov pravi: "Z veliko volje, potrpežljivosti in vztrajnosti večino dela opravijo varovanci pra- vočasno in zelo kvalitetno. Odslej bo delo potekalo še hitreje, saj so v novih delavnicah sodobni stroji, s pomočjo katerih bo proizvodnja hitrejša. Vsaka zaposlena oseba v naših delavnicah, zasluži tudi de- narno nagrado, kar pa je še zdaleč manj kot je minimalni osebni do- hodek. " V delavnicah si prizadevajo raz- viti tudi nove zaposlitvene proce- se, na podlagi katerih bodo lahko ocenjevali tudi razvoj prizadete osebe s pomočjo opravljenega dela. Vse te zaposlitve pa morajo poteka- ti kontinuirano in novi varstveno delovni center ne bo pokril vseh potreb, ki so na območju bivše ptujske občine. Milenko Rosic do- daja, da bodo morali graditi še ne- kje na Ptuju varstveno delovni cen- ter predvsem za tiste osebe, ki končajo osemletko s prilagojenim programom. Kajti prav te osebe največkrat ostajajo nezaposlene. Fantje in dekleta bodo odslej vsa- ko jutro prihajali na delo v svetle in primerno opremljene delavnice. Lahko bi dejali, da je za njih že po- svetil prvi žarek, seveda pa vsi upa- jo, da bodo kmalu dobili tudi pri- merne bivalne prostore, saj prav ti stanujejo v stari graščini, ki jim tega ne nudi. Tekst in foto: Marija Slodnjak PREJEM SMO / UCITiUE PRETEPAJO^ MAR K| Spoštovani ravnateljli l' svojem komentarju Učitelje pretepajo, mar ne? sem postavil^, kar nekaj bridkih trditev o stanju v Srednješolskem centru Pričakovala sem, da se boste odzvali in res ste se. Le ton vašega pisma in raven vaše argumentacije sta me nekolikopresenetilQ Prvič: pripisujete mi trditve, ki niso moje in jih potem označile za laž. Vi pišete, denimo: "...Zato so etiketiranja Centra z izrazi krema- torij, farma, fabrika novinarke M. Z. milo rečeno neodgovorna..." Jaz sem pisala: "Ustanove so se kmalu prijela imena krematorij, farma, fabrika, gojišče..." Razlika: Nisem bila jaz tista, ki je Center s čimerkoli etiketirala, pač pa je res, da sera zapisala ime- na, s katerimi ga je poimenovala javnost. Vi pišete: "...Zato so trditve no- vinarke, da okrog centra ni zasaje- no niti eno drevo, gola laž..." Jaz sem pisala: "Prav tako ni nihče posadil niti enega drevesa... niti enega grma, ki bi dajal senco in zavetje..." Razlika: Je očitna. Drugič: dokazujete, da vidim problemetam, kjer jih ni. Na moje pisanje o kolektivnih bojkotih preizkusov znanja in o fizičnih grožnjah učiteljem, lako- nično ugotavljate: "Zato so manjši konflikti pri vodenju učencev... sestavni del pedagoškega dela." Na nenadomeščeno odsotnost učitelja, ki je trajala več kot mesec dni, pomirljivo pripomnite "...včasih tudi odpade kakšna ura pouka ali jo nadomesti drugj učitelj." In tretjič: v celoti se izognetj odgovorom na vrsto pomembnil. vprašanj, ki sem jih odprla. Čez prikrojene trditve, pomit, jujoče ugotovitve in zamolčant odgovore priveslate do zaključka; "Še mnogo površnih ugotovitev 15 neresnic je nanizala "raziskoval, na" novinarka M. Z. Če globlja analiziramo članek, ki je izšel til; pred zaključkom vpisa osnov, nošolcev v srednje šole, lahko ugo. tovimo, da je usmerjen kot anti. propaganda za vpis v SŠC Ptuj ir, ima verjetno globljo konotacijo." O moj bog! Ne le, da sen površna in lažem, ne le, da je mojs novinarstvo "raziskovalno", kon- žili j petih ravnateljev je po globin- ski analizi ugotovil, da sem orodjt v rokah mračnih sil, ki rušijc Srednješolski center, in da imj moje delovanje globljo konotacj. jo. Dobra, stara terminologija,; katero so pred desetletji opremlja- li "notranje sovražnike" in jil pošiljali na popravilo v različnt zavode, vam ni tuja, spoštovani ravnatelji. Vam je žal za njo? Vam je žal za novinarji, ki so po nareki pisali to, kar je moralo biti res? Milena Zupanič, prof. slov. je zika in prim. književnosti, novi narka. PTUJ / V EMONI MERKUR ZAKLJUČUJEJO PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA 6fOjdnict hisinili postorov \e nufn« v trgovskem podjetju Emona Merkur Ptuj zaključujejo pro- gram lastninskega preobliko- vanja podjetja. Z letno realizaci- jo dve milijardi štiristo milijo- nov tolarjev sodijo med velika trgovska podjetja. 190-članski kolektiv (pred I2-timi leti jih je bilo le 91) se trudi, da bi kupcem ponudil vedno kaj novega. Dan Emone - 10. april, so letos obeležili z nekaj akcijskimi pro- dajami. Direktor Marjan Ostroško je ob prazniku povedal, da se podjetje razvija skladno s predvidenimi srednjeročnimi raz- vojnimi usmeritvami. Letos načrtujemo realno triodstotno rast realizacije, na investicijskem področju pa imajo prednost pro- jekti novogradenj oziroma uredi- tev lastnih prostorov. Podjetje močno obremenjujejo problemi z denacionalizacijo, zato so se odločili, da bodo pospešeno gradi- li lastne prostore. Samo lani so za najemnine plačali trideset milijo- nov tolarjev. V kratkem bodo jav- nosti predstavili zanimiv projekt novogradnje v mestnem središču, s katerim bodo precej omilili omenjeni problem. Projekt je za- nimiv tudi zato, ker so z njim uspeli zainteresirani tudi banko, ki je v Ptiiiii doslej še ni bilo. Glede celotnega poslovnega sis- tema Emone je Marjan Ostroško povedal, da bodo 21. aprila na skupščini potrdili strateško usme- ritev, ki bo temeljila predvsem na podjetništvu in motivaciji tistih, ki posamezna področja najbolje poznajo. Največjo težo, pravice in odgovornosti bodo pri tem imeli zaposleni delavci posameznih Emoninih družb, ki bodo imeli pri lastninskem preoblikovanju v skladu z zakonom tudi prednost- no možnost lastninjenja posamez- nih družb. •»MG ORMOŽ / OBČINSKI SVET SE JE PONOVNO SESTAL hn teto^ego prof ačuna nai bi bilo za W\ milijonov tolarlev Ormoški občinski svet se je na začetku tega meseca ponovno sestal, v obravnavi pa je imel to- krat obsežen dnevni red. Predvsem je bila osrednja tema letošnji proračun in po prvih ocenah naj bi imeli letos v občini Ormož na voljo 841 mili- jonov tolarjev proračunskih sredstev. Za osrednje dejavnosti, predvsem šolstvo, socilno var- nost, kulturo, zdravstvo in stroškovnik občinskega urada, naj bi namenili 523,8 milijonov tolar- jev, razliko iz proračuna pa bi na- menili preostalim investicijam v občini. Med preostalimi investicijami naj bi cestna in komunalna dejav- nost dobili največ sredstev iz pro- računa, tako naj bi uredili komu- nalno infrastrukturo v KS Sre- dišče ob Dravi, svetniki pa so to- krat govorili še o gradnji prizidka k OŠ Ivanjkovci. Del denarja naj bi prispevalo Ministrstvo za šolst- vo, celotna naložba projekta pa je vredna 180 milijonov tolarjev. Svetniki so se na zadnji se strinjali s predlogoma župana Vi lija Trofenika o ustanovitvi Ga nazije v Ormožu in o projektni geotermalno vodo. Slednji ni]i namreč prispeval k uspešnejšem, poslovanju ormoškega letnegakf pališča, predvsem pa bi lahko g« termalno vodo uporabljali tudi druge namene. Denar za ur sničevanje tega projekta bi dobi iz občinskega proračuna, nar nenjenega investicijam. Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Jak KOPRIVC / SEDEM f NE) POMEMBNIH DNI Kakšne plaie in kakšna opraviilla? v tednu pred prazni- kom so pr£dstavniki vla- de, sindikatov in deloda- jalcev podpisali dogovor o plačah in tarafne prilo- ge h koletivni pogodbi za letos. S tem in nedavnim sprejetjem socialnega sporazuma je bil zakl- jučen (naporen) krog ne- kajmesečnih pogajanj o zelo pomembnih vprašanjih gospodarske in socialne politike. Med najpomembnejšimi no- vostmi in dosežki omen- jajo povečanje izho- diščne plače za prvi tarif- ni razred na 42.053 tolar- jev bruto, medtem ko je bila ta plača doslej 39.215 tolarjev bruto. Najnižja plača z dodatki ne sme znašati manj kot 45 tisoč tolarjev bruto. Predsed- nik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, je ob tem izjavil, da se bodo tako na najmanj 45 tisoč tolarjev bruto povišale plače kakšnih 30.000 del- avcem v Sloveniji. Naj- višje plače naj bi bile omejene na 700 tisoč to- larjev burto. Vlada pričakuje, da bo s tako usklajeno politiko plač moč preprečiti "av- tonomno" divjanje in ne- realno povečanje plač, ki bi lahko ogrozilo dosežke in napore na drugih področjih gospo- darstva. Trezna politika plač je vsekakor pomem- ben dejavnik stabilnih gospodarskih gibanj. Še zlasti, če upoštevamo, da z4ajšna povprečja plač že presegajo predkrizni re- kord plač, čeprav se niti proizvodnja niti prodaja še nista dvignili na ra- ven, ki sta jo dosegli pred gospodarsko krizo. Komentator Dela Ilja Popit je nedavno na- tančno prikazal, kako so se plače v Sloveniji giba- le v zadnjih letih. "Z izje- mo Markovičeve refor- me leta 1995 so se za časa SFRJ v Sloveniji čiste plače v letnih povprečjih le izjemoma približevale vrednosti 700 mark let- no, in to le na prehodu iz 70. v 80. leta, torej precej pred zadnjo gospodarsko krizo. Z osamosvojitvijo in izgubo znatnega dela trga v nekdanji Jugosla- viji se je gospodarsko na- zadovanje še poglobilo. To so v prvih mesecih po rojstvu tolarja spremljale tudi plače, saj so septem- bra, oktobra in novem- bra 1991 v povprečju zdrsnile na 400 mark. "Vendar pa komentator opozarja, da so se plače aprila 1992 povečale na 474 mark, aprila 1993 pa že na 674 mark. Lanske povprečne plače so bile v aprilu 718 mark, višina letos januarja zasluženih in februarja izplačanih čistih plač pa je bila že 832 mark. To pa pomeni, da so se plače v Sloveniji, v treh letih in pol, podvo- jile. Seveda pa je treba (tako kot vsa povrečja) tudi to povprečje jemati z določeno rezervo. Na- tančnejše primerjave bi verjetno pokazale, da so sedanja povprečja posle- dica vse bolj rastočih raz- ponov med najnižjimi in najvišjimi plačami, upoštevati je treba, da je pri nas še izredno veliko število zaposlenih, zlasti v nekaterih delovno in- tenzivnih panogah,ki s svojimi plačami ne dose- gajo povprečje itd. Tudi to pa opozarja, da bo tre- ba v Sloveniji veliko več pozornosti posvetiti so- cialnemu položaju posa- meznih kategorij prebi- valstva, da bi preprečili preveliko socialno dife- renciacijo, nekakšno ust- vaajanje peščice zelo bo- gatih in množice revnih. Ta probem pa seveda ni zreduciran zgolj na ljudi, ampak velja tudi za odnose med posamezni- mi območji na Sloven- skem. Večer je nedavno poročal, da je župan Ormoža predstavnike državnega sveta posebej opozoril na to, kako so nove občine pri ločitvi med državo in občino potegnile krajši konec, saj se"državni uradniki šopirijo in bodo državno upravo v občinskih eno- tah po novih sistemizaci- jah najbrž povečali za 30 do 40 %". Največji poraz naj bi nove občine doživele zaradi nedo- rečenega financiranja novih občin, pri čemer naj bi bilo veliko pravnih praznih poligon za poli-r tiko vlade in ministrstev po načelu: deli in vladaj. Na problem pretirane centalizacije in diferen- ciacije v Sloveniji je pred nedavnim v enem izmed svojih intervjujev opozo- ril tudi prof.dr. Jože Menciger: "Zdi se mi, da je prišlo pri nas do preve- like diferenciacije med ljudimi, ki se še izredno povečuje. Drugi problem je veliko povečevanje bo- gastva in moči centra, Ljubljane, na račun vse ostale Slovenije. Dolgo- ročno je to zelo škodlji- vo. Upavičene so pri- tožbe zaradi centralizaci- je moči, bogstva, financ v Ljubljani. Res je sicer, da smo majhna dežela in da je težko zadeve urediti drugače, toda vem, da je prav decentralizacija v sedemdesetih letih nare- dila Slovenijo uspešno. Odločitev o policen- tričnem razvoju je bila ena najpomembnejših odločitev, ki je bila kdaj- koli sprejeta v Sloveniji. Policentrizem bo treba podpirati tudi v pri- hodnje, sicer bomo imeli le močan center in obu- božano periferijo." PRIZNANJE LASTNIH NAPAK IN NJIH OBŽALOVANJE" V četrtek, na dan du- hovniškega bratstva, so zbrani duhovniki v ljubljanski Stolnici po- svetili ne le molitvi za bratsko sožitje med seboj in v povezanosti z vso Cerkvijo, temveč tudi molitvi in prizadevan- jem za narodno spravo, poroča Slovenec. "Prav sprava naj bi bila letos - po mnenju nadškofa dr. Alojzija Šuštarja - te- meljna dolžnost sloven- skega naroda. Pogoj za spravo je priznanje last- nih napak in njih obžalo- vanje, zato se je nadškof najprej sam opravičil svojim duhovnikom, po- tam pa javno prosil odpuščanja zase in tudi za vse duhovnike, kar so doslej kot duhovniki sto- rili hudega. Poudaril je, da se opravičuje v dobri veri, da bo naletel na ena- ko pripravljenost na spravo tudi drugod..." Franci Petrič, odgo- vorni urednik Družine pa je v prazničnem uvod- niku svojega lista zapi- sal, "da kljub veliko- nočnim zvonovom, pritrkovanju, procesijam in vsemu zunanjemu praznovanju, ki se bo po- kazalo sirom po sloven- ski deželi, tudi na letošnjo veliko noč, že vnaprej vemo, da bodo ljudje, ki bodo ob tem os- tali gluhi, nemi, otopeli. Kako tudi ne bi, ko pa življenje nas, ki izpove- dujemo vero v Kirstuso- vo vstajenje, ne odseva tistega, kar bi radi pove- dali drugim. Postali smo mlačni in plitvi. Naša vera se včasih začenja pri iskanju šunke in konča z bogato obloženo mizo, ki ji manjka pristen praz- nični nadih, nadih vere. To potrjujejo tudi zadnje sociološke raziskave, ki govore, da na Sloven- skem veruje v vstajenje od mrtvih le četrtina ver- nih. Posebno znamenjeo našem odnosu do živl- jenja, smrti in tako tudi vere v vstajenje, so tudi samomori, kjer smo pri samem vrhu v Evropi. Svojevrstno izpraševanje vesti nam vsem je osem tisoč uživalcev mamil, ljudi, ki beže iz re- sničnega sveta v iluzijo... Pa splavi, ki imajo svojo pravico celo v slovenski ustavi... Kaj se je zgodilo z nami? Ali je vzrok za tak upad spoštovanje do življenja in vere v vsta- jenje in večnost res samo to, da smo petdeset li bili v ideološkem obj' mu komunizma?" Kar nenavadno je, ( se uvodničar ni zatekel poenostavljnemu skl panju, da je tako p«' (samo) zato, ker smo pe deset let živeli v konn nizmu. Takšnih poeno tavljenih sklepanj pri n- zadnji čas namreč r manjka. "Če se hočeii izkopati iz te krize, ffl' ramo stopiti skupaj. P' samezniki in skupin Cerkev in država ter n kaj narediti za življenj "pravi člankar v Družir Ob tem samo to: žal pr več stvari kaže, da i znamo stopiti skup^ tako, da bi priznavali' spoštovali drug druge? da bi priznavali lasti napake in predvse tudi, da ne bi dogmatsl vsiljevali poglede, svol ga mnenja kot (vsel^ edino pravilnega in " dotakljivega. In ko pf navamo lastne napake se opravičujemo bi ^ rali vsi, če se že konkf no obremenjujemo z n mi, tudi korektno po^' dati, za katere napade opravičujemo in kat^ obžalujemo. Tako t»i bolje razumeli in si zaupali. f CDNIK -20. APRIL 1995 KULTURA. IZOBRAŽEVAN.IE -5 Dirigent Tone Horvat ima srečno roko pri izbiri koncertnega programa, zato ni čudno, da je bila gledališka dvorana že pred prvim koncertom dvakrat razprodana. V čem je ta čar, ki pritegne toliko občinstva? Odgovor je enostaven: dober, zahteven, pester, in dobro izveden program! Prof. Horvat vabi k sodelovanju vedno znova mlade in uspešne učence svoje glasbene šole, kar je za učenca največje priznanje in najre- snejša šola in vzpodbuda za pridno vadenje instrumenta. Na ta način si saj domnevajo, da bi lahko pripa- dal znamenitemu Orfejevemu na- grobniku iz 2. stoletja, danes zna- nemu pod imenom Orfejev spome- nik. Zanimivo je, da se v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu še ved- no najdejo nepoškodovane ostali- ne davne preteklosti, čeprav sta bili obe ulici razkopani ob pola- ganju kanalizacije in potem še en- krat zaradi napeljave vodovodnih cevi. Ptuj je eno samo arheološko naj- dišče in bilo bi ga moč vsega spre- meniti v arheološki muzej. Da bi bila arheološka odkritja tudi brez tega dostopna čim širšemu krogu, nameravajo arheologi izdelati ar- heološki zemljevid Ptuja, ki bi vse- boval vse podatke od prvih naseli- tev na območju današnjega Ptuja do srednjega veka. Arheološka karta naj bi bila pripravljena v pe- tih letih, njen izid pa bo odvisen seveda od razpoložljivega denarja. •» M. Zupanič dirigent ustvarja največje bogastvo vsakega amaterskega orkesta - mlad in dobro šolan naraščaj, ki že s pono- som entuziaznom muzicira v družbi svojih profesorjev ali staršev - prav to pa so za mladostnika nepozabni trenutki. Ti prvi koraki, prva srečanja z umetnostjo, ko mladost- nik soustvarja lepoto in polnoz- vočnost orkesterskega zvoka, ko v množici različnih instrumentov, v veličastnem spektru zvočnih barv, spozna vlogo lastnega instrumenta - prav ta prva doživetja zapustijo v mladem srcu neizbrisan spomin. Ptujski pihalni orkester in Veliki plesni orkester razpolagata s polno zasedbo, izvrstnimi solisti in diri- gentom, ki je oba orkestra pripeljal na umetniški nivo, ki jima v zadnjih 50 letih ni bil dostopen. Levji delež tega uspeha pripada pravgotovo or- ganizatorju, pedagogu in dirigentu prof. Tonetu Horvatu, ki je srčika obeh orkestrov in profesorjem šole, ki poučujejo pihala in trobila. Pihalni orkester Ptuj je najprej zaigral Schonbergov simfonični por- tret Miss Saigon, ki bi ga lahko ime- novali simfonija v enem stavku. Schonberg se nam predstavi kot do- ber poznavalec pihalnega orkestra. Zanimivo, v najrazličnejših poveza- vah izvabi posamezne instrumente ali instrumentalne skupine, jih med seboj mojstrsko povezuje za dosego najrazličnejših zvočnih efektov, spretno prehaja iz ene kombinacije v drugo in že jo oplemeniti z novo do- mislico. Ta igrivost in aranžerska prefinjenost poslušalca pritegne in vedno znova preseneti, vendar bi skladbi nekaj ritmičnih variant bilo v prid, saj bi zlasti povprečnega pos- lušalca bolj pritegnila. Izvedba je bila na višini. Straussovi predigri k opereti Ne- topir bi za perfektno izvedbo koristi- lo še nekaj vaj, predvsem v prehod- nih povezavah (pihala). Hugensova "Kofetarska podokni- ca" z mlado tolkalno solistko Natašo Rogina nas je prepričala, da ima Nataša odličen ritmični čut, vsebino pa skuša izraziti z dinamiko, oboje pa je odraz Natašine muzikalnosti. Na prejšnjem koncertu sem pozabil omeniti učenko Glatzovo, ki je prav- tako zablestela s svojo izredno igro na fingiranem pisalnem stroju. V Adamičevi: Cig Cak za ksilofon in pihalni orkester smo imeli priliko slišati odličnega ksilofonista prof. M. Bajdeta iz Maribora. Pihalni orkester napreduje z vsa- kim novim koncertom, tokrat je bila opazna dobra uglašenost in soigra v srednjih spremljajočih instrumen- tih pozavn in baritonov, soigra obeh tub je imela nekaj manjših spodrlja- jev, ki niso bistveno vplivali na ce- lotno dobro izvedbo. Pravkar sem prebral članek v Tedniku ge. Milane Zupanič, s katerim se v celoti strin- jam. Zato le na kratko o Velikem ple- snem orkestru. Odlična soigra in no- tranja disciplina orkestra, skoraj brezhibna intonacija, zgledna dina- mika, priznanje vsem solistom in po- sameznim instrumentalnim skupi- nam, prilagojeno dirigiranje in oble- ka dirigenta razpoloženjski glasbi. Dirigent prof. Anton Horvat je oba orkestra vodil suvereno z dobrim poznavanjem partiture. Opomba: Zaradi boljšega videza bi bilo priporočljivo izvajalce za pi- halci dvigniti (praktikabli. Univ. prof. Jože Gregorc KIPRIČEVO/45 LET ŠOLE Prve šolske dni pred 45 leti so otoci tokratnega Strnišča pričeli obiskovati pouk v domači VOSI. Pred tem so hodili v šolo na Hajdino ali v Lovrenc, po izgraditvi blokov pa se je šte- vilo otrok naglo povečalo. Leta 1950 so pouku namenili eno izmed barak na ekonomiji, prve štiri razrede so obiskovali 103 otroci. S prireditve ob 45-letnici šole. Kot se je razvijala tovarna, se je večal tudi kraj in širila šola. Leta 1953 je pouk potekal že na treh lokacijah - v prostorih današnje krajevne skupnosti, v eni izmed barak v taborišču in v kantini. Nujno je bilo potrebno zagotoviti primernejši prostor. To se je zgo- dilo leta 1959, ko so se učenci prvih petih razredov preselili v novo šolo. Dogradili so jo leta 1964 in naslednje leto je postala tudi popolna osemletka, dota- kratna osemletka v Lovrencu pa \t dobila status podružnične šole, kot ga ima še danes. Takrat /ešolo obiskovalo največ otrok - kar 659, v zadnjih letih pa jih je v obeh šolah približno 450. Šolo vodi danes ravnatelj Bran- ko Tonejo, ki meni, da se mora šola še tesneje povezati s krajani in v Kidričevem, ki je po novem občinsko središče, stkati še živahnejši kulturni utrip. Zato so v i^adnjem času posebno pozornost namenili šolski avli, ki je lahko tudi zelo dober razstavni prostor, vključujejo pa se tudi v vse dejav- Ravnatelj Branko Tonejc. Foto MZ. nosti kraja. Branko Tonejc je še posebej ponosen na uspeh mladih šolskih šahistov, ki so prejšnji te- den po 20 letih ponovno osvojili državno zlato med dečki, na nogo- metaše, ki pomlajujejo vrsto domačega nogometnega moštva, seveda pa posebno na znanje, ki si ga uspejo učenci pridobiti v šoli in na uspehe, ki jih dosegajo v na- Foto: Langerholc. daljnjem šolanju. Šola želi še naprej slediti najso- dobnejšim usmeritvam v državi, zato se poteguje, da bi že leta 1997 tudi pri njih eksperimentalno uvedli devetletno šolanje. Obe šoli v občini, v Kidričevem in Cirkov- 45 let šole in 30 let popolne osemletke so v Kidričevem proslavili z razstavo Naša šola skozi čas in razstavo risb svojih učencev in učenk v šoli, v res- tavraciji Pan, kamor so povabili krajane, bivše učitelje in druge goste, pa so pripravili kulturni program, v katerem so skušali prikazati najpomembnejše šol- ske dogodke in mejnike vseh 45 let. cah, imata, ob malih vlaganjih namreč, za to vse pogoje. Sicer pa je za devetletno šolanje predvide- nih veliko elementov nekdanje ce- lodnevne šole, ocenjuje Branko Tonejc, in s to imajo v Kidričevem kar 15-letne izkušnje. •» M. Zupanič PTUJ / NAJDBE ARHEOLOGOV $f Cd dctnctsniteafi Plut« na rimskem p«kopcdisčii Zadnja izkopavanja dela Prešernove ulice in Slovenskega trga so ponovno potrdila, da leži osrednji del današnjega mesta na kraju, kjer je bilo v začetku prve- ga tisočletja rimsko pokopališče. O tem pričata tudi dva najdena skeletna pokopa, del srednjega in novoveškega pokopališkega obzidja ob mestnem stolpu, pa tudi podstavek za rimski nagrob- nik, ki so jih arheologi odkrili ob letošnjem prekopavanju Prešer- nove ulice in Slovenskega trga. Delo gradbincev nenehno spremljala arheologa Marija Lubšina - Tušek in Ivan Tušek iz Zavoda za varstvo naravne in kul- turne dediščine ter restavrator Stanko Gojkovič. Najdene pred- mete takoj varno izkopljejo in jih spravijo v depoje za nadaljnjo ob- delavo. Arheologe le še posebej vznemiril podstavek za nagrobnik, Restavrator Stanko Gojkovič z rokami previdno odstranjuje prst s skeleta približno 6-let- nega otroka Iz rimskega ali zgodnjesrednjeveškega časa. CERKVENJAK / NA OSNOVNI ŠOLI ZAKUUČUJEJO PROJEKTNO DELO Na osnovni šoli v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah imajo letos prvič projektno delo z nas- lovom Naš kraj. Učenci predmetne in razredne stopnje pod vodstvom učiteljev, mentorjev ter zunanjih sodelavcev proučujejo; ljudsko izročilo, naravne in kulturne znamenitosti Cerkvenjaka ter okolice, spoznavajo kulturno preteklost in turistično ponudbo kraja. Kljub temu, da projektno delo ne poteka med rednim poukom, se učenci radi zbirajo. Cerkvenjak se lahko pohvali z bogato preteklostjo ter s številni- mi arheološkimi najdišči. Tu tudi obstajajo najstarejše poselit- ve tega dela Slovenskih goric. Učenci se odločajo glede na in- terese in nekaj med njimi jih je obiskalo stare kmečke hiše, kjer so jim pokazali stara kmečka opravila na polju in v hiši, prei- skusili so se v peki kruha in ku- hanja v črni kmečki kuhinji. Sez- nanili so se z dodatnimi dejav- nostmi na kmetiji kot so kovaštvo, kolarstvo in pletenje košev. Mnoge te obrti in opravila so že tonila v pozabo s tem pa tudi določeni običaji, ki so jih ob njih imeli na vasi. Cerkvenjaški šolarji in njihovi učitelji pa niso pozabili tudi na sedanjost in v svojem projekt- nem delu se lahko seznanijo s se- danjo arhitekturo. Zavedajo se, da so tudi Slovenske gorice po- seljene z hišami, ki se ne vklapl- jajo v to okolje. Raziskali so tudi pisne vire o zgodovini cerkven- jaškega šolstva, ki segajo v leto 1687. Projektno delo, ki ga organiza- cijsko vodita Irena Kolarič in Slavko Toplak pa bodo zaključili 26. aprila, ko bodo v tam- kajšnjem kulturnem domu pri- pravili kulturni program. V bližnji osnovni šoli pa bodo raz- stavili pismeno in slikovno gra- divo. Izdelali bodo tudi šolsko glasilo, v katerem bodo strnili ugotovitve in jih predstavili širši javnosti. S takšnim delom hoČe šola navezati tudi več stika s starši ter s svojo okolico. •» M. Slodnjak PTUJ / VZDRŽEVANJE JAVNE KULTURNE INFRASTRUKTURE^ Po tem, ko so delavci gradbe- nega podjetja Žula d.o.o., pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, pred nedav- nim končali z obnovo dela ob- zidja turniškega gradu, je na vrsti še ureditev poti v parku. S tem bo grad z okolico dobil novo podobo, ki je bila precej časa zanemarjena in je pravza- prav še zmeraj, čeprav se ven- dar obetajo boljši časi. Sekretariat za družbeno dejav- nost mestne občine Ptuj, ki je bil naročnik obnovitvenih del, kate- rih vrednost znaša 2,124,000 to- larjev, je objekt z odlokom raz- glasil za del javne kulturne infra- Del obnovljenega obzidja turniškega gradu strukture. Denacionalizacijske- ga zahtevka za grad pa trenutno ni, zato ostaja javna last občine. Tekst infoto:Z)S 6 — NASl KRAJI IN LJUDJE 20. APRIL 1995 VSTOP VŠOLOH Vstop v šolo je za večino otrok in staršev razveseljiv dogodek. Občutek imamo, da je naš otrok že "velik" sa- mostojen in zrel, saj gre v šolo! V resnici je vstop v šolo ena izmed največjih prelom- nic v posameznikovem živ- ljenju. Tako kot za vsak pre- stop ali skok v novo, mo- ramo biti tudi na vstop v šolo pripravljeni, tako starši kot otroci. Namreč, že prve izkušnje v šolo, uspehi ali neuspehi, težave, bodo zaznamovali naš in še posebno otrokov odnos do šolanja in učenja. Kako našim otrokom zago- toviti uspešnost pri šolanju? S tem sc ubada veliko staršev, ko všolajo svoje otroke in tudi veliko stri- kovnjakov, ki spTemljajo naše malčke in doživljajo nji- hove uspehe ter neuspehe. Pojem pripravljenosti za vstop v šolo vključuje več vi- dikov. Otrok je pripravljen za všolanje, ko doseže ustrezno stopnjo osebnost- ne, funkcionalne in telesne zrelosti. Osebnostna zrelost vklju- čuje čustveno in socialno zrelost. Otrok mora biti čustveno toliko zrel, da pre- nese ločitev od staršev. Do neke mere se mora biti spo- soben ravnati po druž-beno sprejetih normah in pravilih. Kontrolirati naj bi bil spo- soben svoje čustvene reakci- je. Socialno zrel otrok se je sposoben in pripravljen vključiti v skupino drugih otrok, sodelovati v njej, se ji prilagajati, če je potrebno. Pripravljen se mora biti pri- lagajati zahtevam šolskega reda in discipline ter delati včasih tudi tisto, kar ni v skladu z njegovimi trenutimi interesi in željami. V osebnostno zrelost vključujemo tudi otrokovo samostojnost pri oblačenju (zavezovanju čevljev, zapen- janju gumbov) ter pri obvla- dovanju okolja (sam zmore oditi naročeno kupiti v trgo- vino, sam zmore pot v malo šolo itd.). Telesna zrelost je naj- večkrat v povezavi s sploš- nim otrokovim razvojem. Drži pa, da je tu najbolj vid- na akcelcracija, to je napre- dovanje otrok, bolj kot pri nekaterih drugih področ-jih zorenja. Vemo, da današ-nje generacije otrok preka-šajo v telesni razvitosti (npr. veli- kost) generacije enako starih otrok pred 20 leti, torej se- daj svoje starše. To pripisu- jejo predvsem boljše-mu standardu (boljša prehranje- nost...). Vsi opažamo na lastni koži, da nas naši otroci po velikosti običajno preras- tejo. Za vstop v šolo je po- trebna razvitost določenih fizičnih sposobnosti. Otrok mora biti zmožen, brez več- jih posledic za svoje zdravje, prenašati vsakodnevno pot v šolo, nošenje šolskih potreb- ščin, sedenje med poukom.. Za telesno šibkejše in zdravstveno manj odporne otroke je lahko vstop v šolo dodaten napor in problem. O tem se starši posvetujejo z zdravnikom. Zato vsi otroci pred vstopom v šolo opravijo zdravniški pregled. Funkcionalna zrelost po- meni ustrezen nivo določe- nih intelekturalnih in drugih zmožnosti npr. pozornosti, fine motorike, zaznavanja, mišljenja. Pozornost je za uspešno učenje zelo po- membna. Otrok se mora biti sposoben zbrati, kar pomeni zavestno usmerjati svojo po- zornost. Za predšolsko ob- dobje jc namreč bolj značil- na pozornost, ki ni tako za- vestno usmerjena, oziroma je bolj pod vplivom zunanjih dražljajev in otrokovih tren- utnih želja. "Zrelost" pozornosti je odvisna tako od otrokove splošne zrelosti, tempera- menta, kot tudi od načina vzgoje in načina poučevanja v šoli. Ustrezen motoričen razvoj sc kaže v dobri koordinaciji telesa, v dobri razvitosti fine motorike, v ustreznem pri- homotoričnem tempu. Dan- danes opažamo pri otrocih ob všolanju veliko težav in motenj v motoričnem razvo- ju. Nekateri otroci so nag- njeni k debelosti in so okor- ni, se premalo gibljejo. Za- drževanje v stanovanju, pred televizorjem moti zdrav mo- torični razvoj. Otroci nimajo dovolj telesne kondicije, niti telesne moči. Motena moto- ričnost se izraža v poveča- nem prihomotoričnem tem- pu, kar izstopa kot nemir- nost, nestrpnost, nezbranost, povečana agresivnost... Zaradi slabšega živčnega nadzora mišic je v počasnej- šem razvoju fine motorike, ki je bistvena pri učenju pi- sanja. Učenje branja in pi- sanja sta različni in zelo zahtevni nalogi prvošolcev. Zahtevata dobre sposobnosti usklajevanja med očmi, mož- ganmi in mišicami govorne- ga aparata pri branju ter med možgani, mišicami rok in očmi pri pisanju, če to zelo poenostavimo. Tudi dobre sposobnosti zaznavanja so pomembne za uspešno šolanje. Otrok mora biti zmožen dobro slušno razločevati posamezne gla- sove, ki so osnova za spo- znavanje črk. Na primer — pomembno je dobro razliko- vanje med podobnimi glaso- vi v besedi kot so k in g, t in d... Vidno razčlenjevanje in ponovno združevanje pri branju pa zahteva dobro ločevanje med podobnimi črkami, ki pomenijo čisto druge glasove, na primer;: d in b, a in o, p in g itd. Posebno pomemben pa je razvoj in dosežen nivo v raz- voju mišljenja. Švicarski psi- holog Piaget je natančno proučeval razvoj mišljenja in ugotovil, da se otrokovo mišljenje okrog 7. in 8. leta zelo spremeni, glede na mišljenje v predšolski dobi. Navaja veliko značilnosti mišljenja, ki se razvija do 7. otrokovega leta in ga ime- nuje predlogično in predo- peracionalno. Otrok pri 6 le- tih življenja izhaja iz sebe in nikakor še ne uspe preiti tega egocentrizma, ne razu- me stališča in pogleda s stra- ni druge osebe. Meni, da je edino resnično in pravilno tako kot on vidi in misli. To ni odraz otrokove trme, ne egonizem, temveč normalen proces razvoja otrokovega mišljenja. Tako majhen de- ček že zgodaj lahko zve in razume, da ima brata, ven- dar traja dalj časa, da razu- me, da ima tudi njegov brat brata, to je on sam. Predšolski otroci večji po- men pripisujejo zaznavam (kar sami vidijo, slišijo, oti- pajo...), zato so njihove predstave vezane pretežno na konkretno opazovanje in izkušnje. Otroci na predoperacio- nalni stopnji mišljenja (od 2. do 7. leta starosti) imajo težave pri dojemanju pove- zav in klasifikacij. Ne uspejo še povezati dveh različnih vi- dikov, na primer — če v sku- pini rož pet marjetic in tri travniške kodulje, bo imel otrok težave pri ugotavljanju ali je več rož ali je več mar- jetic. Na:;protno pa bo otrok na stopnji konkretnih operacij v mišljenju (od 7. do 11. leta) pravilno ugotovil, da je več rož, saj so marjetice del vseh rož! Opisan primer in neka- teri drugi problemi v mišljenju (stalnost ali kon- zervacija količine, vrstni red ali seriacija itd.) so podloga za razvijanje matematičnih pojmov in predstav. Iz razi- skav tujih in naših strokovn- jakov vemo, da se omenjeni pojmi pri večini otrok raz- vojno pojavijo okrog 7. leta starosti. Otroka, ki v razvoju doseže nivo konkretnih ope- racij, ne moremo naučiti, da bi mislil na višji razvojni stopnji (npr. nivo abstrakt- nih pojmov), kot dejansko je. Tudi dojenčka pri 6. me- secih ne moremo naučiti ho- diti, ampak lahko začne hojo trenirati, ko bo v psihofi- zičnem razvoju dosegel ustrezen mivo, najverjetneje okrog enega leta starosti. Torej, večina otrok, ki so stari od 6 do 7 let, še ne zmore, misliti na nivoju kon- kretnih operacij in v svojem razvoju še niso dosegli stopnje, da bi lahko osvojili in razvijali matematične predstave in pojme! Zato je z vidika razvoja mišljenja pri otroku sporna in najpogostje napačna odločitev o všolanju otrok, ki so ob vstopu v šolo mlajši od 7 let, posebno pa še tistih, ki so mlajši od 6 let in pol! Kronološka starost, to je otrokova dejanska sta- rost je v naši zakonodaji en mejnik, ki določa otrokov vstop v šolo. Do sprememb, ki bodo vnesle 9-letno ob- vezno šolanje, velja, da vsto- pajo v šolo, torej v 1. razred otroci, ki so stari 7 let, oziro- ma najmanj 6 let in pol. Za naslednje šolsko leto 1995/96 so šoloobvezni otro- ci, rojeni 1988 leta ter janu- arja in februarja 1989. "Po- gojeno" pa se lahko všo-lajo tudi otroci, rojeni od marca do avgusta 1989. Ta pogoj- nik velja za tiste otro-ke, ki v psihofizičnem razvoju pre- kašajo svoje vrst-nike in lahko brez škode gredo eno leto prej v šolo. V tem pri- meru je potrebno preveriti otrokovo zrelost in pripravl- jenost za všolanje glede na vidike, ki sem jih navedle. Potrebno je povedati, da je v naši praksi takšnih otrok (pogojno šolskih) zelo malo. Strokovnjaki zelo dvomijo v prednost in koristnost zgod- nejšega všolanja. Razvese- ljivo je, da tudi večina star- šev vidi, da z zgodnejšim v.šolanjem le otroka prej iz- postavijo stresom in stiskam, če ne drugega, tako otroku odvzamemo eno leto otro- štva, torej igre in brezskrb- nosti. Starši doživljajo in vidijo otrokovo napredovanje na nekem področju, čeprav ni nujno, da dosega otrok enak razvojni nivo tudi na drugih življenskih področjih. Neka- teri otroci so lahko v tele- snem razvoju hitrejši, kot njihovi vrstniki, na ostalih razvojnih področjih (npr. so- cialnem, osebnostnem...) pa ne in se razvijajo v skladu s svojo dejansko starostjo. Mnogi starši so tako prihaja- li z mnenji, da otrok mora v šolo, ker je tako velik, čeprav je mlajši in nezrel na drugih področjih. Podobna mnenja so izra- žali tudi starši otrok, ki so zelo zgovorni, komunikativni in tistih, ki so se naučili brati pred šolanjem. Kljub temu, da ti otroci na besednem po- dročju (govor, branje) odsto- pajo od vrstnikov, ni nujno, da tudi na ostalih razvojnih področjih prekašajo vrstnike in da so že zreli za všolanje. Iz izkušenj vemo, da je naj- večkrat področje socialne in čustvene zrelosti tisto, kjer ti otroci še niso pripravljeni za vstop v šolo. Mnogo otrok se začne pred vstopom v šolo zanima- ti za črke, pišejo krajše bese- de (svoje ime, mama, druga imena...), veliko jih pozna črke ali znajo že brati. Neka- teri si vidno zapomnijo celo besedo in jo prepoznajo kot celoto, kar pa še ni branje. Kaže le na otrokovo dobro vidno zaznavanje in spomin. Za branje se pred šolanje za- nimajo predvsem otroci, ki imajo starejše brate ali se- stre v šoli. Večina otrok hitro obvla- da tudi enostavno, avtomati- zirano štetje, ki jc bolj od- raz spomina kot pa razume- vanja in številskih predstav. To lahko opazimo, če otroka prekinemo in zahtevamo, da začne šteti nekje v sredini in ne na začetku. Potreben jc torej temeljit premislek staršev, kaj otroku prinese zgodnejše všolanje, posebno pri mlajših in tudi pri "januarskih" in "februar- skih", ki sicer so šoloobvez- ni, vendar še lahko za eno leto preložijo všolanje. Iz izkušenj in dela na po- dročju šolstva vem, da so za mlajše in manj zrele otroke, dolgoročno gledano, korist- nejše odločitve o preložitvi všolanja. V tem letu, ko bo- do dopolnili 7 let, bodo lahko le pridobili v zrelosti in se bolj enakovredno pri- pravili na zahteve in preiz- kušnje pri šolskem delu. Šol- ski sistem je postal zahtev- nejši in selektivnejši kot je bil v času šolanja nas, star- šev. To vemo, saj se pove- čuje število otrok, ki potre- bujejo že v osnovni šoli ure inštrukcij in jim starjši sami ne zmorejo več pomagati pri učenju. Stiske otrok se izražajo tudi v povečani obvladanosti in zmanjšani psihofizični od- pornosti (o čemer bi lahko poročali naši zdravniki) v času pred redovalnimi kon- ferencami, ko so otroci iz- postavljeni vsakodnevnemu stresu zaradi preverjanja znanja. Nemalo je primerov izostajanja od pouka (špri- canja), posebno v srednjih šolah. Šolska neuspešnost je eden od dejavnikov, ki pri- pomorejo le neustreznemu uveljavljanju mladostnikov kot je kajenje, pitje alkoho- la, uživanje drog, nasil-niško obnašanje, poskusi samomo- rov.... S tem ne želim reči, da so mlajši otroci vedno šolsko neuspešni, tisti dovolj stari in zreli ob všolanja, pa ne. Želim le poudariti, da je za otroka in starše lažje, če je otrok zrelejši in bolje pri- pravljen (telesno, funkcion. lano in osebnostno) za vstop v šolo. Doživljanje lastne uspešnosti je za otroka te- meljni kamen za izgrajeva- nje pozitivne naravnanosti v življenju in za razvoj zdrave osebnosti! irena toš koren, dipl.psiholog LITERATURA Ed LabinoNvitz, Izvirni Piaget, DZS, Lj 1989. Ž. Pijaše, 13. Inheldcn, Intelektualni razvoj deteta Zavoda za udžbenike i nas- tavna sredstva, Beograd 1978. Učne težave našega šola- nja, Zveza prijateljev mladi- ne, ČOP Delo, Ljubljana 1985. NESTRPNOST ONEMOGOČA SKLEPANJE NAJEMNIH POGODB Traktorfi na nfivah KK Ptui KUUB TEMU, DA SO V KOMBINATU PRI PRAVUENI PLAČEVATI, V RAZPISU SKLADA KMETIJSKIH ZEMUlŠČ DOLOČENO VIŠINO NA JEMNINE, POSAMEZNIKI NELEGALNO ORJEJO NJIHOVE NJIVE Z višino najemnine neza- dovoljni kmetje so tokat za- peljali svoje traktorje po zemljiščih Kmetijskega kom- binata Ptuj. Gre za posest kombinata na območjih Dor- nave in Livajncev, kjer so kmetje že posejane njive kombinata, nezakonito, po- novno preorali. V Kmetij- skem kombinatu Ptuj, odloč- no nasprotujejo takšni samo- volji posameznikov, saj so lastnikom pripravljeni redno plačevati določeno najem- nino za zemljišča. Cena za uporabo zemljišč je bila do- ločena v razpisu Sklada kmetijsih zemljišč, vendar posamezni kmetje - lastniki, nezadovoljni z njeno višino, kljub temu povzročajo škodo. Za napetosti in nasilna iz- zivanja te vrste, niso krivi delavci kmetijskih kombina- tov. V Kmetijskem Kombi- natu Ptuj, želijo sporazumno urediti razmere z lastniki zemljišč. S plačilom izpol- njujejo vse zakonske obvez- nosti, kijih ima kombinat do tistih lastnikov zemljišč, ki so po pravnomočnosti od- ločbe o denacionalizaciji, sklenili pogodbe o najemu le-teh. Takšne vrste nezako- nitih posegov lastnikov v kombinatu seveda ne morejo tolerirati. Kmetijska zemlji- šča so že posejali in tovrstni posegi jim povzročajo škodo. "V Kmetijskem kombinatu Ptuj smo proti kršiteljem že sprožili sodni postopek zara- di motenja posesti in plačila odškodnine. V podjetju tovrstne težave ne želimo reševati na ta način. Smo pa dolžni zakonsko ukrepati, saj lahko le tako zaščitimo interese lastnih zaposlenih in pridelamo načrtovano količiiio hrane," je dejal An- drej Šomen, vodja pravne službe v Kmetijskem kombi- natu Ptuj. Podobnim primerom ne- odgovornega ravnanja in nestrpnosti, smo bili priča že v bližnji preteklosti. Vsi takšni primeri so dobili svoj epilog na sodišču in so bili rešeni v korist kmetijskih podjetij, torej tožitelja. sfem Ptujske stranke slovenske pomladi bodo ponovno sodelovale s Ptujske stranke Slovenskih krščanskih demokratov, :^ Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije so pred zadnjimi volitvami sklenile koalicijsko pogodbo o medsebojnem sodclovanuju na ; volitvah in skupni podpori županu Miroslavu Luciju. Po volitvah pogodbe niso obnovili, pričakujejo pa, da jo bodo sedaj. Pogodbo o sodelovanju in skupnem nastopu v občinskem svetu je že podpisala stranka SKD, je povedal njihov predsednik Ivan Jurkovič, ta teden pa naj bi jo podpisala tudi SLS in SDSS. Tako ^ bi se v občinskem svetu enotno odločalo 14 od 35 f- svetnikov, ki pričakujejo, da sc jim bodo pri odločit- " vah pridružili tudi nekateri drugi. MZ f EDNIK -20. APRIL 1995 OD TOD IN TAM-7 Gospodarski utrip po podatkih Zavoda za makroekonomske analize in Zavoda za statistiko se začeta ugod- na rast gospodarstva v letošnjem letu nadaljuje. precenjen tečaj tolarja še na- prej znižuje dobičkonosnost iz- vozno usmerjenega dela gospo- darstva. V težjem položaju se na- hajajo izvozniki, ki svoj izvoz šte- jejo v ameriških dolarjih in itali- janskih lirah. To je posledica padca vrednosti teh valut. V to skupino spadajo podjetja farma- cevtske, lesne in deloma živil- ske, tekstilne, usnjarske ter obut- vene industrije. Po drugi strani pa podjetja, kjer se uvoz plačuje v teh dveh valutah, uvozniki nafte in njenih derivatov ter avtomo- bilske industrije, nekoliko prido- bivajo s takšnim tečajem tolarja, ^ed drugim je opaziti oživljanje izvoza na trge držav nekdanje Ju- goslavije. Uvozniki dvigujejo čene v skla- du z rastjo domačih cen reproduk- cijskega materiala in ne v primer- javi s tečajem tolarja. Ob visoki stopnji rasti večine gospodarskih dejavnosti in nizki dobičkono- snosti se nadaljuje strukturno pri- lagajanje gospodarstva novim tržnim razmeram. Neustrezen tečaj tolarja močno pritiska še po- sebej na prestrukturiranje izvozno usmerjenega gospodarstva. Za ekonomske odnose s tujino je značilen porast izvoza, nekoliko nižja stopnja uvoza kot izvoza, uvoz za potrebe investicijske dej- avnosti in povečanje vplačil tujega kapitala v obliki neposrednih naložb tujcev. Pomembna je infor- macija Euromoneyja tujim invest- itorjem, da se varnost naložb v Slo- veniji povečuje, tako z gospodar- skega kot s političnega vidika. V primerjavi s prejšnjim letom je pričakovati porast stroškov dela v ceni enote industrijske proiz- vodnje in pritisk na inflacijo. Ni realno pričakovati, da bo dvig pro- duktivnosti kompenziral stroške porasta dela in pričakovano povečanje števila zaposlenih. V januarju so se podražili kme- tijski proizvodi (predvsem prede- lava vrtnin za 15,3% in sadja za 11,1%), kar vpliva na dvig živl- jenjskih stroškov in pritisk na plače. Porastle so tudi cene komu- nalnih, osebnih in poštnih storitev (cca 2%). Dve tretjini porasta cen življenjskih potrebščin odpade na porast cen prehrambenih artiklov. V i)rimerjavi s preteklim letom je bolj kontrolirana in zadržana rast cen, na katere ima vpliv država. Nesorazmerja cen v energetiki in telekomunikacijah so bistveno od- pravljena v preteklem letu. Likvidnostno stanje se je rahlo izboljšalo le v februarju. Zaradi porasta proizvodnje je prisotno kratkoročno zadolževanje gospo- darstva s krediti z visokomi obrestnimi merami, kar dviguje stroške izdelkov in znižuje konku- renčnost. Realno tolarsko varčevanje pre- bivalstva v bankah se je februarja povečalo za okoli 8%, kratkoročni vezani depoziti gospodarstva in javnega sektorja pa za okoli 4,5%. Za zaposlovanje je značilen po- rast zaposlitev za določen čas, kar pove, da se riziko zaposlovanja prenaša na iskalce zaposlitve in da gre za selektivno politiko peizkusa kadrov s strani delodajalcev. Janu- arske povprečne neto plače so v Sloveniji znašale 69.198 tolarjev in so po podatkih Zavoda za statisti- ko realno višje v primerjavi z janu- arjem preteklega leta za 6,8%. Bogdan Vunjak PODGORCI / AKTIVNOSTI PRI TURISTIČNEM DRUŠTVU Pred Mošnjo devetnaislo pokušni« vin v Podgorcih Letošnja pokušnja vin v Pod- gorcih bo že devetnajsta v orga- nizaciji tamkajšnjega Turis- tičnega društva. Trajala bo od 19. aprila, ko bodo zbirali vin- ske vzorce, do nedelje 30. apri- la, ko bo uradna predstavitev in podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem vin. Organiza- torji so v lanskem letu zbrali 256 vzorcev vina in tudi letos naj bi se temu številu kar naj- bolj približali. Pri organizaciji letošnje pokušnje vin so naredili korak naprej, saj bo uradno ocenjevanje potakalo po mednarodnih krite- rijih. V Podgorcih so namreč mnenja, da je vinskih pokušenj pri nas vse več, zato bo po dogo- voru z nekaterimi člani strokov- ne komisije, letošnja pokušnja vin kot regijsko tekmovanje in s tem bo pozneje ponujena še možnost sodelovanja na sejmih v Gornji Radgoni in v Ljubljani. Tudi točkovanje bo urejeno po novem sistemu, uradno ocenje- vanje pa bodo pripravili 22. in 23. aprila. Vinske vzorce so v Pod- gorcih zbirali včeraj na že stalnih mestih, danes pa bodo pripravili še razvrščanje vin. Uradno ocen- jevanje bo tudi letos potekalo v navzočnosti obiskovalcev, 29. aprila pripravlajo odprtje letošnje pokušnje vin in kulina- rično razstavo. Letos bodo kmečke žene iz Podgorcev kuli- narično razstavo pripravile tret- jič, leta nazaj pa so jo pripravljale ob krajevnem prazniku. Sobotni popoldan in večer bodo v Pod- gorcih preživeli veselo, saj bo po uradnem odprtju letošnje pokušnje vin še družabno srečanje. Že naslednji dan, torej v nedeljo 30. aprila ob 10. uri, bodo nadaljevali s pokušnjo vin, ob 14. uri pa bo uradna podelitev priz- naj in plaket najboljšim letošnjim pridelovalcem vin. Vendar pa člani Turističnega društva Podgorci tudi letos niso pozabili na ocenjevanje naj- lepše urejenega okolja v krajev- ni skupnosti. Podelili bodo priz- naje za najlepše urejeno kmečko domačijo ter nekaj priznaj za samo urejenost v kraju. T. Mohorko SESTALI SO SE PRI ZDRUŽENI LISTI SOCIALNIH DEMOKRATOV Tudi pri Združeni listi social- nih demokratov Ormož so se v tem mesecu sestali na program- sko - volilni konferenci in pregle- dali delovanje stanke v zadnjem letu ter podali smernice za pri- hodnje delovanje. Člani bodo v prihodnje intenzivno delali z Mladim forumom ZLSD Ormož, predvsem pa se bodo dosledno zavzemali za uresničitev stranki- nega predvolilnega programa. Kot je povedal predsednik ZLSD Ormož Miran Krajnc, je temeljna značilnost preteklega ob- dobja konsolidacija članstva v Stanki. Po besedah Krajnca, si lahko v stranki v dobro štejejo vsesplošno angažiranost v občini. programsko naravnanost, ki je sprejemljiva za širši krog občanov in odkrito nastopanje, predvsem pri tradiciji NOB -eja in lastnin- jenja ter vplivnost v koaliciji strank in v nastopanju do Občin- skega sveta. Krajnc je povdaril, da si štejejo v slabo stagniranje članst- va v stranki, premajhen uspeh na lokalnih volitvah in pri tem napa- ke, ki so bile storjene pri upošte- vanju vrstnega reda kandidatov za občinske svetnike. Kljub temu, pa so v stranki zadovoljni z aktivnost- jo v zvezi z oblikovanjem občin- skega statuta, s strpnostjo, ki jo širijo na vse politične stranke v občini in na oblikovanje Mladega foruma ZLDS Ormož. V letošnji program dela stranke so zapisali, da bo v prihodnje več sodelovanja s članstvom, spodbu- jali in spremljali bodo delo Mlade ga foruma, programsko se bodo po- vezovali s strankami pri ure- sničevanju ciljev stranke, predvsem pa se bodo povezovali v regijsko mrežo ZLSD. Vendar je sedanji predsednik stranke Miran Krajnc na zadnji konferenci ponudil svoj odstop, predvsem zaradi nepravilnosti pri izvedbi zadnjih lokalnih volitev in dolgoletnega predsednikovanja, kljub temu pa na predsedniškem mestu ostaja. O njegovem odstopu naj bi razpravljali šele po junijskim kongresu ZLSD Slovenije. •o^TM Destrnik - Trnovska vas / SEJA OBČINSKEGA SVETA v lorek, 11. aprila, se je sestal občinski svet občine Destrnik-Trnovska vas, na tretji seji. Sprejeli so zaključni račun občine Ptuj za leto 1994, ven- dar, zahtevajo, da se opravi re- vizija občine Ruj od leta 1991 do konca leta 1994. Revizija mora biti opravljena pred delit- veno bilanco. Stroški revizije se delijo procentualno na vseh dvet občin. Potrdili so člame vseh devetih občinskih odbo- rov. Župan je podal organizira- nost občine na onsovi stro- kovnih izhodišč Občinskemu svetu je predlagal cenejšo va- rianto in to je, da bo za 6 mese- cev zaposlil administrativnega delavca v občinski upravi, ki bo tajnik, sekretar in admini- strativni delavec. KS so pravne osebe, zato bosta zaposlena tudi dva tajnika KS. Obvčinski svet je potrdil županov predlog in po besedah župana Franca Pukšiča, naj bi administrativni delavec začel delati še ta te- den.- govorili so o statutu občine in komisija za statut je podala svetnikom 14 strani koncepta statuta. Občinski svet je tudi sprejel sklep o pov- račilu parlamentarnim stran- kam za volitve, financiranje strank, plačilo nadomestil za seje sveta In odborov, nado- mestilo za župana in predsed- nika sveta ter povračilo kilo- metrine. Tako bo župan preje- mal bruto nadomestilo v višini 98.2280,00 sit, predsednik občinskega sveta 19.656,00 SIT sejnina za svetnike znaša 3.500,00 sit, za člane občin- skih odborovpal.720,00 SIT. Financiranje strank iz občin- skega proračuna znaša 77.000.00 SIT mesečno. Sklepa o določitvi nepre- mičnin in opreme, ki pred- stavljajo javno infrastrukturo na področju kulture niso spre- jeli. Sprejeli so mnenje o ime- novanju načelnika upravne enote Ptuj. Govorili so o osnut- ku proračuna občine za leto 1995. Svetnike je zanimalo koliko denarja je v občinskem proračunu namenjenega za investicijo po KS. Župan pravi, da predvideva 20 % občine- skega proračuna ali 28 milijo- nov tolarjev. KS pa so skupaj v svojih finančnih načrtih izrazi- le željo za približno 167 milijo- nov tolarjev. Sklepa o povišanju vrednosti povračil za priključek na vodovodno omrežje niso sprejeli, ker si komunalno podjetje Ptuj zaračunava preveliko provizi- jo (10 %). Nato so sejo prekini- li in jo bodo nadaljevali danes (20. aprila). •»ZŠ Pred petdesetimi leti Franc Fideršek 6. Razmere na bojiščih so nare- kovale ustreznejšo organizira- nost armade. Pod vplivom srbskega, sicer komunističnega, a vseeno velikosrbsko mislečega in številčno pravladujočega ofi- cirskega kadra je Tito L marca 1945 ukazal ustanovitev jugoslo- vanske armade (JA, v JLA je bila preimenovana šele v letu 1950). Po tem ukazu je bila NOV in POS v celoti podrejena komandi v Beogradu. To je slovensko vodst- vo silno prizadelo. Znano je, da je Josip Vidmar na n. zasedanju Avnoja v Jajcu dobil neposredno od Tita zagotovilo, da bo slovenska vojska obstajala tudi po končani vojni. Sedaj pa je Tito toobljubosnedel. To jebaje Borisa Kidriča tako prizadelo, da se je naslonjen na ramo Josipa Vidmar- ja zjokal. Tedaj naj bi bil r^- mišljal, da bi se kot partizanski ko- iiisar temu uprl, vendar je ocenil, da ne bi uspel. Ob sebi ni več imel trdnega Franca Rozmana-Staneta, ki je ko'nec leta 1944 umrl zaradi ran ob nesreči pri preizkušanju t^inomcta. Tain je umrl tudi Ptujčan Tone Žnidarič. Šušljalo se )S) da je bila tista nesreča insceni- rana. Za Kardelja je Kidrič vedel, da ga ne bo podprl. Tretji človek v ta- '^ratnem slovenskem političnem Vodstvu Edvard Kocbek se kot mi- nister v Beogradu v zvezi s Tito- vim ukazom 1. marca sploh ni Oglasil. I^ušan Kveder ni mogel imeti odločujočega vpliva, ker je bil le ^'''šilec dolžnosti komandanta, saj 'ugoslovanski štab po Rozmanovi ^^ni namerno ni hotel imenovati Jrugega komandata NOV in PO Slovenije. Kljub temu se je Dušan Kveder ukinitvi slovenske vojske spiral do zadnjega, vendar je mo- zaradi partijske hierarhije klo- ■^'ti, enako kot že prej Kidrič. Ta Uporniška drža naj bi se po nekate- rih virih Kvedru čez nekaj let maščevala. Le po zaslugi preudar- nih vodilnih posameznikov v Slo- veniji se ni znašel na Golem otoku v skupini tistih, ki so se jih pod obtožbo informbirojevstva hoteli znebiti samo zato, ker so kdaj prej imeli kritičen odnos do odločitev partbiroja KPJ. Kljub vsemu je slovensko parti- zansko vodstvo uspelo, da je bilo do konca vojne še bolj ali manj sa- mostojno, podrejeno le neposred- no vrhovnemu komandantu. Šele 18. maja 1945 so slovensko vojsko ukinili. Po "operativni potrebi" so slovenske enote razpršili po območju države in zaradi "enovi- tejšega poveljevanja" v JA uvedli srbohrvaščino. Pustili niso niti ene slovenske vojaške enote. Glede slovenske partizanske voj- ske je treba povedati, da je bil to edinstven primer v Evropi, dokaz slovenske vojaške sposobnosti in iznajdljivosti. Mladi narod, ki prej ni imel svoje države, z ozemljem, razkosanim na tri okupatorje, je vseeno v najtežjih razmerah obli- koval svojo enotno operativno voj- sko vse do korpusov. Poveljevalni jezik v vseh enotah je bil izključno slovenski, edinstveno je zaživela slovenska vojaška pesem. Resnici na ljubo je treba poveda- ti, da so iz tega malega naroda zras- le tudi domobranske enote, kjer so prav tako poveljevali po slovensko in tudi prepevali. Na nesrečo Slo- vencev ti dve vojski nista znali naj- ti skupnega jezika. Ideološka na- sprotja so bila prevelika, zasleplje- nost in sovraštvo na obeh straneh pregloboko. Zanimivo je, da do- mobranci niso vsaj globlje razmis- lili o nasvetu, ki jim ga je dal pred koncem vojne minister begunske vlade v Londonu dr. Miha Krek, da naj se umaknjeo v gozdove, saj bodo eno zimo že zdržali, če je za partizane to že četrta zima. Morda so o tem razmišljali, toda nacisti so jih znali trdno vpreči v svoj voz, da izprege niso upali tvegati. DOGOVOR MED MARŠALOM IN FEIDMARŠALOM Feldmaršal H. Alexander, vrhovni poveljnik za območje Sre- dozemlja, se je koncem februarja 1945 v Beogradu sestal z maršalom. Titom, srečal pa se je tudi z maršalom Tolbuhinom, koman- datom tretje ukrajinske armade. S slednjim se je dogovoril, kje in kako se bosta v Avstriji srečali za- vezniška in sovjetska armada. V zvezi s tem je maršal Tito izrazil željo, da bi jugoslovanska armada sodelovala pri zasedbi Avstrije in je bil pripravljen dati feldmaršalu Alexandru na voljo in pod njegovo poveljstvo 200.000 mož. Dejal je tudi, da do Avstrije nima zahtev po ozemlju, zahteva le pas ozemlja južno od Celovca, kjer je bil slo- venski živelj v večini. "Feldmaršal Alexander teh Titovih pripomb ni komentiral" - je zapisal angleški diplomat H.B. Mack v poročilu svojemu ministrstvu, dne 6. marca 1945. V začetku marca 1945 se je obli- kovala enotna jugoslovanska vla- da. Petega marca so v Beogradu ob navzočnosti kraljeve jugoslovan- ske vlade, nacionalnega komiteja (partizanske vlade) in predsedstva Avnoja prisegli regenti, t.j. kralje- vi namestniki: Srb Budisavljevič pred pravoslavnim metropolitom, Slovenec Sernec in Hrvat Mandič pa pred beograjskim katoliškim nadškofom. "Vsi trije so prisegli zvestobo kralju Petru, ne da bi tre- nili z očmi" - je zapisal angleški brigadir (general) Maclean v poročilu svojemu zunanjemu mi- nistrstvu, in dodal, da je bil cere- monial dobro zrežiran. Še isti dan sta dr. Šubašič, kot predsednik kraljeve vlade in Ed- vard Kardelj, kot predsednik na- cionalnega komiteja, izročila re- gentom odstopni izjavi. Na podla- gi tega je potem maršal Tito dobil mandat za sestavo nove vlade, ki je bila sestavljena že 7. marca, v njej je bil dr. Šubašič zunanji minister. Sledila so uradna priznanja te vla- de od večine držav takratnega svo- bodnega sveta in Jugoslavija je bila tudi med ustanovnimi članicami nove Organizacijezdruženih naro- dov. Tega dejstva so se takrat srbski četniki in nedičevci, hrvaški ustaši in slovenski domo- branci premalo zavedali, kar se jim je čez nekaj mesecev krepko maščevalo. Glavna vsebina dogovorov med Titom in feldmaršalom Alexan- drom se je nanašala predvsem na zagotovila, da zavezniki ne bodo izvajali večjih vojaških operacij na ozemlju Jugoslavije. Razširili pa Bombe, usmerjene na železniški most v Ptuju so porušile tudi zgradbo OŠ Mladika. Posnetek je bil napravljen po koncu voj- ne, ko je umikajoči okupator razstrelil železniški most tako, da ni ostala nepoškodovana niti enatraverza. bodo letalske operacije, ki bodo koristile tako jugoslovanskim si- lam, kot zaveznikom. Zato naj bi razširili obstoječa letalska opo- rišča in na severozahodnem delu Jugoslavije uredili dodatna leta- lišča. Feldmaršal je obljubil, da bodo Angleži poslali hrano, topove, tan- ke in strelivo za partizanske enote, ki se zbirajo v Dalmaciji, da bodo lahko čez kak mesec začele ofenzi- vo ob obali in skozi Liko proti Reki. Štab teh enot je bil tedaj v Kninu, poveljeval pa mu je general Drapšin. Iz teh enot je bila usta- novljena 4. armada, vanjo pa so vključili tudi naše prekomorce. Tu najbolj poznamo V. prekomorsko brigado, v kateri so bili pretežno Štajerci, ki so bili prisilno mobili- zirani v nemško vojsko, od zavez- nikov ujeti in potem prestopili v NOV. Samo s ptujsko - ormoškega območja je bilo več sto borcev te brigade. Nadalje je Tito načelno pristal, da zavezniki zasedejo in uvedejo vojaško upravo na celotnem ozemlju, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji, vendar pod pogo- jem, da na tem ozemlju ostane naša civilna uprava, ki je praktično že obstajala, saj je bilo NO gibanje močno razvito, obširna ozemlja pa pod konktrolo partizanov. Kljub temu naj bi bila ta civilna uprava odgovorna zavezniški vojaški upravi. Tito je zaveznikom ponu- dil v uporabo tudi komunikacije, ki tečejo skozi Ljubljano za zavez- niško povezavo med Trstom in Avstrijo. Bilo je še več drugih dogovorov, vendar ti naše domovine niso ne- posredno prizadevali. Nekatere Titove zahteve je Alexander s svo- jimi sodelavci le registriral in jih posredoval angleški vladi, pa tudi neposredno predsedniku Chur- chillu, seveda pod strogo tajnostjo. Na koncu sta se oba strinjala, da naj podrobnosti uresničevanja njunih dogovorov uredijo člani obeh štabov. Omenim naj le eno takih podrobnosti, ki se je nanašala na naše območje. Okrepiti je bilo treba britansko misijo v 4. operativni coni na Šta- jerskem še s tehničnim osebjem in opremo. Ta misija je bila namreč edini vir obveščevalnih podatkov britanskemu letalstvu s tega stra- teško izredno pomembnega območja. Na podlagi teh podatkov so načrtovali letalske napade na železniške postaje, mostove, proge in transporte. BOMBE SO TUDI PRI NAS POGOSTO PADALE Ta dogovr so krepko občutili tudi naši kraji in ljudje vse do kon- ca vojne. V enem od bombardiranj v začetku leta 1945 je bila porušena minoritska cerkev župnije Sv. Pe- tra in Pavla. V Ptuju je bilo porušenih veliko javnih in zaseb- nih zgradb. Pogost cilj letalskih napadov je bilo Strnišče (Ki- dričevo) in železniško križišče Pragersko. Po podatkih, ki jih je zbral in objavil v Večeru mag. Marjan Žnidarič, je na takratni ptujski okraj, od Središča ob Dravi do Pragerskega, bilo izvršenih 44 letalskih napadov, v njih je sodelo- valo 914 letal, ki so odvrgla 1405 bomb, umrLo je 62 ljudi, ranjenih je bilo 168, porušenih 55 zgradb, poškodovanih pa preko 500. Naj k temu pripomnim, da so tu verjetno štete le tiste bombe, ki so eksplodirale. Veliko neeksplodira- nih bomb so odkrili in uničili po vojni, nekaj pa jih verjetno še skri- va zemlja. Prav tako niso štete bombe, ki so jih odvrgli zavezniški letalci v haloške gozdove, zlasti Macelj, Resenik in Donačko goro. Nekaj na slepo odvrženih bomb, ki so se jih morali letalci znebiti pred vrnitvijo v bazo, je padlo tudi v bližini naselij. Celo cerkev pri Sve- ti Trojici v Halozah je bila poško- dovana od ene od odvrženih bomb. Letala, ki so napadala v nizkem letu železniške postaje, mostove, vlake na odprtih progah itd., so bila povečini enomotorni lovski bombniki. Vzleteli so z letališč, ki sta jih omenjala maršal in feld- maršal. Ljudje pa so ta letala ime- novali "titovci". 8 - OD TOD IN TAM 20. APRIL 1995 > TEDNIK PTUJ / HUMANITARNA AKCIJA MERCATOR MIRA PTUJ MnlcirMl SCI V petek dopoldne sta z dvo- rišča Mipovega gradbenega centra na Ormoški v Ptuju od- peljala dva kamiona materiala za obnovo dotrajane strehe hiše v Krčevini 13 pri Vurber- ku, kjer stanujeta Slavko in Konrad Preložnik. Njuno žalostno življensko zgodbo smo v Tedniku objavili febru- arja. Takrat so se v Mercator Mipu odločili, da bodo fantoma poma- gali. Vodja gradbenega centra Franjo Sedič je povedal, da bodo pomagali tudi pri ureditvi kopalnice. Skrbnika zakonca Kostanje- vec sta se za nesebično pomoč toplo zahvalila. Sedaj pa ju čaka še veliko skrbi, saj bo potrebno zagotoviti denar za delavce, ki bodo streho obnovili. S pokojni- no, ki ju fanta dobita po umrlem očetu, se ne da veliko narediti, V Krčevino sta odpeljala dva kamiona materiala. saj ne zadostuje niti za njune osnovne potrebe. Mlajši obisku- je osmi razred, starejši pa tretji letnik živilske šole v Mariboru. Morda pa bi katero od ptujskih (Foto:DS) podjetij le želelo pomagati? V uredništvu Tednika bomo vsa- kega takega klica zelo veseli. GOMILA / TURISTIČNI DOM MAJA POD STREHO Or«clit|tt doma |« osrednici nciioga Turistično društvo Gomila je eno najstarejših v Slovenskih goricah. Ustanovljeno je bilo že leta 1946. V osemdesetih letih je njegova dejavnost za nekaj časa zamrla. Ponovno seje rodilo s postavitvijo tretjega razglednega stolpa leta 1992. Po dveh lesenih, so tega leta na Gomili postavili železni stolp. Ob tej priložnosti so poudarili, da je po- novna postavitev stolpa prvi korak k načrtnejšemu turističnemu raz- voju tega območja. Stolp stoji na stičišču štirih občin: Ormoža, Lju- tomera. Gornje Radgone in bivše občine Ptuj. Predsednik TD Gomila Martin Žajdela je povedal, da ga je od takrat do danes obiskalo lepo število domačih in tujih gostov, čeprav za zdaj drugih dejavnostišenerazvijajo. NaGomilosoljudježenekočradipri- hajali. Zadnji dve leti je osrednja društvena aktivnost gradnja turis- tičnega doma. Ob tem pa prizadevno skrbijo tudi za urejanje okolja. Pri tem jim nesebično pomagajo predvsem juršinski šolarji, v šoli že nekaj časa zelo aktivno deluje turis- tični podmladek, ki ga vodi Metka Pignar. Akcijam čiščenja okolja se pridružujejo tudi strelska družina Juršinci, športno društvo Juršinci in nekateri drugi. Tako je bilo tudi osmega aprila, ko so izvedli veliko ak- cijo čiščenja okolja. Celotni projekt gradnje turis- tičnega domia je ocenjen na 230 lisoč nemških mark oziroma osemnajst milijonov tolarjev. V njem naj bi po- leg prostorov za delovanje turis- tičnega društva v kletnih prostorih, uredili manjšo trgovino, gostilno in frizerski salon. V bližini stolpa je že nekaj časa vinotoč Slaček, ki bo z odprtjem sob za goste,postal kmečko gostišče. V njem se gostje lahko okrepčajo ob koncu tedna in kupijo razglednice Gomile. Gradnjo turističnega doma spremljajo velike finančne težave, ki pa jih člani premagujejo kot vedo in znajo. Pozimi so med občani pričeli nabiralno akcijo, ki še traja, za kriti- no. Dom bo streho dobil maja. Z ne- kaj sredstvi jim je pri gradnji doslej pomagala tudi nekdanja krajevna skupnost Juršinci. V proračunu bivše ptujske občine pa za potrebe turis- tičnega društva Gomila v prejšnjem letu ni bilo niti tolarja. Z organizacijo in izvedbo priredi- tev si ne morejo kaj prida pomagati. Godbe so že tako drage, da jim dobe- sedno "pojedo" rezultate enoteden- skih priprav dvajsetih ljudi na prire- ditev. Če pa jim uspe dobiti dobitke za srečelov, je že bolje. Letošnja pri- reditev bo tako kot lani ob obletnici postavitve stolpa, okrog 28. junija. •»MG PTUJ / KMALU RAZPIS ZA NAJEM JUGOVZHODNEGA GRAJSKEGA KOMPLEKSA sexonci Vse bolj se potrjuje prepričanje, da za ureditev jugovzhodnega grajskega kompleksa ptujskega gradu v prejšnjih letih ob obilici turističnih projektov, ni bilo pravega zanimanja. Ne glede na to, bi se moral grajski projekt reševati prednostno. Grad je in ostaja osrednja atrakcija ptujskega turizma. Osemdeset in več tisoč obiskovalcev letno to dokazuje. Po velikih obljubah in pričako- vanjih ob razstavi Turkerij, kako se bo območje uredilo, da bo zanimivo za Ptujčane in turiste, sta morali preteči dobri dve leti, da se je znova nekaj premaknilo, čeprav resnici na ljubo, so aktivnosti vsaj na papir- ju potekale. Direktor Projekte inženiringa Ptuj Drago Vobner je prejšnji teden povedal, da je idejni projekt za uredi- tev jugovzhodnega kompleksa, ki so ga izdelali na osnovi lani podpisane pogodbe z bivšim izvršnim svetom ptujske občine, v zaključni etapi. Do jutri pa želijo za vodstvo občine pri- praviti predlog rešitve infrastrukture na tem območju, zaradi katerega so grajsko restavracijo pred leti tudi zaprli. Da ne bo pomote, infrastruk- tura (voda, kanalizacija, elektrika, plin) je problem celotnega območja gradu, ne samo jugovzhodnega kom- pleksa. Sanacija oziroma komplek- sna rešitev je nujna, da se bodo lahko posamični objekti na tem območju usposobili za normalno poslovanje. Predlog bodo pripravili v dveh raz- ličicah, za celoten kompleks gradu oziroma minimalen, ki bi zagotavljal zagon le jugovzhodnega kompleksa. Za katerega se bodo odločili, bo v prvi vrsti odvisno od denarja. Diplomira- ni arhitekt Željko Plohi je pred ju- trišnjim pogovorom z vodstvom občine in drugimi odgovornimi po- vedal, da je idejni projekt pripravljen do te faze, da gre lahko mestna občina v razpis za najemnika. S projektiran- jem bodo nadaljevali, ko ga bodo iz- brali. Do jutri naj bi bila znana tudi groba ocena celotne investicije brez opreme. INVESTITOR ZA JUGOVZHODNI KOMPLEKS JE LAHKO TUDI MESTNA OBČINA V jugovzhodnem kompleksu gra- du bo najprej centralna recepcija za celoten kompleks gradu, v drugem prostoru bo informacijska predaval- nica, kjer se bodo obiskovalci na pre- davanjih, s predavanjem filmov in drugimi načini seznanjala s ponudbo na tem območju. Na to se navezuje tudi manjši bife zapotrebeobiskoval- cev in informacijske predavalnice, v kateri bodo lahko organizirali tudi ti- skovne konference in podobna srečanja. Za ta del z recepcijo in pre- davalnico je lahko investitor tudi občina. Drugi del s centralno kuhin- jo in pripadajočimi prostori, vključno z manjšim bifejem za obi- skovalce in potrebe predavalnice, z restavracijo visoke kategorije v dveh etažah na 150 m2 in z vinoteko pa bi naj uredil najemnik. Lahko pa naj- menik uredi celotni kompleks, od- visno je kako se bo občina z razpisom odločila, oziroma koliko denarja ima na voljo. K jugovzhodnemu kom- pleksu gradu sodi tudi zunanja terasa z razgledno potjo ob zidu. Pogoj za ureditev jugovzhodnega kompleksa pa je seveda urejena infra- struktura, h kateri pa po vsej verjet- nosti sodi tudi parkirišče na ploščadi ob žitnici, ki je poglavje zase glede na to, kako se bo urejalo. Ob že omenje- nih vprašanjih pa se za ta del Ptujaod- pirajo še druga vprašanja, med dru- gim kako se uresničuje ureditveni načrt za kare šestnajst, v katerega to območje tudi sodi. Župan mestne občine dr. Miros- lav Luci pravi, da je grajska restavra- cija trenutno največja turistična sra- mota Ptuja. Problem je, ker še vedno ni rešeno denacionaliazcijsko vprašanje ter zagotovljenih sredstev za izvedbo infrastrukture. Ker gre za obsežno investicijo, grajska restavra- cija zagotovo letos še ne bo obratova- la. Začasno rešitev za obiskovalce, ki si želijo okrepčila, bodo zato poiskali v postavitvi kioska. Ta bi moral stati že po prvomajskih praznikih. Sezona šolskih in drugih izletov se namreč pričenja. Vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastruktu- ro Stane Napast je dobil nalogo, da se postavitev kioska nemudoma izvede. •oMG _SREDIŠČE OB PRAVI / PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA_ Krajani središke Icrafevne skupnosti imajo Turistično društvt Letošnje praznovanje krajevnega praznika v Središču ob Dravi so krajani pripravili i« enainštiridesetič. Praznovanje je trajalo vse od sobote 8. aprila do torka 11. aprila, vsak dan pg se je zvrstilo ve< kulturnih in športnih prireditev. Strelska družina Središče je po dolgih letih le dobila svoje strelišče. Krajani središke krajevne skupnosti pripravljajo prazno- vanje krajevnega praznika že z dolgoletno tradicijo in v tem duhu bodo najverjetneje nadaljevali tudi v naslednjih letih. Letos so praznovanje pričeli že v soboto, ko so v telovadnici središke Osnovne šole pripravili tekmo- vanje v košarki za pokal krajevne skupnosti, tamkajšnja strelska družina je dobila nove strelske prostore, ki so bili v programu dela že kar precej časa. Kot smo lahko slišali ob odprtju, novo stre- lišče ne bo namenjeno samo se- danjim članom, temveč želijo v svoje vrste privabiti kar največ mladih tekmovalcev. Sobotni večer pa je dal pečat še enemu novo ustanovljenemu društvu in sicer Turističnemu društvu Sre- dišče. Na ustanovnem zboru so bili med drugim prisotni tudi predstavniki iz mariborske Turis- tične zveze, za predsednika društva pa so izvolili Mirota Me- leta. Vendar pa bo Turistično društvo Središče že v naslednjih mesecih pripravilo akcijo čiščenja in ocenjevanja najbolj urejenega kraja v krajevni skupnosti. Nedelja je bila namenjena tek- movalcem namiznega tenisa in krajanom starim nad 70 let, ki so se tudi letos zbrali v velikem števi- lu. S kulturnim programom so se za stare krajane predstavili učenci tamkajšnje osnovne šole. S pe- strim kulturnim programom so se na letošnjem praznovanju krajev- nega praznika predstavili osnov- nošolci in sicer oba pevska zbora, mladi glasbeniki in mlajša fol- klorna skupina z značilnimi plesi in običaji iz Središča in okolice. S svečanostjo v spomin žrtvam fašizma in promenadnim koncer- tom godbe na pihala Središče ter z razstavo starih fotografij, se je zaključilo praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Med drugim so na razstavi predstavili Središče nekoč, pred mnogimi leti, delo- vanje Društva kmečkih fantov in deklet v tistih časih, staro šolo v Središču, Gasilsko društvo in Avto moto društvo, predstavili so tudi Gasilsko in Kulturno društvo Obrez ter Središče po letu 1945. Tokrat je fotografije iz za- sebne zbirke predstavil Franf Krnjak. •o Tatjana Mohorko Fotografije: ŠtefanHozyan PTUJ / PRED SREČANJEM MLADIH RAZISKOVALCEV Veliko zaniinaiiie zo raziskovolno deld Na natečaj Biroja za strateško tehnološki razvoj Bistra Ptuj in regijskega cen- tra uvajanja mladih v znanost s sedežem v Ptuju za izvajanje raziskav in obli- kovanje aplikativnih raziskovalnih nalog za regijsko srečanje mladih razisko- valcev Ormoža, Ljutomera, Gornje Ragone, Lendave, Murske Sobote in novih občin na območju bivše ptujske občine, se je prijavilo 460 mladih raziskovalcev iz srednjih in osnovnih šol ali za 30 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Direktor Bistre mag. Štefan Čelan je povedal, da so z odzivom nadvse zadovoljni. Nekaj težav imajo le s sofinanciranjem zaradi novega sistema lokalne samou- prave. Kljub temu pa so znotraj vseh novih občin uspeli z dogovo- rom, da sedež regijskega centra uvajanja mladih v znanost ostane v Ptuju. Novo v raziskovalni dejavnosti mladih od lani na letos je v tem, da ta poteka neprekinjeno. Če je nekdo raziskovalno nalogo začel pisati že v prejšnjem šolskem letu in je do ju- nija ni uspel končati, jo lahko na- daljujevnovem.Druganovostjkijo uvajajo, so prizadevanja, da bi čimveč raziskovalnih nalog imelo naročnika, zato so mladim razisko- valcem ponudili pomoč pri navezo- vanju stikov s podjetji, javnimi za- vodi in institucijami. Zaželeno je tudi, da bi se raziskovalne skupine oblikovale že v osnovni šoli in bi delo nadaljevale tudi v srednjih ter visokih šolah. Že zelo zgodaj naj bi se mladi raziskovalci povezali s podjetji in ustanovami,kjersebodo po končanem šolan ju tudi zaposlili. Namen je, da ob koncu študija na univerzi mladi raziskovalec že do- bro poznaokolje, kjer se bo zaposlil. V Bistri, ki dela tudi kot tehnološki center ministrstva za znanost in tehnologijo, si želijo, da bi bili pri navezovanju stikov mladih razi- skovalcev s podjetji čimbolj uspešni, žal pa nimajo dovolj ka- drov za to. Če bi imeli za sistemsko spremljanje projektov mladih razi- skovalcev človeka, ki bi se s tem ukvarjal vsaj dve uri dnevno, bi bili rezultati veliko boljši kot so sedaj. V teh dneh so vsem, kiso seprija- vili na tretjo regijsko srečanje mla- dih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol, poslali obvestilo, v ka- terem jim sporočajo roke za oddajo nalog. Srednješolci morajo naloge oddati do 25. aprila, ustna predsta- vitev bo 20. maja na gimnaziji v Murski Soboti, osnovnošolci mora- jo naloge oddati do 12. maja, ustna predstavitev bo 2. junija v Ptuju. V raziskovalnih nalogah mladi obde- lujejo teme iz družboslovja, nara- voslovja in tehnike. NACIONALNI PROGRAM DOBRA OSNOVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA Pri direktorju Bistre mag. Štefa- nu Čelanu smo se tudi zanimali o razmerah na področju delovanja ra- ziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Povedal je, da je parlament že spre- jel nacionalni raziskovalni pro- gram, ki je dobra osnova za spodbu- janje razvoja, ki bo zagotavljal go- spodarsko in socialno uspešno družbo. Temeljni pogoj za uspešno družbo, so izobraženi ljudje. Če pri- merjamo dosednje rezultate na rav- ni države in našega okolja, je slika porazna. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je do leta 1993 financi- ralo izobraževanje 1310-tim mla- dim raziskovalcem (magistrom in doktorjem). Iz območja nekdanje ptujske občine se jih je od 65 možnih, izobraževalo le osem. Pos- tavlja se resno vprašanje, kako bomo odgovorili na možnost, ki nam jo ponuja nacionalni razisko- valni program, ki do leta 2005 pred- videva pet tisoč vrhunskih razisko- valcev in deset tisoč strokovnjakov za industrijo. Prerčunano na naše okolje to pomeni približno 175 doktorjev oziroma magistrov in 1400 visokošolsko izobraženih lju- di. VEČINA NOVIH ŽUPANOV NAKLONJENA BISTRI Kako pa je z raziskovalno dejav- nostjo v razmerah nove lokalne sa- mouprave oziroma koliko podpore ima Bistra pri novih županih? "Za- konodajalec je predvidel razisko- valno dejavnost kot obvezno obliko financiranja novonastalih skup- nosti. Priznati moram, da je večina novih županov in občinskih svetov podprla delovanje našega zavoda. Osebno pa ocenjujem, da bi bilo po- trebno na tem področju storiti veli- ko več. Pristajanje županov na logi- ko, da sta infrastruktura in komu- nalna dejavnost prvi razvojni prio- riteti, je po mojem mnenju nespre- jemljivo. Omenjeni dejavnosti sta značilno državno centralnoplanski nalogi. Prva prioriteta županov in svetov bi morala biti zagotavljanje pogojev za razvoj. V demokratičnih ureditvah je izobražen človek ne- precenljiva vrednost." ^ .MG TEDNIK -20. APRIL 1995 ODTOD IN TAM-9 rOTA MODA se fe precTsf avffa Vunionski dvorani je bilo v soboto mode na pretek. Ob tuji, je bili videti tudi nekaj domačih kreacij. Barbara Plaveč svoje izdelke fe opremlja z lastno blagovno znamko"Barbara Collection", je prikazala všečno modo za mlade fante in dekleta. Črtasta oblačila različnih kombinacij bodo letos nosili tudi fantje. V kinu Union v Mariboru sta bili v soboto, 8. aprila, v okviru TOTE MODE, "lokalnega projek- ta" po vzoru ljubljanskega modne- ga bazarja, dve modni reviji s pri- kazom oblačil za pomlad in polet- je. Z aktualnimi modeli so se pred- stavili mariborski butiki, srednja tekstilna šola in mlada ptujska modna kreatorka Barbara Plaveč z eksperimentalno kolekcijo za mla- de iz metraže mariborske tekstilne Poletna oblačila modnih barv In različnih vzorcev, ki jih bodo mlada in vitka dekleta z veseljem oblekla. (Foto:OM) tovarne. Všečni reviji je pripravil Modno oblikovalni studio Marja- na Podlesnika. Veliko število obi- skovalcev je dokaz več, da si ljudje takšnih prikazov mode in ponud- be želijo. Šele na reviji pogosto naj- več zveš o tem, kaj ponujajo naše trgovinice z modo pa čeprav gre v glavnem za uvoženo blago. Poskus "TOTE MODE" je uspel, jeseni sledi nadaljevanje. Vse pa je seveda odvisno od tega, koliko bodo pri- pravljeni sodelovati butiki in krea- torji, ki s svojimi kreacijami ne za- ostajajo za tujimi. •»MG DORNAVA / DESET LET FOLKLORE NA DORNAVSKI OSNOVNI ŠOLI Dornava je znana po čebuli (liiku) in ob pridelovanju te žlahtne kulture so bili tudi številni ljudski običaji. Liikarji so veseli ljudje, še posebej so znane mladenke, ki so se v starih časih okitile z venci liika in ga tržile daleč naokoli. Mentorica Darinka Žnidarič, mladi se radi učijo narodnih plesov. Čeprav v izobraževalnih programih radi pozabljamo na našo preteklost in jim na- menimo zelo malo pozornos- ti, na nekaterih osnovnih šolah še ohranjajo stare običaje in ljudsko izročilo. Med temi je tudi dornavska osnovna šola, kjer mentorica Darinka Žnidarič že deseto leto zelo uspešno vodi folklor- no skupino. "Prešnja leta je bilo večje navdušenje za folkloro, saj smo imeli kar tri skupine. Zdaj je le ena, a otroci zelo radi prihajajo. V naglici časa zelo radi pozabljamo na vse listo, kar je spremljalo našega preprostega človeka na vasi. Idila na vasi umira in mladim moramo približati kulturno dediščino, da bodo spoznali, kako žlahtna je bila ter da je vredna vsega posnemanja. Zato ohranjamo vse njene oblike takšne, kakršne so nam ohranjali naši predhodniki iz roda v rod. To pa je tudi na- men in želja naše folklorne skupine 'Mladi Liikarji'," pove Darinka Žnidarič, ki vsa leta dela z mladimi. Mladi plešejo štajerske ple- se, pastirske igre, rajalne igre, ^lobiik polko, pojejo ljudske plese in igrajo na posebne in- strumente. Na harmoniko jih spremljata Dani Mihajlovič in Boris Hrga. Dokazali pa so, da se tudi iz vsakdanjih predmetov kot so pokrovke, loparji za peko kruha, ...da iz- vabiti prijetna melodija. Dvajset mladih plesalcev nas- topa na šolskih proslavah, prireditvah v kraju, ude- ležujejo pa se tudi raznih fol- klornih srečanj. Zelo radi nastopajo in pokažejo, kaj so se naučili. Sami pa so si iz bla- ga izdelali lični spominek Lti- karico, dodali v košček blaga čebulček in njihovega darila se vsi razveselijo. Najraje plešejo ples, ki so ga poimenovali dornavska veri- ga- Marko Krajnc, 5. raz- red: " Že zelo /godaj sem /ačel plesati pri folklori v .Markovcih. Zdaj tudi pokažem določene korake mojim sošol- cem. Zelo rad plešem ljudske plese in nadaljeval bom tudi potem, ko bom končal osnov- no šolo. Rad se oblečem v na- rodno nošo. Nekateri višji razredi se nam norčujejo in se sramujejo, toda meni je vsee- no. Liikarji so bili vendar za- bavni in veseli ljudje." Jure Valen- ko, 5. razred: Pri folklori plešem eno leto in zdaj mi /e dobro gre- do plesni ko- raki. S plesal- ko Evo se odlično razumeva, če pa mi kdaj ne gre, mi tudi pokaže pot naprej. Še posebaj rad plešem na nastopih, ko sta- rejšim pokažemo, da tudi mi znamo običaje in plese njiho- ve mladosti." Eva Valič, 5. razred: "Pri folklori sta plesala že brat in sestra. Če mi kdaj ne gre, mi tudi pokažeta. Se posebaj rada se učim peli ljudskih pesmi. S plesalcem se zelo dobro razu- meva. Tudi v prihodnje bom plesala pri foklori, kljub temu da veliko vadimo." Tekst in foto: Marija Slodnjak Bcirbarin modni kotiček' OBLECITE SE V SATEN Pomlad je tu. Veno toplejše dneve pa lahko občutimo tudi na svoji koži. Prav zato bo treba de- belo in težko garderobo počasi odložiti in jo zamenjati z lažjo spomladansko. Barve so nam že vsem prav do- bro znane. To so pastelni toni, lahko pa se odločimo tudi za bolj žive, čiste barve. Med materiali, ki jih zapoveduje moda za pomlad- poletje 95 pa je velika novost in osvežitev SATEN. To je mehka, gladka zelo ženstvena tkanina z nekaj glamuroznosti prav zaradi svojega nežnega lesketa. Do sedaj smo ga srečevali le pri svečanih večernih oblačilih, prav od tu pa se je preselil na ulice. Njegove lastnosti so všeč prav gotovo večini žensk, ampak vprašanje se postavlja, kakšna dnevna oblačila iz satena pa obleči. Preprosto. Iz njega moda kroji vse. Zelo lepi so kostimi, pri katerih bodo najstnice oblekle zelo mini krila, zrele ženske pa krila skoraj do kolen. Ta dolžina naj bi bila tudi nov trend. Zelo dekliške so tudi oblekce pod katerE oblečemo bluzo ali bombažno majico. Tudi telovniki in hlače, ki so krojene kot jeans-hlače, so pravi hit. Ker pa se boste od začetka zopet težko privadile novi tkanini in dokler ne boste na ulici videle vsaj nekaj žensk odetih v saten, tako dolgo boste čakale. Zato vam za zAčetek priporočamo, da začnete s kakšnimi satenastimi ovratniki, manšeti ali obrobami na kostimu ali bluzi. Za celo oblačilo iz te fine tkanine pa se odločite še preden bo "OUT". •» BARBARA PLAVEČ PIŠE: Branko Cestnik / PISMO IZ RIMA "V AmcBoniji |t padlo drev^ Televiziin tega ni posnela. Torei drevo nI _ "i podlo." Kot vidimo, si- logizem je čuden in niti ni silogi- zem. Namesto da bi nam poma- gal do razumske- ga zaključka, nam ponuja pa- radoks in ab- surd: nekaj, kar je bilo, pravza- prav ni bilo; nekaj, kar se je zares zgodilo, se v bistvu sploh ni zgo- dilo! Smo pred čistim nesmis- lom. Naša logika je v šah-mat po- ziciji. Ni težko odkriti srži absurda: nahaja se v besedi "televizija". In namesto te besede bi lahko posta- vili besedo "radio", "časopis"..., v glavnem, katero koli besedo, ki označuje sredstvo javnega obveščanja. Silogozem o amazonskem dreve- su je res nesmiseln, vendar nam na zelo skrčen in jasen način predoči moč družbenih občil. Njihova moč namreč postaja vedno bolj "božja": nekemu dogodku ali neki ideji morajo dati ali odvzeti življenje. Nekaj, česar ni bilo, lahko postane pomembno za vsakega izmed nas; nekaj, kar je vedno bilo, lahko za- pade v pozabo in izgine iz naše za- vesti. Zahod se je zmeraj ponašal s svo- bodo sredstev javnega obveščanja. V bistvu je res bil otrok svoboščin v morju ideoloških totalitarizmov, vojaških hunt, religioznih integra- lizmov, nacionalizmov in drugih takšnih ali drugačnih nehumanih kaosov. S te strani je prav, da naro- di, ki so v procesu demokratizaci- je, zahodni model svobode govora in informacij čimbolj upoštevajo ali pa kar posnemajo. Ampak zahodni model uporabe družbenih občil je samo najboljši, ni pa popoln. Paradoksni silogi- zem iz uvoda ne velja samo za kakšno nerazvito nedemokratično deželo, kjer skupinica oblastnikov po mili volji manipulira z informa- cijo, velja tudi za komunikacijsko visoko razvite zahodne družbe. Do navadnega državljana tudi na Za- hodu pride infromacija, ki jo je nedko drug obdelal, predelal, okrcal, izbral..., skratka, "manipu- liral". (Ni nujno, da je pojem "ma- nipulacija" moralno negativen.) Da je to res, je razvidno iz krite- rijev, s katerimi se v medijih od- merja, daje ali odvzema življenje nekemu dogodku, ali bolje, novici o nekem dogodku. Kriterije o fil- triranju novic povzemamo (doda- jajoč slikovite primere) iz doku- metna "Credible Christian Comu- nication", ki so ga v osemdesetih letih spisali protestantski teologi in ki se v nekaj vrsticah ubada tudi z zahodnimi mediji. Prvi kriterij pomembnost neke novice je kriterij "svežine". Novica ima večjo vrednost, čimbolj "sveža" je. Novica, "danes zjutraj si je predsednik republike zlomil nogo", je pomembnejša od novice, "pred mesecem dni si je predsed- nik polomil obe nogi in obe roki, kar je vplivalo na dogajanja na bor- zi." Drugi kriterij je kriterij po- membnosti oseb, o katerih novica govori; vsak dan si nekdo zlomi nogo in kaj več, ampak to še ni no- vica, ker ta, ki si zlomi nogo, ni predsednik republike ali slaven pop-zvezdnik. Tretji kriterij se nanaša na geo- grafsko bližino. Novica o jadral- nem letalu, ki je padlo v bližini Ormoža, je za nas pomembnejša od novice o šestih vojaških letalih, ki so padla v morje nekje blizu Sicili- je. Po četrtem kriteriju vrednost novice raste, čim bolj čudna in ne- navadna je njena vsebina. Veliko je prometnih nesreč, vendar bodo tudi tragične nesreče medijsko v ozadju zaradi novice o "hruški", ki je zletela iz ceste, se čudno prevrni- la na neko hišo in zasipala kuhinjo z betonom. To je povrzočilo, da so trije stanovalci ostali za celo uro ukleščeni v sivo cementno maso vse tja do trebuha. Peti kriterij odmerja vrednost novice glede na velikost konflikt- ne situacije, o kateri govori. Parla- ment, na primer, sprejeme zakon o omejevanju priseljevanja tujcev. Novica o tem bo bolj izstopala, če bo ta zakon sprejet po hudih prere- kanjih med strankami, še bolj pa, če si bosta dva razjarjena poslanca podelila zaušnice. Poleg teh petih kriterijev, ki jih sintetično predstavljajo protes- tantski teologi, na posredovanje novic vplivajo še drugi važni dej- avniki kot: politični in ekonomski interesi tistih, ki imajo vpliv na oblikovanje informacij; idejna in kulturna naravnanost novinarja in uredništva; želja po komercialnem uspehu... Prihajajoč iz sistema, ki je filtri- ral novico skozi enoumne ideo- loške filtre, si upravičeno želimo in upravičeno gradimo tudi pri nas zahodni sistem svobodnega infor- miranja. Namesto cenzur in filtrov hočemo proste roke in objektiv- nost. Ampak, ta toliko opevana objek- tivnost sploh obstaja? Ali je mogoče misliti, pisati, brati brez filtrov? Ali ni prehod iz enega v drug sistem informiranja samo za- menjava filtrov? Ali ni res, da vsa- ko opisovanje dogodka (objektiv- nega dejstva), pomeni neizogibno manipulacijo informacij o dogod- ku (subjektivni dejavnik)? To so vprašanja, ob katerih si razbijajo glave filozofi in moralisti. Verjet- no ne bodo nikoli prišli do enotne- ga mnenja. Za nas je važno to, da se zaveda- mo, da je tudi takoimenovana "svobodna informacija" le relativ- no svobodna. To seveda ni nič po- hujšljivega. Pomembno je, da so filtri etično na nivoju. Prav tako je pomembno, da takrat, ko beremo ali produciramo neko novico, vemo, kakšen kriterije pri tem uporabljamo. Ali, kot je nekoč de- jal palermskim študentom Euge- nio Scalfari - urednik dnevnika "La Repubblica": "Največ, kar lahko storim, je, da povem s kate- rega zornega kota, opisujem stva- ri." Torej, tudi glede svobode tiska in informacije moramo nekoliko omejiti naše občudovanje Zahoda, kajti tudi na Zahodu je novica "ob- delana" in mnogokrat se zgodi, da drevo, ki je čisto zares padlo, v bistvu sploh padlo ni. 10 - OD TOD IN TAM 20. APRIL 1995- TEDNIK KICAR / OBISKALI SMO KOZJO FARMO "ROKI" DANICE SERDINSEK PamMUMie zamenlctlci mm kozjerejo .Na Kicarju 32, kjer danes živijo Serdinškovi - Danica z možem in otroki Tadejem, Alenko in Robertom, kmetija šele nastaja. S kozami so se pričeli ukvarjati pred šestimi leti. Vsa ta leta so veliko vlagali in trdo delali, da imajo danes že kaj pokazati. Trenutno imajo skupaj s pomladkom iz prejšnjega leta v hlevu okrog 80 živali, od tega 40 molznic. Gre za čisto, pasemske nemške srnaste plemenite koze, med katere pa so se v zadnjem času pomešale tudi navadne. PRVA KOZA JE K HIŠI PRIŠLA ZARADI TADEJEVEGA BRONHITISA Duša farme je Danica, mož Rudi je prometni tehnik in zaposlen v Opteju, Tadej je prvošolček, Ro- bert študira živinorejo, Alenka pa je dijakinja srednje medicinske šole v Mariboru in je med tednom v internatu. Ko je treba, za delo primejo vsi. Mleko oddajajo že četrto leto. Dnevno ga namolzejo 80 litrov. Nekaj ga oddajo mlekar- ni, nekaj ga porabi Danica za izde- lavo skute in sira. Lani ji je uspelo narediti ta pravo skuto, ki se ja na ptujski razstavi "Dobrote sloven- skih kmetij" pozlatila, pri siru pa ji je zmanjkala ena točka do brona. Zato pa bo letos bolje, poudarja. Iz- popolnila je tehniko, pa tudi sicer dela v boljših razmerah, ima že zo- rilnico. Daničin poltrdi mastni kozji sir si počasi utira pot do kup- cev. V zorilnici ga je vedno dovolj, za skuto pa se je potrebno prej naročiti. "Človeka veseli, da nekaj proizvede in da tisto, kar narediš, najde kupca. Lažje je delati z žival- mi kot ljudmi, živali tudi vzamejo manj živcev. Res pa je, da moraš v sebi nositi ljubezen do njih in do dela, ki ga opravljaš." Prvo kozo so pri Serdinškovih kupili zaradi Tadeja, ki je pogosto oboleval za bronhitisom. Ko so že skoraj obupali, so poskusili še s kozjim mlekom. Splačalo se je, Ta- dej je ozdravel in več ne oboleva za bronhitisom. Koza je ostala pri hiši, pridružile so se ji še druge. Kmetija je počasi začela rasti. Da- nica si je tako in tako vedno želela živeti na kmetiji, kjer je tudi pog- nala korenine. Čeprav je po pokli- cu pravnica, se ji ni bilo težko odločiti. Odločitev so pospešile tudi razmere v službi in bolezen. "Od pravnika se pričakuje le, da išče luknje v zakonih in dela v ko- rist vodilnih. Tega nisem zmogla, zato mi je opredelitev kot tehno- loški presežek po vseh zapletih, prišla celo zelo prav." DOHODKA ŠE NI Tednik: Kakšni so rezultati dela po šestih letih garanja in odpovedovanja? D. Serdinšek: "Veste, kako je, vsa leta do danes smo samo vlagali. Najprej v hleve, zatem v mlekarske bazene, v stroje in drugo, kar po- trebujemo za delo na farmi. Večkrat smo že skoraj obupali, far- ma ob vsem potrebuje tudi veliko fizičnega dela. Zavedam se, da je mladim včasih težko, ne glede na to, ali je petek ali svetek, vsak dan je potrebno vstati ob šestih. Če reda ni, se to zelo pozna pri količini mleka, ni takšne prireje kot bi morala biti. Stroški so zara- di razmer v samem kmetijstvu in pri prodaji, izredno veliki, doho- V hlevu je skupaj z mladicami trenutno okrog 80 živali, j Danica Serdinšek: "Še bo treba vlagati, da bo dalo živeti samo od kozjereje...". . Danica je že prava mojstrica v izdelovanju skute. Lani je na peti razstavi Dobrote slovenskih kmetij zanjo prejela zlato priznan- je, pri siru pa ji je manjkala ena točka do bronastega priznanja. Letos bo boljše, pravi Danica. Take razstave, kot ptujska, so zelo dobrodošle, izdelovalce spodbujajo k večji kakovosti. Foto: Kosi i dek pa ni takšen, da bi jih v celoti pokril. Če ne bi bilo investicij, bi še nekako šlo. Država nasploh za kmetijstvo v naši državi naredi premalo v primerjavi z drugimi državami, na primer z Nemčijo, kjer je kmet zelo cenjen in spošto- van. V Avstriji dobijo rejci premije za živali in mleko. Pri nas, ne samo, da skoraj ničesar ne dobijo, tudi spoštovani niso. To govorim iz izkušenj, celo tako je, da otrok včasih v šoli noče povedati, da imamo doma kmetijo. Pomoči ni od nikoder, doslej smo dobili le 25 odstotkov sred- stev pri nakupu prvega stolitrske- ga bazena za mleko. Prej smo vla- gali dve plači, sedaj imamo na vol- jo le moževo, zelo smo zadolženi, dohodka pa še ni. Še kakšnih 30 tisoč nemških mark potrebujemo, da bi uredili prodajo na domu. Če ne prodaš, tudi ne moreš investira- ti. Sirastvo še ne gre prav. Zelo rada bi s svojimi izdelki prišla na ptujsko tržnico, če je že maribor- ska predaleč. Na ptujski tržnici bi morali končno že urediti prodajo mlečnih izdelkov, to bi prišlo prav tudi Ptujčanom." TEDNIK: Kako je s hrano za živali? Jo kupujete? D. Serdinšek: "Naše izkušnje kažejo, da se krme za živali oziro- ma zrnja ne splača proizvajati doma, razen sena in otave. Za hra- no živalim potrebujemo veliko ovsa, ječmena, koruze, soje, pesnih rezancev, repičnih tropin, vitami- nov in mineralov, če želimo, da so živali zdrave. Na teden porabimo najmanj pet kilogramov vitami- nov. Zelo skrbimo za kakovost hrane, travniki, ki jih imamo v glavnem v najemu, lastne zemlje imamo malo, so vsi vstran od cest. Prizadevamo si, da bi bila naša proizvodnja čimbolj naravna, da bi živali jedle čimbolj zdravo. Tra- va tik ob cesti je ponavadi polna svinca. Travnike gnojimo s kozjim gnojem, ki je zelo kakovosten. Ko- zam tudi ne dajemo silirane hrane, ker to ni dobro za sir." LANI CELO LETO EXTRA KAKOVOST TEDNIK: Kako je s prodajo mleka in drugih izdelkov? D. Serdinšek: "Mleko oddajamo ptujski mlekarni. Problem pa je v tem, ker ta jemlje mleko le osem mesecev v letu. Tako smo štiri me- sece praktično brez dohodka. Prvo polletje je v kozjereji najtežje. Živali kotijo, potrebni so veteri- narski pregledi in podobno. Dve leti vodim knjigovodstvo za far- mo. Trenutno sem v minusu za tristo tisočakov, lani je bil minus še višji. Z mlekarno smo se že večkrat pogovarjali o tem, da bi pričela mleko prej odkupovati. Le- tos so začeli 20. marca, še lani 11. aprila, leta 1993 pa po prvem maju. Po mojem bi bilo že veliko bolje, če bi mlekarna začela jemati mleko prvega marca in bi ga odkupovala do konca decembra. Pri mleku so kriteriji zelo stro- gi. Lani smo celo leto dosegali ex- tra kakovost. Upam, da bo tako tudi letos. Izredno veliko pozor- nost posvečamo higieni, za to nam ni škoda truda in denarja, saj se to Danica Serdinšek obrestuje. Veliko so nam pri tem pomagali sami mlekarnarji in ve- terinarji. Potrebno pa je tudi pove- dati, da pa so v mlekarni tam, kjer je nam v škodo, zelo dosledni. Poleg mleka želimo na naši far- mi povečati prodajo skute in sira ter tudi kozličkov. Slednje na začetku leta težko prodaš, ko pa se začne sezona piknikov pa jih je premalo. Morda bi se lahko zgle- dovali po sosednji Hrvaški, l^j vsem kozjim kooperantom dajj živali brezplačno, zagotovljen pa imajo tudi odkup kozličkov i^ mladic. Ker so kozji izdelki v zadnjem času vse bolj priznani kot zdravju prijazni izdelki, ljudje po njih tudi bolj povprašujejo, čeprav še vedno ne tako kot si želimo. Včasih so jih le poskuševali, kupili pa ne." NAČRTI ZA VELIKO KMETIJO S STO MOLZNICAMI TEDNIK: Kakšni pa so vaši načrti? D. Serdinšek: "Bojim se, da bo tudi mož ostal brez zaposlitve. Naš cilj je, da bi ustvarili veliko kmeti- jo, ki bo lahko preživela štiri ljudi, ob meni in možu, naj bi dajala kruh tudi Tadeju in Robertu. V treh letih naj bi število molznic na- raslo na sto. Načrtujemo ureditev mini sirarnice. Radi bi začeli pro- dajati na ptujski tržnici, v treh le- tih naj bi tudi pridobili dovoljenje za prodajo na domu. Zavedamo se, da bomo morali še vlagati, da se bomo s kozjerejo preživeli. Verja- mem v naše načrte, saj imam sedaj že podporo cele družine. Na začetku sem bila sama. Veliko pa nam bi pomenilo, če bi v ta predel Ptuja, ki je od mesta oddaljen le se- dem kilometrov, napeljali telefon, Brez njega smo sedaj kot odrezani od sveta, oteženo pa je tudi naše vsakdanje delo." •*MG Ihivisfrotza droblfeiiie lesa Komunalno podjetje Ptuj je prejšnji teden predstavilo delovan- je novega stroja, sekalca lesa, ki je v tem primeru priključek za vozilo Unimog ali traktor. Stroj služi za drobljenje večjih kosov lesa, celo hlodovine debeline 18 centime- trov. Tako drobljeni kosi lesa so uporabni za zaščito mladih grmov- nic pred plevelom, pa tudi za druge različne namene. V prvi vrsti pa je nov stroj prispevek k čistejšemu okolju, saj je odpadlo vejevje po- gosto presejšnja nadloga, zdroblje- no pa je celo koristno, po daljšem deponiranju celo kot koristna bio- loška masa. Komunalno podjetje bo s strojem opravljalo storitve tudi posameznim naročnikom, cena enournega dela stroja, skupaj z vozilom Unimog je 4.700 tolar- jev. GB) Predstavitev stroja na grajskem hribu v Ptuju PTUJ/NA DELU VICAVSKE POTI NASTAJA ZANIMIV TURISTICNOREKREATIVNI PROSTOf Na neurejenost Vičavske poti občani Ptuja in naključni spreha- jalci že dolgo opozarjajo. Ko so v ptujskem turističnem društvu pričeli s pospešenimi aktivnost- mi za urejanje okolja in zbirati podatke o črnih točkah v okolju, je bila prav Vičavska pot najpo- gosteje omenjena. Podobno je bilo, ko je te podatke pričel zbira- ti turističnoinformativni center. Čeprav se tudi občani tega območja posamično trudijo, je na tem območju potrebnega še veliko dela, zlasti organiziranega in usmerjenega. Mesto mora ve- deti, kaj in kako bo s tem prosto- rom, da ne bo kazil okolja. Peter Gaspari sicer ni stanova- lec Vičave, je pa velik ljubitelj na- rave, veslanja s kajakom in kanu- jem. Dolgo je iskal prostor ob Dra- vi, kjer bi lahko uredil hrambo ka- jakov in kanujev, da mu čolnov ne bi bilo treba vedno znova nalagati na avtomobil. Po dolgem iskanju ga je našel na Vičavi pod učnim centrom, prostoru naj bi se po domače reklo Husekovo. Pri geodetih je zvedel, da je ta prostor državni, da nima lastnika, da pa na njem ni mogoče ničesar graditi, ker je prepleten s kanali. Dobil je dovoljenje za uporabo zemljišča za nedoločen čas, ki pa se prekine v primeru širšega družbe- nega interesa, in dovoljenje za pos- tavitev lesene hiše za hrambo čol- nov brez motorja. Z urejanjem ne- verjetno zanemarjenega predela je pričel lani. "Tu je bila pralnica av- tomobilov in deponija za odpadke, celo manjša mehanična delavnica na prostem z vsemimi mogočimi avtomobilskimi deli. Ker se pranje avtomobilov tudi po ureditvi ne neha, bom prisiljen postaviti za- pornico. Onesnaževanja pa je že bistveno manj tudi zato, ker sem skoraj vsak dan prisoten. Prostor sem temeljito očistil in zasadil trto ter veliko dreves in grmičevja. Urediti bi morali celo Vičavsko pot ob obali Drave, da bi se ljudje lahko sprehajali. Predvsem pa bi Del obrežja Drave na Vičavi, kjer Peter Gaspari ureja Kajak kanu center. morali povečati kulturo odnosa do okolja. Akcije čiščenja bi morale potekati celo leto, ne samo spomla- di in jeseni. To je kampanjsko, pravih učinkov pa ni." Peter Gaspari ima za ta del Vičavske poti in obale Drave veli- ke načrte. V tem mesecu ga bo opremil z elektriko. Naslednja eta- pa je gradnja drče za spuščanje ka- jakov, postavitev odprtega letnega paviljona s slamnato streho, ki bo v sožitju z okoljem. Načrtuje tudi ureditev manjšega pomola na so- dih izključno za čolne brez motor- ja. Kajak kanu center kot se bo po novem reklo novemu turis- tičnemu objektu ob Dravi na Vičavski poti bo ognjeni krst doživel julija. V počitnicah bo odprt vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Ob Petru Gaspariju bodo dežurali še drugi prekaljeni ptuj- ski veslači, ki imajo bogate ves- laške izkušnje. Kalili so se na divj- ih vodah. V centru bo mogoča tudi hramba kajakov in kanujev. Če pa mu bo uspelo dobiti ugoden kre- dit, bo kupil več čolnov, ki jih bo (Foto: Kosi] posojal. Za obogatitev turistični ponudbe Ptuja pa Peter skupaj^ vsemi ljubitelji veslanja načrtuj' turistične vožnje od Dupleka dc Vičave, ki bodo potekale pod stro- kovnim vodstvom. Ptujčani n' poznajo stare struge Drave. S ten" vožnjami jim bodo približali lepO' te Drave in življenja ob nje) Izkušeni ptujski veslači bod*^ lahko marsikaterega naučili tud veslanja, saj bo center organizira tudi tečaje veslanja. Načrtov je veliko, tudi volje ini' Peter Gaspari veliko. Če bo le razu mevanje, bo lahko veliko naredi' Doslej mu polen pod noge nis' metali. Zelo je hvaležen učnem' centru, ki mu je že doslej veli''' pomagal, na takšno sodelovanl' upa tudi v bodoče. TEDNIK 20. APRIL 1995 OD TOD IN TAM-11 5VETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH Ponovno polna dvo- rona pri Sveti Ani člani kulturno-umetniškega društva Prežihov Voranc iz Svete Ane so se ponovno izka- zali kot dobri organizatorji, za- radi česar jih je nagradilo tudi občinstvo - s prepolno dvora- no. 2. aprila so namreč pripra- vili 1. Otroški Glas Slovenskih goric, za katerega so mladi pev- ci pokazali veliko zanimanje. Od prvotno 35 prijavljenih, jih je na finalnem delu nastopilo 20 in ti so se predstavili z osem- najstimi skladbami. Zastopani pa so bili mladi iz vseh šol le- narške občine, kot tudi iz Trnovske vasi, Apač in celo Vidma ob Ščavnici. Finalisti so bili razdeljeni v dve kategoriji, od 7 - 11 let in od 12 - 15 let, v obeh pa so podelili nagrade občinstva in strokovne komisi- je. Tako so v posameznih kate- gorijah bili najboljši: - kategorija od 7 - II let nagrade občinstva: 1. nagrada Mitja Vnuk iz Svete Trojice; 2. nagrada Bernarda Vakej iz Svete Ane; 3. nagrada Štefan Ščap iz Lokavca. nagrada strokovne kor isije: 1. mesto Mateja Maguša iz Vid- ma ob Ščavnici; 2. mesto Tadeja Urbančič iz Svete Ane; 3. mesto Mitja Vnuk iz Svete Trojice. - kategorija od 12 -15 let nagrade občinstva: 1. nagrada Anita Slana iz Svete Trojice; 2. nagrada Sabina Bračič iz Voličine; 3. nagrada Mateja Bru- men iz Svete Trojice. Nagrada strokovne komisije: 1. mesto Mateja Brumen iz Svete Trojice; 2. mesto Anita Slana iz Svete Trojice; 3. mesto Sabina Bračič iz Voličine. Tokrat je strokovni komisiji -predsedoval Darko Skergei iz, Plesni par iz plesne šole Pingi je navdušil gledalce pri Sveti Ani Svete Trojice, ostali člani pa so bili Leon Caf, Boris Odreitz - Bortchy in Miran Šnajder. Pov- dariti pa je treba, da so prav vsi nastopajoči prejeli praktične na- grade, ki so jih prispevali spon- zorji, in ki so se tokrat zelo izka- zali. Sicer pa so se izkazali prav vsi, od nastopajočih, plesnega para iz Pingija, Dua Klobuk, otrok iz anovskega vrtca, ki so z vzgojiteljico Bernardo Potočnik poskrbeli za dekoracijo, vseh os- talih, ki so jim na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi pri- reditve do članov KUD-a, ki so se trudili, da je bila prireditev tako uspešna. Torej lahko na koncu le zaključimo, da je 1. Otroki Glas Slovenskih goric lepo uspel in da se ni bati, da ne bi bilo tudi drugo leto tako. Aleš Lipko Statut 10 naivnliieisi splo* sni pcmnl ctkl vsdke tbane V 64. členu Zakona o lokalni samoupravi - skrajšano ZLS (Ur. list RS št. 72/93, 57/94, 14/95) je določeno, da statut občine določa temeljna načela za orga- nizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini' in druga vprašanja skupnega po- rnena v občini, ki jih določa za- kon. Razen v zgoraj citiranem členu, najdemo še v nekaterih drugih čle- nih ZLS določbe, ki se tičejo statu- ta. Tu omenim le določbo 19. člena ZLS, ki določa da statut občine po- drobno določa naloge, ki jih ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti) opravljajo sa- mostojno, način njihovega finan- ciranja, načela za organiziranost in delovanje njihovih organov ter njihov pravni status. Že iz zgoraj citiranih zakonskih določb o vsebini občinskega statu- ta lahko zaključimo, da občinski statut lahko imenujemo "občinska ustava" za vsebino katere so, oziro- ma morajo biti zainteresirani vsi občani, ki bi naj, po mojem mnen- iu, v čimvečjem številu tudi sode- lovali pri nastanku njene vsebine 'n to ne samo preko občinskih svetnikov in župana temveč tudi [Neposredno kot n. pr. z izjavljan- jem na zborih občanov s pošiljan- )em predlogov, s pismi bralcev preko časopisov itd. Bilo bi korist- jo? če bi tozadevne občinske službe, ki pripravljajo osnutke sta- tutov te osnutke tudi objavile v lo- '^alnem listu ali na drug način in pozvale občane k pošiljanju mnenj in predlogov. Kaj vedo občani ptujske mestne občine o osnutku občinskega sta- tuta? Razen občinski organi in neka- tari uslužbenci občinske uprave, drugi občani vedo o osnutku občinskega statuta le to, kar so v njem prebrali v časopisih. Tako n. pr. v "Tedniku" št. 13/95 iz poročila o seji predsedstva sveta mestne občine Ptuj izvemo, da po zamisli komisije za statut in pos- lovnik ne bi bilo krajevnih skup- nosti v dosedanjem obsegu in z do- sedanjim statusom, temveč, za območje volilnih enot bi se kot or- gani občinskega sveta ustanovili krajevni svet, ki bi deloval v mest- nih četrtih in vaških skupnostih. Za bodoči občinski praznik pa je poslanska skupino SKD predlaga- la 24. april - Jurjevo. V "Tedniku" št. 14/95 pa iz poročila o 4. seji mestnega sveta izvemo, da se je večina svetnikov odločila za v osnutku statuta predlagane določbe, da naj bi bil bodoči občin- ski praznik mestne občine Ptuj 24. april, ko se praznuje rimokatoliški svetnik Jurij. Občinski svetniki pa se niso strinjali z v osnutku statuta predlaganimi določbami glede četrtnih in vaških skupnosti, tem- več jih je večina menila, da naj bi v bodoče ostale omenjene skupnosti in imele lastnosti pravnih oseb ter krajevne svete, ki bi jih volili kra- jani. Ali tudi večina občanov ptujske občine misli o posameznih določbah statuta tako kot mislijo občinski svetniki? Znano je, da občinski svetniki nimajo dovolj trdne povezave s svojimi volilci, da volilcev ne sprašujejo za mnenje, ko se pri- pravlja kak važen občinski pravni akt itd. Tako postopajo tudi sedaj, ko se pripravlja statut in njegov sprejem. Odločajo pač po svoji ve- sti, ki pa je strankarsko obarvana. Mnenje občanov pa bi se lahko do- bilo tudi s pomočjo anket, katere je že večkrat uspešno izvedel tudi Tednik. Pred podanim mnenjem oz. pred odločitvijo za neke določbe zapisa- ne potem v statutu, pa je po mojem mnenju, potrebno biti seznanjen z razlogi, tudi s strokovnimi, ki go- vorijo "za" in "proti". Šele potem se lahko samostojno odločimo, zane- marjajoč ideološko in strankarsko pripadnost. Seznanimo se z nekaterimi raz- logi, ki po mojem menenju pripo- morejo k lažji in pravilnejši odločitvi glede občinskega prazni- ka in glede ureditve čertnih in vaških skupnosti. Obiinski praznik v ZLS najdemo določbo, da imajo lokalne samoupravne skup- nosti pravico do uporabe lastnega grba in lastne zastave, ne najdemo pa določbe o lastnem prazniku. Sledeč tradiciji, ko je v prajšnem družbeno - političnem sistemu skoraj vsaka občina in krajevna skupnost imela svoj občinski oz. krajevni praznik, so tudi nekatere sedanje občine, ne da bi predhod- no ugotovile sedanji smisel občin- skega praznika in določile vsaj načelno vsebino praznovanja, začele določevati svoje občinske praznike. Praksa pa že kaže, da občinskiprazniki, ki jih sedaj sprejemajo občani naj bi ne spo- minjali na tisto na kar so jih spo- minjali dosedanji občinski in kra- jevni prazniki temveč, na nekaj povsem drugega. Znano je, da so datumi dosedanjih krajevnih in občinskih praznikov bili spomin- sko vezani s kakšnim za dotični kraj pomembnim dogodkom ali s kakšnim znamenitim domačinom itd. Tu kot primera omenim sledeče: V Krajevni skup- nosti Hajdina je bil krajevni praz- nik 8. avgust, kar je bilo spomin- sko vezano na 8. avgust 1941 leta kot dan, ko so hajdinski mladinci na svojem sestanku sklenili voditi partizane na Pohorje, kar pa jim ni uspelo, ker so bili izdani, še isti večer aretirani nato poslani v tabo- rišče Bori, nato pa v Maribor, kjer so trije bili ustreljeni kot talci. V bivši ptujski občini so pravtako praznovali občinski praznik 8. av- gusta kot spomin na 8. avgust 1942, ko je v gozdiču med Pacin- jem in Mostjem izkrvavela večina borcev slovensko-goriške, nazva- ne tudi Lackove čete. V bogato vsebino kot n.pr. prire- janje raznih kulturnih proslav, športnih tekmovanj, prikazov go- spodarskih dosežkov itd. bivših krajevnih in občinskih praznikov so bile vedno vključene spomin- ske svečanosti, kot sem že zgoraj omenil, dogodka ali naosebe, ki jih je objektivna zgodovina že ovrednotila. Predlog, da se datum občinske- ga praznika spominsko veže na datum rojstva oz. smrti nekega krščanskega svetnika, konkret- no svetega Jurija Iz že zgoraj omenjenega poročila v 4. seji mestnega sveta občine Ptuj (glej Tednik št. 14/94) izvemo, da so bili za datum praznika ptujske mestne občine predlagani trije da- tumi in to: 23. junij kot spomin na 23. junij 1864, ko je bil v Ptuju us- tanovni občni zbor ptujske čitalni- ce, 13. septembra, kot spomin na 13. september 1908, ko je Cirilme- todovo društvo sklicalo v Ptuju svojo veliko skupščino v narod- nem domu in 24. aprila kot spomin na mestnega zaščitnika in krščan- skega mučenika Sv. Jurija. Medtem, ko je lepo razloženo, na katere spominske datume sta veza- na, 23. junij in 13. september, pa za 24. april ni povedano ali je to dan spominsko vezan na rojstvo ali smrt ali na proglašenje za svetnika sv. Jurija. Z obrazložitvijo da sv. Jurij predstavlja simbol zmage nad zlimi simboli srednjeveškega viteštva, simbol samostojnosti mesta Ptuj, najbrž pa tudi simbol vinogradnikov (te besede je naved- la v svojem poročilu novinarka g. M. Goznik), se je večina občinskih svetnikov strinjala in v osnutku statuta mesta Ptuj jeza enkrat ostal predlog, da bo 24. april bodoči praznik mesta občine Ptuj. Pridružujem se tistim občin- skim svetnikom in občanom, ki menijo da 24. april, ko je v Ptuju tudi sejem (jurjevo) nima nič skupnega s dogodki, na katerebi se lahko spominjali tako kot smo se na občinski praznik spominjali n. pr. 8. avtusta 1942 ali kot bi se lahko spominajli, 23. junija 1864 ali pa 13. septembra 1908. Vsi ti navadni datumi so svetle točke naše slovenske zgodovine, ki jasno kažejo, kako so se Ptujčani borili za svojo in za slovensko kulturno in nacionalno samostojnost. Čef rtne in vaške skupnosti Kot sem že zgoraj navedel ZLS pooblašča občine, da v svojih sta- tutih uredijo položaj, pristojnost itd. svojih delov občine. Priče, smo da posamezne občine svoje dele (četrtne in vaške skupnosti) raz- lično urejajo in jim dodeljuje raz- ličen pravni položaj. Tako n.pr. občina Kidričevo (glej Večer z dne 7/IV. 1995) ne bo imela organizira- nih krajevnih skupnosti, ki bi ime- le lastnost pravne osebe. Mnenja sem, da bo na vprašanje ali ustanoviti v neki občini krajev- no, četrtno ali vaško skupnost in ali priznati taki skupnosti lastnost pravne osebe, lažje in prvilneje od- govorili šele takrat, ko bodo občin- ski organi in njihove strokovne komisije ob upoštevanju ustavnih in zakonskih predpisov ugotovili in se dogovorili, kakšen naj bo ob- seg teh skupnosti, kakšne naloge želijo na nje premestiti, koliko bo to stalo, s kakšnimi kadri razpola- gajo, kakšno korist bodo od tega imeli krajani itd. •»Mirko Kostanjevec Umrl je skladatelj Radovan Gobec v petek je umrl slovenski skladatelj KaJovan Gohec, eden najvažnejših avtorjev slaven- skik zhorovs kih pesmi. Rodil se je v Podgradii pri ilirski Bistrici pred skoraj šestinosem- desetimi leti. Bil je učitelj v raznih krajih na Štajerskem, aktivno je sodeloval v NOB. Ra- dovana Gohca poznamo kot zborovodja Akademskega pevskega zhora Tone Tomšič iz Ljubljane in Partizanskega pevskega zbora ter kot avtorja številnih orkestralnih, scensko- glasbenih, vokalno instrumentalnih in vokalnih del. Najbolj znana njegova dela so Mladin- ska simfonija, simfonična pesnitev Dražgoše, opera Kri v plamenih, kantate Pesem dela, Osvoboditeljem, Dobro srečo domovina. Naše trate, Poslednja rožica, Splavarji na ognjeni reki ter zborovske pesmi: Pesem o svobodi. Bohor žari. Vihar, Pesem svitanica in številne druge. ( L ) MlADINSKA PEVSKA REVIJA V Četrtek je bila v dvorani Narodnega doma v Ptuju že 36. pevska revija mladinskih pev- skih zborov bivše občine Ptuj. Nastopilo je dvanajst pevskih zborov, ki so predstavili po tri pe- smi. Nastopili so zbori nas- lednjih osnovnih šol: Podlehnik je vodil Oto Koletnik, Cirkovce Zlatko Verzolak, ki je predstavil vse pesmi s klavirsko spremlja- vo, kar je za nivo mladinskega zborovstva nedvomno nekoliko skromno, Kidričevo Majda Muhič, ki se je s tem nastopom poslovila od mladinskih revij, saj odhaja v naslednjem šolskem letu v pokoj, Ljudski vrt iz Ptuja Ladislav Pulko, ki je izbral zelo težek program, z zborom iz Juršincev se je prvič predstavila Ksenija Ličen, lepo so zazveneli mladi Dornavčani z Metko Za- goršek, Videmčane je vodila Sonja Vinkler, Majšperčane pa Stanka Erjavec. Destrniške pevce je vodila Mari- ja Stoger, Mladiko iz Ptuja Greta Glatz, Gorišnico pa Slavica Cvita- nič. Reviji so efektno in ubrano zaključili pevci iz Olge Meglic pod vodstvom Magde Damiš. Nastopajoče in poslušalce je poz- dravil predsednik ZKO bivše občine Ptuj, strokovni razgovor z zborovodji pa je vodila Darja Ko- ter. •»L Nagradno turistično vpralanie Turistični obisk ob veliko- nočnih praznikih je ponavadi že prvi kazalec uspešnosti tu- ristične sezone. V veliki večini so se gostinski in turistični de- lavci nanj dobro pripravili. Pred tem so številni poskrbeli za veliko spomladansko čiščenje okolja, ki je sestavni del celotnega projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki bo potekala celo leto, v okvi- ru katere pa se bo odvijalo tudi tekmovanje krajev za najbolj urejenega v Sloveniji. V teh dneh bodo profesionalne in neprofesionalne organizacije organizirale še številne akcije čiščenja okolja. Največ jih bo po- tekalo okoli dneva zemlje, 22. aprila. Da poteka čiščenje okolja tudi v samem Ptuju pa ni opaziti. Plakatov in drugega, kar bi občane vabilo na udeležbo, ni. Da je Ptuj že trikrat zapored zmagal med turističnimi kraji, se moramo zavedati vsak dan in ohranjati doseženo. K tem uspe- hom so veliko prispevali tudi Ptujčani sami, zato bi njihove ak- tivnosti morali še spodbujati in nagrajevati. Že nekaj časa nismo razglasili najboljših v mestu pri urejanju okolja. Na posvetovanju Turistične zveze Slovenije "Varnost, sesta- vina kakovosti v turizmu" je bilo ugotovljeno, da sodi Slovenija med varne turistične dežele. Do- sedanja praksa je tudi pokazala, da je potrebno spremeniti neka- tera načela in obnašanja do gosta - tujca nasploh. V kreativni delavnici, ki je v organizaciji gospodarskega in- teresnega združenja Poetovio Vi- vat prejšnji teden potekala v Bo- hinju, so najpomembnejši turis- tični delavci snovali turistične aktivnosti v tem in prihodnjem letu v Ptuju. Napisali so veliko, sto strani želja in potreb. Vprašanje o tem, kdo so bili najbolj znani vazali salzburške nadškofije v srednjem veku na ptujskem območju, je bilo kot kaže trd oreh. Prejeli smo le en pravilen odgovor. Le Matej Vur- cer iz Orešja 21 je odgovoril, da so bili to gospodje Ptujski. Česti- tamo! Danes vprašujemo, kateri po vrsti je bil aprilski ženski turis- tični rally "Gradovi na Sloven- skem". Nagrada za pravilen od- govor so muzejske publikacije in družinska vstopnica za ogled muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v uredništvu Ted- nika, Raičeva ulica 6, do 29. apri- la. 12-ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 20. APRIL 1995- TEDNIH ORMOŽ / KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA V LETOŠNJEM LETU Oclslel ffudi Dtidlt^ Kmečkih šsmm VOrmožu že nekaj let uspešno dela tamkajšnja Kmetijsko svetovalna služba, ki se lahko pohvali z dobrimi rezultai na področju kmetijskega strokovnega svetovanja in izobraževanja. Uspešno pripravljajo strokovna predavanja za kemtovalce, teh je bilo letos kar precej po ormoških zadružnih enotah, dobro pa je tudi sodelovanje s strokovnimi sodelavci iz sosednjih Kmetijsko svetovalnih služb. O delu ormoške Kmetijsko svetovalne službe v letošnjem letu, o novostih, ki jih pripravljajo ter o sami organizaciji dela, smo se pogovarjali z vodjem Kme- tijsko svetovalne službe Ormož, Bojanom Mlakarjem. Tednik: Ormoška Kmetijsko svetovalna služba je v letošnjem letu pripravila pester program predavanj za kmetovalce. Razde- lili ste ga po tematskih po- dročjih, torej katera so bila ta po- dročja in kako ste bili zadvoljni z obiskom predavanj ? Bojan Mlakar: "V Ormožu že kar nekaj let pripravljamo ta ciklus zimskih predavanj za kmetovalce. Predavanja so prav v zimskem času, saj imajo kmetje takrat naj- več časa za izobraževanje. Celotni letošnji program predavanj smo razdelili po krajevnih skupnostih naše enote, ob tem pa smo seveda računali tudi na nekoliko večji obisk. Predvsem smo se letos ome- jili na aktualne teme in se ob tem poskušali izogniti ponavljanju ne- katerih tem, ki so jih kmetje v pre- teklih letih že slišali. Tematiko smo tudi letos razdelili po posa- meznih sklopih, torej na polje- delstvo, zelenjadarstvo, trav- ništvo, živinorejo, ekonomiko, vi- nogradništvo, sadjarstvo in nekaj splošnih tem, med temi smo letos prvič vključili gozdarstvo in izo- braževanje v interesnih krožkih. Ta predavnja so namenjena vsem, naša Kmetijsko svetovalna služba poskrbi za veliko število poslanih vabil in objavo v sredstvih javnega obveščanja. K sodelovanju vsako leto povabimo številne strokovnja- ke iz Kmetijskih zavodov Maribo- ra in Ptuja, fakultetnih delavcev, ob tem pa se tudi sami vključimo kot svetovalci na posameznih po- dročjih naše občine. Najverjetneje bomo s podobno tematiko preda- vanj za kmetovalce nadaljevali tudi v naslednjih letih, čeprav z obiskom letošnjih predavanj ni- smo najbolj zadovoljni. Prav z na- menom, da bi kmetovalci obisko- vali predavanja, smo pred dvema letoma pri naši Kmetijsko sveto- valni službi začeli izdajati Kmetij- ske novice na treh in večih stra- neh, kjer kmetovalcem posreduje- mo kratka navodila za uspešno delo. Lahko rečem, da so jih bralci do sedaj lepo sprejeli, vendar v do- govorih z županom razmišljamo, da bi preko občinskih sredstev za intervencije v kmetijstvu, te novi- ce lahko posredovali širšemu kro- gu bralcev našega ormoškega po- dročja." Tednik: Kmetijsko področje, ki ga pokriva vaša svetovalna služba, je precej veliko. Imate morda podatke, koliko je v tem trenutku organiziranih kmetij in kmečkih gospodinjstev v vaši občini? Bojan Mlakar:" Z reorganizacijo lokalne samouprave smo kot občinski prostor ostali skupaj, tako da se organizacijska shema ni bistveno spremenila. Delamo po posameznih krajevnih skupnos- tih, trenutno nas je pri ormoški Kmetijsko svetovalni službi pet splošnih svetovalcev in Hinka Hržič, ki pokriva kmečka gospo- dinjstva, dopolnilne dejavnosti in dela s kmečko mladino. Ob tem lahko rečem, da pa je sama usmer- jenost naših kmetij zelo pestra. Po nekaterih naših podatkih je v občini Ormož 3349 kmečkih go- spodinjstev, od tega je 550 čistih kmetij, 1104 je dopolnilnih kme- tij, imamo pa v občini že precj os- tarelih in opuščenih kmetij. Naša Kmetijsko svetovalna služba si se- veda prizadeva, da bi ta teren kar najbolje pokrila in veliko sodelo- vala s samimi kmetovalci, do sedaj je bilo v okviru sodelovanja že pre- cej uspehov. V zadnjem času pa ugotavljamo, da kmetovalce zelo zanima področje ekonomike in trženja, zato bo potrebno v pri- hodnje tudi v okviru te službe dati prednost sami prodaji na trgu." Tednik: Poleg že stalnega pro- grama predavanj za kmetovalce in rednega izdajanja Kmetijskih novic, ormoška Kmetijsko sveto- valna služba pripravlja še kakšne novosti? Bojan Mlakar Bojan Mlakar:" V Kmetijsko svetovalni službi imamo tudi letos zastavljen program dela, predvsem del splošnih nalog, ob tem pa si vsako leto zastavimo še določene pospeševalne programe, ki so dos- lej v občinskem proračunu naleteli na ugoden odmev. Predvsem so pri tem v odspredju demonstracijski programi, ki jih poskušamo prak- tično vpeljati tudi na kmetijah. Skozi vse leto pripravljamo 13 po- speševalnih programov, to so predvsem učinki iz planskega zati- ranja bolezni pšenice na kakovosti pridelka, nekaj pri pridelovanju krompirja, uporabi herbicidov v vrtnarstvu, saj se na našem po- dročju zelo širi vrtnarsko - zelenja- darska proizvodnja. Poskušamo najti tudi ustrezno rešitev pri upo- rabi herbicidov v koruzi, intenzi- viramo prehrano prašičev. Pri sad- jarstvu si prizadevamo za pridela- vo okolju prijaznejšega sadja, v vi- nogradništvu za pridelavo zdrave- ga in kvalitetnejšega grozdja, kot dopolnilna dejavnost pa se razvija turizem na kmetiji. Prav v ta na- men smo pripravili pospeševalni program, ki naj bi izboljšal usmer- jenost turizma na kmetiji na po- dročju naše občine." Društvo kmečkih žena Od 5. aprila naprej imajo pri ormoški Kmetijsko svetovalni službi novo ustanovljeno Društvo kmečkih žena, ki ga vodi Hinka Hržič. Sicer pa je Hinka Hržič pri Kmetijsko svetovalni službi sveto- valka za kmečko družino in za delo z mladimi kmetovalci kot del do- polnilne dejavnosti. Po ustanov- nem srečanju Društva kmečkih žena v Ormožu je Hinka Hržič po- ,vedala:" Kmečke žene so bile v ormoški občini že precej časa do- bro organizirane po posameznih aktivih, vendar smo želele z usta- novitvijo društva povabiti k sode- lovanju še več žena in kmečkih go- spodinj iz podeželja. Zadale smo si nalogo, da skozi vse leto organizi- ramo več predavanj, enodnevne seminarje, predvsem kuharske tečaje, ki smo jih že pripravile v zimskem času, veliko zanimanja pa jebilo tudi na seminarjih o mle- ku in mlečnih izdelkih, pečenju kruha in slanega peciva ter pripra- vi rib. V decembru smo pripravile še družabno srečanje in si ob tej priložnosti ogledale slaščičarno in pekarno Fištravec v Ormožu." Tednik : Poleg seminarjev, strokovnega izobraževanja in družabnih srečanj v zadnjem času, pa se program aktivnosti nadaljuje vse tja do konca letošnejga leta. Torej kaj vse boste kmečke žene še pripravile in organizirale v naslednjih me- secih? Hinka Hržič:" Takoj po veliko- nočnih praznikih bomo sodelova- le na ptujski razstavi Dobrote slo- venskih kmetij, odkoder imamo že precej pohval in priznanj. V juniju se odpravljamo na strokovno eks- kurzijo v Avstrijo, na ogled naj- lepše urejene avstrijske vasi. V po- letnih mesecih se bomo lotile pri- prave seminarja o vlaganju sadja in zelenjave, v oktobru bomo v našem društvu organnizirale tečaj o cvetju in aranžiranju, seveda skupaj s strokovnimi sodelavci. Tudi za zadnja dva meseca letošnjega leta so že stekli pogovo- ri, takrat naj bi organizirale več tečajev s tematiko zdravilnih zelišč, predvsem želimo spoznati najpomembnejše zdravilne rastli- ne našega območja in njihovo upo- rabnost, nekaj tečajev pa bomo le- tos še ponovile. Srečanje ob usta- novitvi našega društva je dalo veli- ko novih predlogov za uspešno na- daljevanje našega dela, tako naj bi v tem letu povabili na pogovor Slavka Zgonca, ki se ukvarja s te- matiko urejenja kmečkega okolja." Tednik: Že ob sami ustanovit vi Društva kmečkih žena je bil( prisotnih precej vaših članic, to | število pa se bo v prihodnje naj. verjetneje še povečalo. Kaj pa fi. nančno stanje, vemo, da ste kot dopolnilna dejavnost del Kmetij, sko svetovalne službe, so vam kaj obljubili iz novega občinske, ga proračuna? Hinka Hržič Hinka Hržič:" Stroški zimskega izobraževanja so bili financirani iz ostanka lanskega občinskega pro- računa, kako pa bo letos z denar- jem, namenjenim področju našega dela, še ni znano. Vendar smo kmečke žene prepričane, da nam bodo naklonjeni tudi v prihodnje, saj je naš program aktivnosti pre- cej obsežen, že sedaj pa se lahko pohvalimo z nekaterimi uspehi. Seveda ob tem ne pozabljamo na pripravo kulinaričnih razstav, zadnja pri Veliki Nedelji je bila zelo uspešna, naslednjo pa pri- pravljamo ob koncu tega meseca v Podgorcih. Sodelovale bomo tudi ob Martinovanju s kulinarično razstavo in prodajo kmečkih da brot. Da bo naše društvo delovalo uspešno tudi v prihodnje, se bomo potrudile vse članice, predvsem pa ob tem vabimo vse kmečke žene. da se nam pridružijo." Besedilo in posnetka: ^ tatjana mohorko LENART V SLOVENSKIH GORICAH Pli Itn^urtu sn delili Imnpotl Lenart v Slovenskih go- ricah spada med prve občine v Sloveniji, kjer so začeli z ločenim zbiran- jem komunalnih odpadkov. Tako je podjetje Letnik- Saubermacher, ki skrbi za redni odvoz odpadkov, v lanskem letu, v občini Len- art, ki zajema sedem krajev- nih skupnosti, pobralo do- brih 7000 m3 komunalnih odpadkov, od tega je bil delež bioloških odpadkov, ki pa jih pobirajo le v mestu Lenart, približno 150 ton. Le-te, podjetje Letnik - Saubermacher, odlaga na vzorno urejeni kompostarni v Žicah, kjer so v soboto, 8. aprila, izvedli drugo akcijo brezplačnega razdeljevanja komposta občanom, ki so vključeni v sistem rednega odvoza bioloških odpadkov in to je od 900 gospodinjstev v mestu Lenart. Odziv na akcijo je bil množičen, tako da so v dobrih dveh urah raz- delili skoraj 35000 litrov kvalitet- nega in visokovrednega komposta, ki je uporaben za najrazličnejše na- mene, v sadjarstvu, vrtnarstvu, pa še kje. Ob tem je potrebno povdariti, da je celoten proces pridelovanja komposta povezan z nemalimi stroški mešanja in v končni fazi, sejanja, saj morajo v ta namen pri- peljati poseben stroj iz sosednje Avstrije. Pa tudi pakiranje v ustrezno embalažo, ki bi bila pri- merna za prodajo, je za sedaj še predrago in neekonomično. In prav zaradi tega se je podjetje Let- nik-Saubermacher odločilo, da kompost, ki so ga pridelali v lan- skem letu, raje brezplačno razdeli svojim strankam, kot pa da ga pus- tijo da propade. Upajo pa, da bodo v prihodnosti uredili tudi to ter ponudili svoj kompost širšemu krogu odjemalcev, saj je pov- praševanje veliko. Vsekakor pa je to dejanje vredno pohvale in po- snemanja. . Aleš Lipko OBCNI ZBOR RK TRNOVSKA VAS Člani Rdečega križa Trnovska vas so se v nedeljo, 9. aprila, zbra- li na letnem občnem zboru, dose- danjo predsednico RK Trnovska vas Kristino Vršič, ki je s krajšimi presledki opravljala to funkcijo 40 let, so imenovali za častno predsednico. Novi pred- sednik RK Trnovska vas pa je postal Jože Majerič. Dogovorili so se, da bodo v letošnjem letu nabavili prapor, ka- terega nameravajo razviti predvi- doma oktobra. Govorili so tudi o delitvi oblačil. Delijo jih samo tis- tim, ki za njih zaprosijo. Oblačil primanjkuje, zato pozivajo kraja- ne, da oblačila, ki jih ne potrebuje- jo, ne kurijo ali mečejo v smeti ampak jih prinesejo na sedež Rl^ Trnovska vas. V okviru RK bodo tudi letos organizirali krvodajal- ske akcije. Krajane pa obveščajo, da vsako prvo nedeljo v mesecu od 9. do 10. ure merijo krvni tlak na sedežu RK Trnovska vas (stara osnovna šola). Kuharski nasveti ŠUNKA V TESTU Potrebujemo: 1 srednjo veliko šunko Testo: 30 -40 dag moke, sol, 2,5dagkvasa, 3,5dagolja, 1,5 del mleka, 1 rumenjak, beljak za premaz Pripravimo kvašeno testo, tako da moki dodamo raz- drobljen kvas in sol, rumenjak, prilijemo olje in mleko ter na jtitro ugnetemo kvašeno testo. Gnetemo tako dolgo, da od- stopi od posode in rok. Damo počivat 20 minut in ponovno pregnetemo. Testo razvalja- mo na centimeter debelo. Oprano in dobro zbrisano šunko položimo na sredino testa ter zavijemo tako, da se je ne vidi. Z nožem ali obod- cem izrežemo cvetove in liste, ki \\h položimo na testo in do- bro premažemo z beljakom. Šunko položimo na pomaščen pekač in damo v pečico. Pečemo pri temperaturi 1 80 C, toliko ur, kolikor kilogra- mov je tehtalo šunka. veliko uspeha pri pripravi in dober tek. •> Nada Pignar f EDNIK -20. APRIL 1995 NASVETI. 13 KUNGOTA - RAVNO POLJE/DEMONSTRACIJA PRED SPOMLADANSKO SETVIJO la tehnično in strokovno priprovljeno setev v letošnjem Veto Kmetijska svetovalna služba in gepubliški center za po- speševanje kmetijstva sta v sode- lovanju z Visoko kmetijsko šolo \i Maribora in Kmetijsko srednjo §olo iz Maribora in Ptuja ter jCmetijskim zavodom Maribor in Obdravskim zavodom za veteri- narstvo in živinorejo Ptuj pripra- vila prvo letošnjo demonstracijo "Spomladanska setev" pri farmi Kungota - Ravno polje. Osnovno vodilo letošnje demonstracije je bilo tehnično in strokovnopravil- no opravljena setev kot temelj za uspešno pridelavo. Letošnja prva setev se je torej že začela in prav v smislu čim boljše pripravezemljeterkarnajbolj kva- litetno opravljene setve, so v sredo na Ravnem polju pripravili prikaz strojev za oranje in predsetveno pripravo tal ter primernih sejalnic. Predstavili so dvo in tro brazdne pluge, tri predsetvenike, vrtal- kasto brano za predsetveno pri- pravo zemlje, sejalnice za setev koruze in sajalnico za setev trav, avtomatski sadilec krompirja, Futuro - sejalnice za direktno se- tev žit in stroj za minimalno obde- lavo in direktno setev ter škropil- nik za kar najbolj pravilno upor- abo herbicidnih sredstev za zaščito poljščin. Prikazali so pra- vilno nastavitev gostote, globine in hitrosti setve ter pravilno nastavi- tev škropilnika. Demonstracija je bila v prvi vrsti namenjena kmetovalcem in kme- tijskim svetovalcem, ogledali pa so si jo tudi dijaki in študentje kmetij- skih šol iz severovzhodne Sloveni- je. Znano je namreč, da se kmeto- Spomladanska demonstracija tudi za tehično pravilno upravljanje s kmetijskimi stroji. valci v zadnjih letih srečujejo s pre- cejšnjim številom kmetijskih stro- jev in z demonstracijo so organiza- torji želeli v vsakdanji praksi poka- zati delo s temi stroji in njihovo uporabnost, kar pa bi lahko kmeto- valcem koristilo pri nakupu ustrez- nega kmetijskega stroja. Na demonstraciji smo lahko slišali, da je za pravilno in strokov- no pripravljeno setev zelo po- membno, da so tla dobro pripravl- jena in, da so s tem ustvarjeni pri- merni pogoji za nadaljno rast rast- lin. Predstavili so se tudi slovenski proizvajalci kemičnih sredstev za varstvo rastlin in zastopniki se- menskih hiš, ki so poskrbeli za do- bro informiranost o pravilnem iz- boru semen in zaščitnih sredstev v letošnji setveni sezoni. Tudi na ptujski Kmetijski sveto- valni službi so ob demonstraciji pripravili precej navodil za pred- setveno pripravo tal za spomladan- sko setev in ing. Ivan Brodnjak ob tem svetuje, da se mora zemlja za setev koruze prednodno dobro pri- praviti. "Zemljišče moramo porav- nati deset do petnjast dni pred set- vijo, saj s tem poravnamo in zdrobi- mo zgornjo plast zemlje ter s tem obdržimo prepotrebno zimsko vla- go v tleh. Kmetje delajo precej na- pak pri setvi in zato jim pripo- ročamo samo več natančnosti pri setvi, ki naj bi se pričela po dvajse- tem aprilu. Pri nas jezelo vprašljiva gostota setve, saj sejemo koruzo preredkoinvzadnjih letih vokviru naše službe ugotavljamo, da so ti posevki za več kot enkrat preredki. Tudi pri sami zaščiti pred pleveli se da veliko prihraniti, predvsem če poznamo vrsto plevelov, ki jih ima- mo na njivi," je povedal Ivan Brodnjak iz ptujske Kmetijske svetovalne službe pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živino- rejo. Tekst in posnetek: Tatjana Mohorko PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPiC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -XV. 2. Spoznali smo že nekate- re osebnostne značilnosti alkoholikov, toda vedeti tudi moramo, da obstajajo različne stopnje alkohol- ne zasvojenosti. Te sežejo od občasne, priložnostne opitosti do kroničnosti. Posebno obliko predstavl- ja dipsomanija: nekateri ljudje na vsakih nekaj dni, tednov ali mesecev izne- nada začutijo neustavljivo slo po alkoholu in alkohol- nem opoju,zaradi česar potem nepretegoma pije- jo ves dan ali več dni, čemur sledi potem spet krajše ali daljše obdobje abstinence. Vloga oseb- nosti pri vsaki od teh sto- penj je drugačna. Danes ni več nobenega dvoma o tem, da je alkohol- na zasvojenost bolezen. Ker je to hkrati bolezen, ki v večini primerov huje kot druge razruši človekovo osebnost, njegovo telesno zdravje, delovno sposob- nost in odnose v družini, se vsepovsod po svetu že dol- go trudijo, da bi jo zajezili. Poleg tega pa obstaja tudi te- sna zveza med alkoholno za- svojenostjo in socialno-patološkimi de- jan ji (nasilna dejan ja, kraje, prostitucija). Po podatkih iz sosednje države Hrvat- ske npr. je bilo med leti 1946 in 1955 (takratna re- publika v sklopu FLRJ) kar 55% ubijalcev opitih, pri 81% vseh ubojev pa je bil pod vplivom alkohola ali ubijalec ali žrtev. Prav za- strašujoči pa so podatki o posledicah opitosti v pro- metu. Zdravljenje zasvoje- nosti od alkohola seže od preventivnih, socialno-po- litičnih ukrepov, preko so- matske nege kroničnega bolnika ali bolnika v alko- holnem bledežu, do psiho- loških in socialnih oblik zdravljenja in skrbi. Na žalost dosedanji rezultati kažejo, da niti preventiva niti naknadni psihosocial- ni ukrepi ne dajo zaželenih rezultatov, če odštejemo posamezne primere; znano je npr., da nezaleženiti pre- poved točenja alkoholnih pijač, niti strogo kaznovan- je posameznih alkoholi- kov. Zasvojenost z alkoholom je v veliki meri odgovor na vse večjo odtujenost člove- ka v današnjem času in dok- ler te ne bomo odpravili, bodo vse druge oblike pre- ventive bolj ali manj neu- spešne. Isto velja tudi za so- cialno-psihološko rehabi- litacijo alkoholikov. Z njo sicer vračamo v življenje izmed stotisočev nekaj sto alkoholikov, ne moremo pa z njo odpraviti te- meljnih vzrokov in s tem dotoka armade novih bol- nikov. Na zanimivo vprašanje ALI STE ALKOHOLIK? Pa lahko odgovorite nas- lednjič (seveda, če to želi- te!). mag. Bojan Sinko BOJ PROTI RAKU / POVZROČITELJI RAKA SO V NAŠEM ŽIVLJENJSKEM IN DELOVNEM OKOLJU Raku se lahke ognema Teden boja proti raku je priložnost, da nekoliko bolj poglobljeno raz- mišljamo o tej bolezni. Rak je stvarnost našega časa. Domne- vajo, da je 70-90 % dejavnikov, ki raka Povzročajo ali pospešujejo, v našem življenjskem in delovne okolju! Ta po- datek mora strezniti vsakega od nas, da ^voj način življenja uredi po načelih 'zdravih življenjskih navad. V mnogih primerih se raku lahko og- nemo, če le hočemo (zdrava prehrana, "e pretirano sončenje, opustitev kajen- skrb za ustrezno telesno težo ...) in ga odkrijemo, če prisluhnemo svojemu 'elesu (redni ginekološki pregledi, sa- niopregled dojk, opazovanje kožnih -znamenj, pregledi prostate po 40. letu •■)■ Sprožilen pa je lahko tudi stres in fiziološki odzivi nanj, ki oslabijo ali ';^lo zatrejo naravno obrambo telesa, ps, v katerem živimo, postavlja marsi- l^omu v ospredje materialno kakovost ^jvljenja, zato mu dejavniki tveganja ^^kodljivi vplivi) ne pomenijo veliko, 'oda če (ko) pride bolezen, ki ne potrka, P/eden vstopi, in se velikokrat pokaže ^^'e takrat, ko je tudi medicina ■^^niočna, materialne dobrine izgubijo ^"^isel. Zdravje je naenkrat edina, naj- '''^^ia želja in boj za življenje priložnost za spremembo pogledov na dotedanje življenjske navade! PREHRANA kot dejavnik tveganja pri nastanku raka igra zelo pomembno vlogo, saj znanstveniki trdijo, da je po- jav raka pri moških v 40 %, pri ženskah pa v 60 % v povezavi z neustrezno prehrano. Predvsem maščobam pripi- suje velik pomen pri nastanku rakastih bolezni. Različne maščobe povzročajo različno tveganje. V dnevni prehrani je potrebno omejiti predvsem živalske (nasičene, trde) maščobe, največjo vrednost med maščobami pa predstavl- jajo rastlinske (manj ali nenasičene, tekoče) maščobe, med njimi predvsem olivno olje. Maščobe naj bi dale člove- ku le približno četrtino dnevne energi- je, to pa je le nekaj malih žličk olja za zabeljenje, pripravo mesa, omak ... Važno je vedeti, da 1 gram maščobe da enkrat več energije kot enaka količina drugih hranilnih snovi (beljakovine, ogljikovi hidrati). Potrdili so tudi vpliv zaščitnih snovi v zelenjavi in sadju (vitamini, minerali) na pojav nekaterih rakov, predvsem pri ljudeh, ki uživajo malo korenja, solate, špinače, ohrovta in zelja. Uživanje sad- ja in zelenjave varuje ^uii pred nastan- kom raka v ustih, žrelu, grlu, požiralni- ku, želodcu, debelem črevesju, danki, sečnem mehurju in celo na mater- ničnem ustju. Sadje in zelenjava sta zelo bogata z vla- kninami, ki preprečujejo nastanek raka na debelem črevesu še posebej zato, ker pospešujejo prehod blata sko- zi debelo črevo. Obstajala pa naj bi tudi povezava med rakom na dojki in rakom na jajčnikih. Prehrana z veliko sadja in zelenjave vsebuje tudi zelo malo maščob in je to- rej manj kalorična, kar ima še dodaten vpliv pri varovanju zdravja. Poseben varovalni vpliv naj bi imeli česen, zelje, ohrovt in drugo. Tudi povečana telesna teža je po- memben dejavnik pri nastanku raka na prsih, ginekoloških rakih,raku na prostati, raku na debelem črevesu in danki. Nastanek raka pa lahko pogojuje tudi telesna neaktivnost (sedenje). Med najpomembnejšimi prehrambeni- mi dejavniki tveganja je torej hrana: z veliko maščob in mesa, pečena, ocvrta, prekajena in preslana hrana, z veliko aditivov in kontaminantov (barvila, pesticidi, nitrati - tudi v vodi, sredstva ^ ohstoJHost oz. konzervansi), prehrana-z malo zaščitnih snovi (vitamini, mine- rali, vlakninami). ZATO v dnevni prehrabni povečajmo količimo sadja, zelenjave in živil iz po- lomletih žit (polnozrnat kruh, doda- janje lanenega semena raznim živi- lom), med živili pa izbirajmo tista, ki so bogata vitaminov A, C, E, karotenov, selena in kalcija (zelenjava in sadje živih rdeče oranžnih barv in temno ze- lena kodrasta zelenjava!). Osnova dnevni zdravi prehrani naj bodo žita in jedi iz moke celih žitnih zrn (črna moka), sledita sadje in zelen- java (vsaj 400 g različnih vrst), šele na tretjem mestu je meso (perutnina brez kože, zajčje meso, divjačina, ribe, meso klavnih živali) in mesni izdelki, jajca, mleko in mlečni izdelki. Uporaba hre- novk, posebnih salam . . naj bo v korist svežega mesa. Uporabljamo le pusto meso in posneto mleko ter manj mastne mlečne izdelke. V prehrani uporabljamo le kvašeno tes- to oz. jedi iz testa z mlekom. Nekaj žličk sladkorja v kavi ali čaju na dan aH v občasni sladici v tedenskem jedilniku je še zdrava prehrana. Dnevni jedilnik naj vsebuje pet obro- kov hrane: Vsak obrok naj vsebuje žitne izdelke, sadje ali zelenjavo in bel- jakovinsko živilo (meso ali mleko ali jajce, stročnice). Z nepravilno pripravo hrane (kuhan- je, namakanje) lahko jedi osiromašimo vitaminov in rudnin. Izguba vitaminov je odvisna predvsem od vrste živila in možnosti priprave hrane. V živilih izgubimo s pripravo hrane okoli 30 % vitaminov skupine B, pri zamrzovanju pa izgubimo ali uničimo še do 10 % v vodi topnih vita- minov in rudnin. Izgube vitaminov C in B so še večje, če živila, predvsem ze- lenjavo, kuhamo v majhnih koščkih ali jih kuhamo v preveliki količini vode, ker odvečno odvržemo. Razmeroma majhna je izguba pri kuhanju v sopari in pri dušenju. Pripravljamo čim manj ocvrtih jedi. Pomembno je tudi, da vemo, da svetloba uničuje vitamina B2 in A (kuhanje ju ne uniči), z dodajan- jem kisa, limoninega soka ... pa ga še dodatno uničujemo. Vitamin A uničuje tudi priprava hrane v bakreni ali železni posodi in kuhinjsko orodje iz teh kovin. Pomembnih vitaminov D, E, K med pripravo hrane ne uničimo, ker se ne topijo v vodi. Dobro je vedeti tudi, da je izguba vita- minov v mleku in mlečnih pijačah med pripravo precejšnja. Če stoji mleko 2 uri na svetlobi, izgubi 50 % vitamina B2, zaradi medsebojnega učinkovanja snovi pa se uniči še vitamin C. Izguba je še dodatna pri kuhanju. Hrano, ki je kuhana v trdi vodi, oboga- timo z rudninami, z zamrzovanjem, čiščenrem in obdelavo pa minerahe uničujemo. Kljub temu jih z mešano prehrano še dobimo dovolj. Veliko rudnin dobimo z vodo, če je seveda hi- giensko neoporečna. Se več rudnin pa nam dajo naravne mineralne vode. Torej, ker si raka, poleg drugih dejav- nikov, lahko "skuhamo" sami, razmisli- mo, kaj je v naši prehrani narobe, kate- rih živil je preveč ali premalo, so naši obroki (pet bi ji moralo biti dnevno) in njihova sestava pravilno razporejeni (na 3 - 4 ure), kako in v kakšni posodi kuhamo, ali uporabljamo dovolj sadja in zelenjave - tudi presne, ali jemo do- volj žitaric in stročnic! Z upoštevanjem osnovnih navodil zdrave prehrane se bomo raku postavili v bran ter varovali življenje in ohranjali, če ne celo krepili zdravje. )^ )|( )j( O mnogih pomembnih dejavnikih tve- ganja in zdravem stilu življenja bi lahko izvedeli veliko več, če bi tudi na Ptuju ustanovili društvo za boj proti raku. Mnogi slovenski strokovnjaki in Onkološki inštitut Ljubljana že danes "ponujajo" svoje znanje v pomoč nam vsem! Kazalo bi izkoristiti to tudi v našem okolju. Mnoge dobre publikaci- je, ki so jih deležni člani desetih slo- venskih društev za boj proti raku (nam najbližje je v Mariboru) so brezplačne. V eni od njih piše; "Raku se lahko ogne- mo, če le hočemo;" in "Raka lahko odkrije- mo, če prisluhemo svojemu telesu". Nobe- na od obeh zahtev ni taka, da je ne bi bilo moč sprejeti in uresničiti, treba je samo VEDETI in HOTETI! Verica Turk V SADNEM VRTU vegetaci- ja kljub hladnemu vremenu v prvi polovici aprila, naglo napre- duje. Sadni vrt iz dneva v dan spreminja svojo podobo. Cveten- ju koščičarjev bodo naslednje dni sledili peškarji. Vse bolj bo doraščalo listje, z rastjo listov pa se povečuje možnost listov in cvetnih brstov z najnevarnejšo rastlinsko kužno boleznijo, škrlupom ali fuzikladijem .Dos- lej so bile okužbe še slabotne, saj je bil list še majhen, komaj v raz- voju popkov, za razvoj škrlupa so bile nekaj preteklih dni prenizke temperature. V naslednjih dneh pa se bo iz dozorelih zimskih tro- sov, ki so prezimili predvsem na odpadlem listju, ob ugodni to- ploti in vlagi ter že dokaj razvi- tem listju in mladih brstih, pričel izredno hitro rsazvijati škrlup. Glivična bolezen škrlup kmalu uniči listno zelenilo - klo- rofil v listih, v mladih plodičih pa se naredijo kraste, skozi kate- re prode gliva monilija. Taki plo- dovi segnijejo, listje prične predčasno odpadati in vegetacija se za to leto zaključi običajno že meseca junija. V izogib okužbi te nevarne in škodljive glivične bolezni svetu- )emo opravljati preventivna škropljenja pri peškarjih po na- povedih službe za varstvo rastlin ali pa vsak teden, če je vreme deževno ali deset dni, če je suho vreme, škropljenje s fungicidi ponoviti. Novi prirastek listov, poganjkov in plodov, ki je iz dne- va v dan večji, je pred okužbo ne- zavarovan. Pred cvetenjem opravimo škropljenje z enim od naslednjih kontaktnih fungicidov: delan SC 750 v 0.075 % koncentraciji ali dodine s 65 v 0.1 % koncentraciji. V času cvetenja sadnega drevja ne škropimo z nobenimi pestici- di. Takoj po zaključenem cveten- ju pa bomo škropili, kot bo to svetovano v dnevnem časopisju ali prej omenjenih časovnih presledkih. V OKRASNEM VRTU končujemo s sajenjem ali presa- janjem drevnin, razen seveda vzgojenih v vsebnikih, pri kate- rih ostane koreninska gruda nepoškodovana oziroma koreni- ne pri presajanju ne občutijo spremembe. V drugi polovici aprila, dobro pripravimo tla, kamor bodo sadi- li ali sejali poletne cvetličnice. Teh namreč na prosto ne sejemo preden se zemlja dovolj ne ogreje vsaj na 15 in ne sadimo dokler ne preneha obdobje hladne pomladi z možnmostjo spomladanskih slan. Okrasne cvetnice z razliko od vrtnin težje zavarujemo pred pozebo. Ni jih mogoče enostavno zavarovati s pregrinjali ali bun- kerji pred pozebo, ker imamo v okrasnem vrtu pač prepestro ses- tavo okrasnih rastlin različne ve- likosti. Zato s setvijo ali sajenjem na prosto raje nekaj dni počaka- mo, v tem času pa pripravimo zemljo, da se bo do setve dovolj vležala. Vrtnicam so dorastli že krepki poganjki. Bodimo pozorni na listne uši, ki bi že utegnile povzročiti škodo na mladih po- ganjkih. Če jih opazimo, vrtnice poškropimo z insekticidi v ne- vetrnem vremenu. Proti sesa- jočim škodljivcem, kot so listne uši, uporabimo le sistemične in- sekticide, s katerimi zastrupimo rastlinski sok. Škropljenje pono- vimo vsakih 10 dni. Če se bo vreme primerno oto- plilo, lahko že sadimo gomolje dalij na prosto. Lepo bodo rastli le zdravi gomolji, ki so dobro prezimili. Plesnivih in nagnitih gomoljev ne sadimo, da si tal ne okužimo z gnilobnimi bakterija- mi. V zelenjavnem vrtu, talni škodljivci postajajo vse večja nadloga. Razne strune, ogrci, sovke, koreninske uši in mnoge druge vrste objedajo korenine ali podzemne plodove, korene, čebulice, gomolje, ne da bi to opazili preden že nastane to- likšna škoda, da rastline prično odmirati, plodovi pa postanejo neužitni in neuporabni. Vzrokov za prerazmnožitev talnih škodljivcev je več, nasto- pajo pa običajno združemi. Najčešči so: - preko zime zapuščena zemlja, - neupoštevanje rastlinskega kolobarja, - neupoštevanje ali zanemar- janje setve vrtnin v rastlinske združbve. Področje talnih škodljivcev je zelo široko, zato bo v nekaj nas- lednjih prispevkih nasvetov o vrtnarjenjju, posvečeno opisu in razvoju te vrste zahrbtnih škodljivcev. Da bi zmanjšali škodo, ki jo talni škodljivci povzročajo, jih moramo najpreje dobro poznati, da jih lahko pra- vočasno odkrijemo in nato pra- vilno ukrepamo. Enostavno bi bilo svetovati, da kjer nam talni škodljivci že več let zapovrstjo povzročajo škodo, jih lahko s kemičnimi strupenimi pripravki hitro in učiknkovito uničimo, vendar naj bo to šele poslednji ukrep, ko bomo popreje izrabili vse druge naravnejše in brezpos- ledične ukrepe za zdravo pridela- vo vrtnin. * ★ * Po Thunovem koledarju setve je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zara- di lista, 21. in 22. ter od 25. do 28. aprila, plodov od 19. do 21 ter 28. in 30 aprila, korenike, čebulic in gomoljev 22. in 23. aprila ter cve- ta in zdravilna zelišča 24. in 25. aprila. •> Miran Glišič ing.agr. 14 — SFORT 20. APRIL 1995 TEDNIH KLJUB POMANJKANJU DENARJA, DOSEGAJO LEPE REZULTATE Kolesarki klub STYRIAN iz Lenarta v Slovenskih Goricah V prvih treh mesecih letoš- njega leta, so člani KK Styrian nabrali že dobrih 5000 km, kljub temu, da klubu, ki v dr- žavni konkurenci dosega od- lične rezultate, primankuje sredstev za še uspešnejšo delo. Kolesarski klub Styrian sodi, po uspehih, ki jih dosega v državni konkurenci in po resnosti dela, med najuspeš- nejše klube v lenarški občini. Letošnje leto pa je za njih, na nek način, prelomno, saj se bodo prvič predstavili tudi v članski konkurenci s tremi tekmovalci. Sicer pa nasto- pajo še v treh konkurencah, pri dečkih s šestimi, pri mlaj- ših mladincih s tremi, v kon- kurenci starejših mladincev pa z dvema tekmovalcema. Ker se je pred kratkim končalo zimsko pripravljalno obdobje, za njimi pa je že tudi prva dirka v Opatiji, smo njihovega trenerja, Petra Krambergerja, povprašali, kako so zadovoljni s trenutnim delom v klubu. "Po zimskem pripravljal- nem obdobju smo formo, za- radi ugodnih vremenskih raz- mer, nabirali predvsem doma. Bili smo redni obiskovalci te- lovadnice in trim kabineta, seveda pa so fantje tudi pri- dno nabirali kilometre. Tako so člani, od januarja do sedaj, prevozili dobrih 5000 km, v ostalih kategorijah seveda us- trezno manj. Sedaj, na pom- lad, pa so se začeli treningi ustrezno spreminjati, saj smo se usmerili predvsem na hi- trost in moč, kar se dosega predvem s kratkimi sprinti in intervalnimi vožnjami. Ven- dar pa tudi ostalega ne zane- marjamo. Za letošnje leto imamo v načrtih predvsem to, da v mlajših kategorijah obdržimo dosedanje fantastične rezul- tate v državnem merilu, v članski konkurenci, kjer bodo naši tekmovalci Matej Banie, Marko Kegl in Mitja Hamler, prvič stali z ramo ob rami, z veliko bolj znanimi tek- movalci iz Roga, Save, Krke in drugih, pa se jim želimo čimbolj približati in ujeti ko- rak z njimi. Perspektivne imamo pred- vsem mlajše kategorije npr. dečki, z bratoma Krevs, Lov- rom Ziberno in drugimi, ki so vsi sposobni dosegati odlične rezultate v svojih kategorijah. Najbolj pa se bomo pri- pravljali na državna prven- stva, nastopali pa bomo tudi v Avstriji, Hrvaški in Italiji, vendar le, če bodo to dovo- ljevala denerna sredstva", je povedal Peter Kramberger. Glede denarja in sponzor- jev je Peter Krambereger de- jal: "Če bi hoteli, da bi člani dosegali zares vrhunske rezul- tate, potem bi morali biti v klubu zaposleni. Nagrade na dirkah so namreč tako skrom- ne, da se od njih ne da živeti. Naš klub pa tudi nima dovolj sredstev, da bi jim lahko zago- tovili kaj več kot licence, hrano, prevoz in drese. Sred- stva skušamo dobiti iz vseh strani, trenutno je naš na- jmočnejši sponzor Styrian, po- tem nam pa še pomagajo v Aklimatu, TBP, GTP Kram- berger, Semevitu in Bistroju Žaba. Na splošno pa lahko rečem, da je v Lenartu za naš šport zelo malo sredstev. Sami se zavedamo, da je to, kar do- bimo od športne zveze, preko občine in republike samo kaplja v morju sredstev, ki jih klub potrebuje. V glavnem si sredstva zagotavljamc:) s spon- zorji, opremo, kolesa, obutev in čelade pa si tekmovalci tako ali tako kupujejo sami. To je redkost v Sloveniji, saj drugi klubi svojim članom zagotavljajo tudi kolesa in re- zervne dele. Počena guma ali zvit obroč, pomenita za naše- ga tekmovalca velik strošek, medtem ko npr. pri Savi ali Krki, tega tekmovalec ne ob- čuti. Od našega tekmo-valca, ki ima, ko se spusti po bregu, v glavi tudi "neko zavoro", ali bo prišel s celim kolesom "dol" ali ne, saj bi bila v dru- gem primeru zanj sezona pre- kinjena, če ne že končana, od njega ne moremo pričakovati pravih rezultatov. Dobesedno je vsak tekmovalec čisti indi- vidualist, kar pa se pozna tudi v rezultatih, ki so v našem športu velikokrat odvisni od celotne ekipe." Toliko torej Peter Kram- berger, trener KK Styrian. Njihov spremljevalni kombi lahko dejansko vidimo skoraj vsak dan na cestah po Sloven- skih goricah, Prekmurju ali Pohorju, vsak konec tedna tudi na dirkah sirom po Slo- veniji, tako da so res kot ena velika potujoča reklama, ki bi morala biti privlačna tudi za sponzorje. V klubu si namreč tudi želijo tesnejšega sode- lovanja z vsemi, ki bi jim imeli namen pomagati, saj bodo, kot pravijo, le tako uresničili svoje želje in pokazali svoj tal- ent. Vse prevečkrat se je pri nas že zgodilo, da so z odho- dom v člansko konkurenco perspektivni tekmcnalci iz manjših klubov dobesedno usahnili. Teh pa pri Lenartu ni na pretek. Aleš Lipko Do konca conskega šahovskega turnirja še tri kola Še malo in največja ša- hovska prireditev ta čas v Evropi bo zaključena. Napor- nih 17 dni tako za šahiste kot organizatorje skupaj s spon- zorji pa bo zapisanih z zlatimi črkami v zgodovino sloven- skega šaha. Organizirati prireditev, kot sta conska turnirja za svetovno ša- hovsko prvenstvo in memorial dr. Milana Vidmarja je prav gotovo podvig, ki zasluži vso priznanje, in to priznanje si je Šahovsko društvo Ptuj, ki skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije letos praznuje 60- Ictni jubilej, resnično zaslužilo. To so tako na svečani otvoritveni kot na obeh žrebanjih (posebej za moške in posebej za ženske) pov- darili vsi govorniki, med njimi tudi častni gost, zunanji minister republike Slovenije Zoran Thaler, ki je turnir tudi svečano odprl. To priznanje so s svojo pomočjo izra- zili številni sponzorji, kot tudi župan mestne občine Ptuj dr. Mi- roslav Luci, kot generalni pokro- vitelj turnirja. Ta je udeležence turnirja skupaj s predstavniki or- ganizatorja v torek tudi sprejel v mestni hiši in jim ob tej priliki izročil skromna spominska darila. Ob prostih dnehc so si udeleženci ogledali tudi nekatere ptujske znamenitosti. Seveda pa je bila vsa pozornost šahistov in šahistik v prejšnjih dneh usmerjena na črno bela polja in potrditev vstop- nice za nastop na medconskem turnirju, kamor se uvrstijo prvi trije pri moških in zmagovalka ženskega turnirja. Slovenska javnost je vsekakor z zanimanjem spremljala nastope naših, za katere bi že sedaj lahko rekli, da so svojo nalogo opravili zadovoljivo! Vsekakor velja izpo- staviti "VELIKO" zmago sloven- skega prvaka Leona Gostiša v 5. kolu proti igralcu štev. 1 turnirja, trikratnem izzzivalcu svetovnega prvaka Karpova in enemu naj- boljših šahistov sveta v zadnjih 40 letih, VM Viktorju Korčnoju. Si- cer pa strašni Viktor v prvem delu turnirja nikakor ni našel svoje prave igre in je tako po zmagi v 1. kolu 3 krat remiziral in končno v 5. kolu doživel še poraz od našega Gostiša. Tudi v 6. kolu je "samo" remiziral in nezadovoljstvo je bilo jasno zaznati po njegovih skopih izjavah. "Za da-našnjo partijo sem se pripravljal tri ure", je po zmagi v 8. kolu proti našemu Mohru vidno zadovoljen komenti- ral VM Korčnoj, ki je celo točko zabeležil že tudi v 7. kolu in tako nekako ves čas držal priključek z vodilnima VM Kindermanom in Lobronom z minimalnim zaostan- kom. Deveto kolo je bilo izredno uspešno za slovenske šahiste, saj so od možnih 4 točk osvojili kar 3,5 in izgledalo je, da bodo po dnevu počitka bolje nadaljevali. Vendar je v 10. kolu uspelo zma- gati le Mariborčanu Mohru, ostali trije naši pa so doživeli poraz. Še vedno pa ostajata edina nepora- žena udeleženca turnirja nemška VM Kinderman in Lutz. Borbeno pa je bilo tudi na žen- skem delu conskega turnirja, saj bo le zmagovalka napredovala na medconski turnir. Vsekakor sta prvi imeni turnirja VM Kachiani Garsinska iz ^ Nemčije in Le- matschkova iz Švice. Naše tri slovenske predstavnice igrajo nekoliko spremenljivo. Z dvema zaporednima zmagama jc odlično startala Nataša Krmelj, slovenska prvakinja Kili^ Grosar in domačinka, članica ŠD Ptuj Anita Ličina pa sta bili v začetku veliko manj uspešni. V naslednjih petih kolih lahko tudi od njiju pričakujemo igro, kot sta jo spo- sobni in ob inci, Slovenja vas : MTF Markovci, Boč : Gorišnica, ^"goznica : Bistrica, Hajdina • Pragersko-Polskava, Dor- '^'»va : Videm. Razpored tekem 14. kroga: Četrtek, 27. aprila 1995 ob '"•30: Bukovci : Rogoznica, gerečja vas : Boč, Hajdina : ^lovenja vas, Dornava : Žoga ^^ojnci, Videm : MTF Mark- p^ci, Pragersko-Polskava : Norišnica. Branko Lešnik STRELSTVO L Državna liga SD "PTUJ" : SD "MROŽ" VELENJE 1696 : 1673 Ptujski strelci nadaljujejo serijo zmag. V nedeljo, 16. aprila so gostili ekipo Mroža, katera je imela v svojih vrstah stalnega člana državne repre- zentance Simona Veternika. Ptujčani pa so nastopili kar s tremi reprezentanti — Lojze Trstenjak (565 krogov), Janez Štuhec (569) in Ludvik Pšajd (562). V kiinkurenci posamezni- kov so bili vsi trije ptujski strelci med prvimi .štirimi, toda zmagal je Simon Ve- ternik iz Velenja z nastre- lanimi 570. krogi. Drugi je bil Janez Štuhec s krogom manj, tretji pa Alojz Trstenjak. Trener Miran Kramberger je tokrat dal prednost Lud- viku Pšajdu, saj Sašo Porok kot mladinec ne bo nastopil na državnem prvenstvu v član- ski konkurenci. Tako je Porok nastopil le za trening kot četrti član ekipe in nastreljal solidnih 540 krogov. Ekipno so zmagali Ptujčani z 1696 krogi, kar je bilo za 23 krogov več od ekipe SD "MROŽ". S to zmago so si strelci iz Ptuja zagotovili eno od prvih dveh mest v prvi državni ligi. To pa je vsekakor več kot je kdorkoli lahko pričakoval po slabem začetku in porazu proti ekipi Kopačevane iz Ra- dovljice, ter nepotrebnega gostovanja pri Olimpiji, ko je bil Ptuj določen za gostitelja. Toda ekipa Štuhec, Trstenjak, Porok in Pšajd je pod vod- stvom trenerja Krambergerja uspešno premagovala tek- mece in se vstrajno vspenjala po lestvici. Srečanja je odlično vodil državni sodnik Dušan Orešek. SI TENISj Malečnik - Maribor Regijskega turnirja do 12 let so se udeležili 4 igralci TK Ptuj in sicer-Ajda Brumen, Tjaša Kovač, Rok Golen in Sašo Babosek. Razdeljeni v skupini po 5 igralcev, igra vsak 4 srečanja. Po dveh dneh se zmagovalci in drugoavrščeni v skupinah uvrstijo na finalni turnir. Ajda Brumen pri deklicah, Rok Galun in Sašo Babosek pri dečkih so v svojih skupi- nah osvojili 1. mesto, Tjaša Kovač pa 2. mesto. Tako so se vsi uvrstili na finalni turnir, ki bo čez dva tedna v Domžalah - čestitamo. T. K: ROKOMET Igrišče v Vuzenici, gledal- cev 150, sodnika Anderlič in Šauc (Slovenj Gradec) RK VUZENICA: Čas, Maj- cen 8, Zaveršnik, Vinšek, Krevs 1, Gril, Peruš 3, Maher 2, Praprotnik 2, Stani 3, Ferk 2 RK PVRAMIDIA: Korpar, Hedžet 9, M. Šandor 1, Rihtarič, Zabavnik 1, Roškar 1, Kostanjevec, Ivančič 4, Žni- darič, F. Šandor 2, Rantl 3, Tement. Rokometaši Pyramidie so v soboto gostovali v Vuzenici, kjer so se pomerili z domačo ekipo. Med tekmo je bilo večkrat zelo "vroče!, ker so domačini igrali grobo, sodnika pa sta to tolerirala in dovolila celo, da so po igrišču skakali gledalci. Vseeno so gostje potrpežljivo vztrajali, se borili do zadnjega trenutka in ob koncu iztržili točko - rezultat je bil 21 : 21 (12:10). Manja Bezjak OB 27, APRILU — DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Letošnje prireditve oh slovenskem državnem prazniku — 27. aprilu, dnevu upora proti oku- patorju hodo združene s proslavlanjem 50-letnice konca druge svetovne vojne ter zmage nad fašizmom in nacizmom. območni odbor združenja borcev in udeležen- cev Narodnoosvobodilnega boja Ptuj je v sode- lovanju z veterani osvobodilne vojne iz leta iggi in pripadniki slovenske vojske pripravil pester program aktivnosti. Prva od prireditev bo že ju- tri, v petek, 21. aprila, ko bodo na strelišču v športni dvorani Mladika izvedli pokalno tek- movanje v streljanju z zračnim orožjem. S tek- movanjem bodo pričeli ob Q. uri, sodelovali pa bodo borci partizan s kih enot med drugo svetovno vojno - borci I^ackovega odreda, XIV. divizije, V. prekomorske brigade, ter veterani osvobodilne vojne leta iggi in pripadniki slovenske vojske. Osrednje prireditve bodo na ptujskem območju prihodnji četrtek, 27. aprila, ko bodo izvedli tradicionalni pohod po poteh Slovenjegoriške - Lackove čete in komemorativno slovesnost v Mo- stju. Pohodniki, vabijo tudi vse mlade rodoljube, se bodo zbrali ob 8.00 pri Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptuju. Kot nekoč se bodo peš napotili proti Mostju, mimo rojstne hiše Jožeta L.acka na Kicarju ter pri bližnjem L^nišču, kjer je bila leta 1Q42 ustanovljena prva partizanska enota na območju Slovenskih goric. Ob d vanajstih bo ob spomeniku padlim v Mo- stju, pri gozdu Laze osrednja spominska sloves- nost. Pričakujejo, da bo ob državnem prazniku zbrane nagovoril župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, spominski nagovor pa bo imel predsednik borčevske organizacije Lvan Rau. slovesnost bodo s kulturnim programom oboga- tili recitatorji in člani moškega komornega zbora Ptuj, ki ga vodi Prane Lačen. Po kulturnem pro- gramu pa bodo podelili še pokale in priznanja zmagovitim ekipam strelskega tekmovanja in iz- vedli tovariško srečanje. Poleg tega se bodo ptujski borci udeležili tudi osrednje državne proslave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom, ki naj bi bila v soboto, 13. maja ob 11.00 uri na Irgu republike v Ljubljani. Dva dni pozneje, lo. maja bodo v razstavišču Pokrajinskega muzeja v Prešernovi 35, oziroma v bivših sodnih zaporih odprli razstavo Ptujski okraj nicd A^OB 1Q41-1Q45, ki jo pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj. Zadnja od prireditev pa bo v soboto, 20. maja ob 10. uri, ko se bodo zbrali ob devetih granitnih stebrih v gozdu pri Selih, v spomin na sedem padlih borcev Ilaloškega voda in dveh ruskih ofi- cirjev, ki so padli v spopadu z Nemci 20. maja '944. BOKS Ptuj S prve pozicije v končnici S .šestim krogom se je končal ligaški del državnega ekipnega prvenstva v boksu. Tekmovanje jc bilo v petek, 14. aprila, zvečer v športni dvorani Mladika v Ptuju. Domačini so kljub visokemu vodstvu v skupni uvrstitvi postavili močno zasedbo in zmagali tudi v zadnjem kro- gu ter tako potrdili prvo mesto pred končnico, v kate- ri so tudi boksarji Slovenske Bistrice, Ljubljane in Celja. V polfinalu se bodo Ptujčani pomerili s Celjani, Bistričani pa z Ljubljančani. Polfinale bo v maju, finale pa v juniju. Gledalci so v dvorani Mla- dika videli nekaj zelo dobrih borb, prave pa lahko priča- kujemo v obračunih za nas- lov državnega prvaka. Rezul- tati petkovih srečanj - pol- vclter: Kerin (Breg) - Holc (Ptuj) 2:0, Podvršnik (S. Bis- trica) - Stropnik (Ljubljana) 1:1, Zavec (Breg) - Perko (Ljubljana) 2:0; vclter: Mak- olič (Kranj) - Brumcc (S. Bistrica) 2:0; polsrednja: Krajnc (Ptuj) - Vidnjevič (Ljubljana) 2:0; srednja: Horvat (Ptuj) - Rajkovič (Ljubljana) 2:0, Ceder (S. Bistrica) - Klepcj (Celje) 1:1; poltcžka: Stražišar (Ljubljana) - Štalc (Kranj) 2:0; težka: V. Poš (S. Bis- trica) - Matovič (Celje) 2:0 in supertežka: Obreza (Ce- lje) - Fleitsher (Ptuj) 2:0. 1. kot ar ŠOLSKA PRVENSTVA Dečki so ogreti za Icošarico Letos pri mlajših dečkih zmagali igalci OS Majšperk, pri starejših pa OŠ Olge Meglic Ptuj Šolska športna društva so neizčrpen vir nadarjenih športnikov in športnic, ki so v zrelejših letih nosilci ptu- jskega in slovenskega športa. Dejavnost v teh društvih je izredno razgibana, največ dek- let in fantov pa se odloča za igre z žogo. Vrsto let potekajo tekmovanja med šolskimi športnimi društvi. V šolskem letu 1994/95 je v košarkar- skem tekmovanju mlajših in starejših dečkov sodelovalo kar osemnajst ekip. Ekipe so v predtekmovanju igrale v sku- pinah, v sklepni del tekmo- vanja pa so se uvrstile prvo- uvrščene, ki so v medsebojnih dvobojih odločale o naslovu najboljše v ptujski dvorani Center. Največ uspeha so imeli ko- šarkarji iz OŠ Olge Meglic Ptuj, ki so pri starejših dečkih osvojili prvo, pri mlajših pa tretje mesto (trener športni pedagog Ljubo Gajser), z pe- tim mestom (starejši dečki) in prvim (mlajši dečki)^ so se izkazali tudi igralci OŠ Majš- perk (športni pedagog Darko Kafel). Kakovost igre na prvenstvu je bila na zadovoljivi ravni, za to pa so poleg učiteljev šport- ne vzgoje zaslužni tudi košar- karski entuziasti, ki kot vodi- telji košarke aktivno delujejo na teh šolah. Pogrešali smo košarkarske delavce KK Ptuj. Vrstni red (mlajši učenci): 1. Majšperk, 2. Mladika, 3. Olga Meglic, 4. Breg, 5. Dor- nava, 6. Ljudski vrt, 7. Cirk- ovce. Vrstni red (starejši učenci): 1. Olga Meglic, 2. Gorišnica, 3. Kidričevo, 4. Cirkovce, 5. Majšperk, 6. Dornava, 7. Mladika, 8. Markovci, 9. Breg, 10. Ljudski vrt, 11. Cirkulane. Končni vrstni red 1994/95 - upoštevajo se uvrstitve ml. in st. dečkov: 1. Olge Meglic 36 točk, 2. Majšperk 34, 3. Mladika 30, 4. Cirkovce 27, 5. Dornava 27, 6. Breg 25, 7. Ljudski vrt 22, 8. Gorišnica 18, 9. Kidričevo 16, 10. Mark- ovci 11, 11. Cirkulane 8 točk. Ivo Kornik Sebastijan Kelednilc odličen v Sieni 1. in 2. aprila je v italijan- skem mestu Sieni potekalo mednarodno prvenstvo v judu za mladince, ki pa velja za na- jvečje in najmočnejše tek- movanje v Evropi. Udeležilo se ga je 13 evrop- skih držav, med njimi odlični Francozi, Poljaki, Spanci, Fin- ci, Bolgari, nekaj močnih ekip Italije. Da je bila konkurenca še močnejša, tekmovanje za- nimivejše in privlačnejše, so vsekakor poskrbeli tekmovalci mlade japonske državne re- prezentance, kateri so se po pričakovanju odlično odrezali in prikazali borbenost in zna- nje tradicionalne japonske šole juda. V Sieno je odpotovala tudi slovenska mladinska repre- zentanca v sicer okrnjeni po- stavi. Barve Slovenije je v reprezentančni vrsti zastopal tudi član ptujske Drave Se- bastijan Kolednik, šele 1. leto mladinec, vendar je z dose- danjimi uspehi dokazal, da je zrel za velike mednarodne turnirje. Sebastijan je nastopil v kategoriji do 60 kg kjer je zraven 40 tekmovalcev imela svoje orožje tudi Japonska. V 1. kolu je bil Sebastijan brez nasprotnika, v drugem kolu pa je v nekaj taktičnih po- tezah in zanimivem dvoboju premagal odličnega tekmoval- ca iz Italije in s tem dokazal, da je kos tudi vrhunskim tek- movalcem. V 3. kolu pa je po zelo izenačenem dvoboju tes- no izgubil z nasprotnikom iz Finske Vaukhonenom. Prvak v tej kategoriji je postal Ja- ponec KOJI. Na koncu je Se- bastijan Kolednik zasedal od- lično 14. mesto, kar v tako močni konkurenci za našega mladega tekmovalca pomeni vrhunski dosežek. Sebastijan Kolednik je do- kazal, da v judo klubu Drava Ptuj, pod strokovnim vod- stvom trenerja Filipa Leščaka', raste mladi rod uspešnih ju- doistov, ki z vztrajnim delom in trudom častno zastopajo tako barve ptujske Drave kot republike Slovenije v med- narodni areni. Simon Starček ALUMINIJ : BAKOVCI 4:2 (2:QV Kidričevo - stadion Aluminija, gledalcev 400, sod- nik Velički iz Maribora. Aluminij: Budimir, Kristofič, Prelčec, Žemljic, Horvat (J. Šmigoc), Grbavec, Žitnik, F. Fridl (Pavlic), Hojnik, Gajser in Kmetec. V srečanju z ekipo Bakovcev so domači nogometaši prikazali povsem drugačen pristop do igre, kot v Šent- jurju. Od prve minute gostom niso pustili, da bi razvili svojo igro. Plod tega sta zelo lepa zadetka Kmctca in Hojnika v prvih tridesetih minutah srečanja. Proti koncu prvega polčasa jc gostom le nekako uspelo vzpostaviti ravnotežje. Drugi del jc bil razburljivejši. Gostje so se popolno- ma odprli in rezultat zmanjšali. Nato je zopet Alumi- nij diktiral tempo in Marko Kmetec je dosegel še tret- ji zadetek za domače. Osem minut kasneje jc gostu- joči igralec Radikovič znižal na zadetek razlike. Ta- koj, ko so krenili iz sredine igrišča pa jc Marko Kme- tec še četrtič zadel za domače. Zmaga bi lahko bila ŠE višja, žal pa so poleg štirih zadetkov, domačini za- mudili še nekaj zelo lepih priložnosti. Naslednje srečanje igrajo igralci Aluminija v Rušah proti domači ekipi Pohorja. Danilo Klajnšek 16 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 20. APRIL 1995- TEDNIH PREJELI SMO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE VGORIŠNICI v soboto, 8. aprila 1995, smo ime- li v Gorišnici akcijo čiščenja okolja, katere namen je bil predvsem očis- titi obcestne jarke in urediti spo- minski park pri šoli. Kljub temu, da se je akcije udeležilo le 16 vaščanov (8 osnovnošolcev, 5 mla- dincev in trije "vaški odborniki") smo uspeli postoriti vse, kar smo načrtovali, tako, da upamo, da bodo naši sokrajani zadovoljni z našim delom, mi pa upamo, da bo ta naš trud "držal vsaj nekaj časa". Med čiščenjem se je nabralo 6 velikih vreč smeti in 5 traktorskih prikolic odrezanega vejevja in izruvanih ko- renin. V bodoče pa želimo, da bi se naše okolje obvarovalo pred smet- mi tako kot povsod drugje - s koši za smeti in seveda z ustrezno vzgojo in odnosom do okolja. Ocenjujemo, da bo 10 košev za smeti dovolj, da bo smeti v jarkih bistveno manj, predvsem na relaciji šola - trgovina - avtobusna postaja. Obenem smo še čistili jamo pri Železnemi mostu čez Pesnico, kar bo potekalo še pri- bližno en mesec. V tej jami, katero je izdolbla Pesnica pred leti med poplavami, se je do sedaj "nabralo" okrog 50 m3 navlake, katero sedaj mladinci sortirajo, tako, da bomo jamo sanirali. Po sanaciji odpadkov pa želimo teren v jami zravnati, tako, da bo jama primerna za re- kreacijo, hkrati pa bo obdržala še svojo prvotno nalogo kot prelivna jama ob poplavah. Upamo, da nam bosta lastnika "Zemeljiška skup- nost" in občina Gorišnica stali tudi finančno ob strani, saj bi tako sani- rana jama lahko pomenila vzorčno reševanje podobnih problemov, kot sta jami v Gajevcih in Moškanjcih pa tudi drugod. Za naslednje čiščenje, ob dnevu zemlje, 22. aprilu upamo, da bo udeležba večja, tako, da bomo lahko očistili tudi obrežje Pesnice. A.H. PRIPOMBE K UREDITVI NOVEGA PTUJSKEGA POKOPALIŠČA Leto dni je minilo, odkar so položili v zemljo mojo ženo. Ker sem reden, vsakodnevni obiskova- lec novega ptujskega pokopališča. navajam nekaj pripomb, o katerih bi bilo primerno razmisliti in ob njih tudi ukrepati. 1. Tisti, ki so načrtovali in odločali o novem ptujskem pokopa- lišču, so pri svoji uresničitvi nare- dili nemalo napak. Mislili so le na pokojnega Človeka, ničesar pa o tis- tih, ki mrtvega spremljajo na zadnji poti in se ga kasneje spominjajo ob grobu. Cesta proti pokopališču je ozka in zelo prometna. Ko se vključijo v promet še mopedisti in kolesarji, za pešca skoraj ni več prostora. Ali v proračunu občine res ni mogoče zagotoviti vsaj za ki- lometer pločnika za pešce? Za mno- ge ljudi bi bil ob delavnikih, nedel- jah in praznikih sprehod do poko- pališča lepa rekreativna in spreha- jalna pot do njihovih najdražjih. 2. Tudi stavba pokopališča ni fuk- cionalna. Pogrebi so skoraj vsakod- nevni, tudi po dva, trije v enem dnevu. Pokojniki so res pod streho, svojci in spremljevalci pa stojijo na dežju, snegu in mrazu, poleti pa na vročem soncu. Manjka večji, topel prostor, kjer bi lahko svojci posede- li, se odpočili, tisti, ki pridejo od daleč, popili kavico ali čaj. Takšen prostor danes premore že skoraj vsako vaško pokopališče (za vzor so hajdinsko, videmsko, gorišniško pokopališče), le novo ptujsko poko- pališče je brez njega. 3. Tudi asfaltiranih poti med polji grobov je premalo. Primerno bi bilo namestiti še nekaj lesenih klo- pi in podaljšati vsaj zadnjo in pred- zadnjo potko proti pokopališki stavbi, da ljudje ne bi hodili križem kražem po zelenici. Skoraj vsak obiskovalec že ima svojo potko. Ne- kateri vozniki se še naprej vozijo z vozili do grobov, da mopedov in kolesarjev niti ne omenjam. Priha- jajo tudi gospodje in gospe s psi, ki potem "lulajo" po spomenikih. 4. Priporočam, da se vrata glavne- ga vhoda zaklepajo, saj bi bil s tem onemogočen vstop na prostor po- kopališča vsem motoriziranim vo- zilom, razen seveda službenim in obrtnikom, ki postavljajo spomeni- ke. 5. Parkirnega prostora je prema- lo. Ob dežju nastanejo prava majhna jezera in vozniki so prisil- jeni parkirati na zelenici, zato bi bilo nujno parkirišče asfaltirati. 6. Delavci, ki vzdržujejo pokopa- lišče, so pridni in marljivi, zato zas- lužijo vso pohvalo. Trudijo se v vsa- kem vremenu, ne glede na dan, ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Upam, da bodo moje pripombe in razmišljanje spodbudili pristojne v občini, da bodo nekaj storili za boljšo urejenost in humanost na našem pokopališču. Pozdravlja vas vaš občan Janko Muršec KARITAS Dekaniji Ptuj in Zavrč V soboto, 8. aprila 1995 smo imeli zastopniki župnijskih Karitas ma- riborske Škofije Plenum Škofijske Karitas Maribor. Ker se o našem delu mogoče pre- malo ve, želim napisati nekaj besed o našem štiriletnem delu. Delati smo začeli 1991 v času voj- ne v Sloveniji, še bolj pa, ko so začeli prihajati k nam begunci iz juga. Tisto leto in še naslednje smo dobivali hrano, obleko in zdravila ter podobno iz Nemčije, Avstrije in Italije. Poleg beguncev so začeli prihajati k nam po pomoč tudi brezposelni in revni. Pri Karitas se vse kar dobimo raz- deli, ne glede na vero, narodnost in podobno. Prva ptujska Karitas je bila usta- novljena v župniji sv. Ožbolta (ne- precenljivo delo je opravil p. Kari Gržan), kmalu še župniji sv. Jurija ter župniji sv. Petra in Pavla. Iz me- seca v mesec je bilo več župnijskih Karitas. Sedaj jih je enajst poveza- nih v dve dekaniji. Predstavniki se redno mesečno srečujemo na po. svetih in to vedno v drugi župniji. Na srečanjih se duhovno bogatimo, predvsem pa si izmenjujemo izkušnje. Tako lahko ugotavljamo, kaj bi se še dalo storiti, izboljšati. Že od vsega začetka pri župniji sv. Jurija zbiramo zdravila, ki ljudem ostajajo v omarah, neuporabljena (zdravila se ne smejo metati v sme- ti). Sedaj pa nekaj več o plemenu. Ta je enkrat na leto. Po sv. maši, ki jo je opravil g. škof Kramberger, smo se zbrali v škofijski avli. Po pozdrav- nih govorih gostov iz Ljubljane in Kopra, smo slišali o delu v pretek- lem letu. Po zbiru vseh poročil, smo v preteklem letu delovali predvsem na naslednjih področjih - pomoč ogroženih, bolnih in ostarelih, pomoč beguncem, botrstvo, sveto- valno delo, zasvojenost, opravljanje civilnega služenja. Kaj več o našem delu pa še kdaj drugič. Mara Pušenjak TEDNIK -20.APRIL 1995 POSLOVNA SPOROČILA -17 18 - OGLASI IN OBJAVE 20. APRIL 1995- TEDNII( TEDNIK -20. APRIL 1995 OGLASI IN OBJAVE - 19 sv. TOMAŽ PRI ORMOŽU Trideset mefrofv dolga butara Fantje in možje iz RucmanceVf Trnovca^ in Mezgovcev so pod idejnim vodjem Jožetom Voršičem iz- delali 30 metrov doto- go butaro. S precejšnjo težavo so jo dostavili do farne cer- kve v Sv. Tomažu pri Ormožu, vendar niso imeli sreče s postavitvijo. Velikanski ''presmec'\ ho do nedelje še pri cerkvi, potem pa bodo njegovo zelenje in les razdelili domačinom, preostanek pa skurili v poveliko- nočnem kresu. • Bogdan Vunjak Temeljni kamen je simbolično zacementiral, nato pa blagoslovil škof dr. Franc Kramberger ob prisotnosti številnih cerkvenih gostov, med katerimi je bil tudi provincial kapucinov p. Vinko Ška- far, in vodstva občine. V Žikrcoh so bili na delu parapsihološki pojavi V Tedniku, 6. aprila 1995 smo na zadnji strani lahko prebrali članek "Kaj je vznemirilo nezna- ne sile?" izpod peresa Marije Slodnjak. Članek govori o pojavu na domačiji v Zikarcah 79, kjer je hrupno popokala steklenina in porcelan. Ker nobeden od bioe- nergetikov ni znal razložiti poja- va, pojav pa je v parapsihologiji znan, bom poskušal na kratko pojasniti za kakšne sile, oziroma sposobnosti gre. Priznam, da ni- sem velik strokovnjak za parap- sihologijo, vendar so potekale v času mojega podiplomskega štu- dija na ljubljanski univerzi določene parapsihološke razi- skave, zlasti okoli telepatije, s katerimi sem bil delno seznanjen tudi sam. Na kratko bom opisal parapsihološke pojave in po- skušal razložiti, za kaj je šlo v 'Žikarcih 79. KAJ JE PARAPSIHOLOGIJA Za psihologijo vemo, da se ukvarja s človekovo duševnostjo, predpona "para" pa pomeni "poleg", "zraven!, "ob". Od tod lahko sklepamo, da se parapsihologija ukvarja z nečim, kar je zraven psihologije. Čeprav se že več kot sto let s parapsihologijo ukvarjajo tudi resni znanstveniki, doslej ni imela statusa prave znanos- ti, v zadnjem času pa je tik na tem, da postane znanost. Parapsihologija se ukvarja s po- sebnimi sposobnostmi, ki jih imajo v večji ali manjši meri vsi ljudje in ki so naravne, čeprav so jih še pred časom pripisovali nadnaravnim si- lam. Nekaj podobnega lahko opazu- jemo skozi vso zgodovino. Spomini- mo se samo, kako so bili ljudje pre- pričani, da je kuga kazen za človeštvo, doker niso pred sto leti odkrili bakterije kuge, nato odkrili cepiva proti njej in se je niso več bali. Danes bi se izjavi, da je kuga kazen, le nasmehnil, s podobnim strahom kot nekoč pred kugo, pa stojimo da- nes pred dogodkom v Zikercih, ki pa je popolnoma naraven. Sposobnostim, ki so na splošno za- enkrat manj znane in ki jih imajo vsi ljudje, nekateri bolj, drugi manj, pravimo psi-sposobnosti ("psi" je ena od črk grške abecede). Ljudje, ki jih imajo v večji meri, pravimo mediji ali slovensko posredniki. Mediji de- lujejo lahko kot sprejemniki, kot od- dajniki ali kot oboje. Stik z obdaja- jočim jih svetom lahko vzpostavijo zuna) svojih čutil ah mišic. Kot spre- jemniki dobivajo podatke brez upo- rabe čutil, kot oddajniki pa z duhom neposredno vplivajo na snov, kar imenujemo psihokineza. Mediji-sprejemniki lahko zaznajo predmete ali dogodke brez uporabe svojih čutil; to je na primer jasnovid- nost, slutnje o tem, kaj se bo zgodilo, prenos misli ali telepatija (neposre- den prenos duhovnega sporočila). Te sposobnosti imajo lahko za spre- jemnike izredno pomembno spo- ročilo, npr. opozorilo na prijatelja, ki doživlja hudo stisko, sanje o rešitvi kakšnega (npr. matematičnega) pro- blema, kar se izkaže za pravilno, san- je o dogodkih, ki se zgode nekaj dni kasneje itd. Seveda mora biti korela- cija med sprejetimi sporočili pri is- tem mediju in pripadajočimi dogod- ki velika, sicer gre za golo naključje. Številni znanstveni poskusi s psi- hokinezo so pokazali, da lahko neka- teri mediji-oddajniki premikajo ali preoblikujejo predmete na daljavo, vplivajo na dejavnost živih bitij, re- cimo na njihovo rast, ozdravljenje itd. PARAPSIHOLOGIJA IN ZNANOST Za vse parapsihološke pojave je značilno, da niso podvrženi obsto- ječim fizikalnim načelom ter niso odvisni od prostora in časa. Iskanje pripadajoče razlage gre v smeri, da obstaja nek energetski in duhovni faktor, ki pa je povezan z obstoječim fizikalnim sistemom. V podrobnosti se itukaj ne bom spuščal. S temi psi- sposobnostmi se že od leta 1882, ko so v Londonu ustanovili Društvo za parapsihološke raziskave, ukvarjajo mnogi resni znanstveniki. Namen društva je "brez predsodkov in v znanstvenem duhu raziskovati tiste človekove sposobnosti, ki se zdijo nerazumljive po katerihkoli splošno priznanih teorijah". To raziskovanje dobro napreduje in večina pravih medijev v njem rada sodeluje. Sicer pa raziskujejo parapsiho- loške pojave tudi drugod po svetu, zlasti v ZDA in Rusiji, kjer jih zani- ma zlasti telepatija, ki je uporabna tudi v vojaške namene za prenos in- formacij. SPOSOBNOST MEDIJEV Mnogi mediji so si s svojimi "nad- naravnimi" sposobnostmi pridobili svetovno slavo. Najznamenitejši med njimi je bil Škot Daniel Dou- glas Home (1833- 1886), kije zmogel neverjetne psihokinetične reči. V njegovi prisotnosti so instrumenti igrali sami od sebe, pohištvo se je premikalo, miza je lebdela v zraku, oglašali so se skrivnostni glasovi, pojavljale so se prikazni. Nekoč se mu je v transu telo podaljšalo za 15 cm. Spreminjal je težo predmetom. Njegove številne parapsihološke podvige so opisali mnogi nepris- transki opazovalci, ki so ugotovili, da ni šlo za iluzijo (t.j., da vidimo ne- kaj, česar ni). Tudi današnji mediji niso kar tako. Žid Uri Geler upogiba kovin- ske predmete zgolj z močjo svojega duha, brez dotika, ko pa se pojavi na TV, se v stanovanjih gledalcev usta- vijo ure, ključi pa se sami obračajo v ključavnicah. Irka Eilean Garret bere tuje misli, odkriva skrite pred- mete in pogrešane ljudi. Brazislki psihokirurg in jasnovidec Jose de Freitas je brez medicinskega znanja operiral mnogo ljudi, rano pa pre- prosto zatisnil s prsti; priče, med ka- terimi so tudi zdravniki, pravijo, da so se rane skoraj takoj zacelile in da je za n j imi ostala le bleda brazgotina. Z rusko gospodinjo Nino Kulagi- no, ki lahko premika oddaljene predmete s pomčjo svojega duha (te- lekineza), so opravili vrsto znanstve- nih poskusov; da je za te sposobnosti potrebna telesna energija, dokazuje dejstvo, da je Nina v polurnem preiz- kusu shujšala za dober kilogram, aparati, na katere je bila medtem priključena, pa so pokazali vse znake stresnega stanja, od motenj v gibanju do povečane količine sladkorja v krvi. IN SKLEP? članek sem poskušal napisati tako, da bi lahko bralci sami presodi- li, da so bili v Žikarcih prisotni pa- rapsihološki psihokinetični pojavi. Medij-kdorkoli je že bil- jih je lahko povzročil nevede ali vede. Tu se moje razmišljanje naj konča, vendar naj za konec opišem še primer medi- ja Mathevva Manniga, Angleža, ki ima tako močne psihokinetične spo- sobnosti, da so mu v otroških letih povzročale kup težav, kajti okoli nje- ga se je zmeraj godilo nekaj čudnega: mize in stoli so plesali, vrata so se sama odpirala in zapirala, pokala sta steklovina in porcelan, sošolce v in- ternatu je sredi noči metalo iz pos- telj... Šele kasneje se je postopno naučil obvladovati svojo moč in jo je uspešno usmeril v zdravljenje s pola- ganjem rok. -«• Dr. Adolf Žižek 22 - ZA RAZVEDRILO 20. APRIL 1995 - TEBNII^ i