V oserainštirideseto leto. + Z današnjo številko stopa BUčiteljski Tovariš v ošeminštirideseto leto evojega obstanka. Naš list je starosta med vserai slovenskimi listi. Kot starosta se je doslej držal hrabro, pogumno in zgledno. Smelo trdimo, da zasluži svoje častno ime, ker je neustrašeno vojeval boj za resnico in pravico, za prosveto in narodno blaginjo za čast in poštenje šole in učiteljstva ter za gmotno stanje delavcev na polju prosvete. Zavedamo se, kaj smo, kaj zastopamo in kakšne dolžnosti nas čakajo. V naše roke nam je izročil naš narod svoj najdražji zaklad — svojo lastno kri, svojo deco. Od nas je odvisno: biti ali ne biti, odvisna sta obstanek in srečna bodočnost našega naroda. Kakor varuje in brani koklja svoja piščeta, tako varujemo in branimo mi naš narod, ga vodimo po poti prosvete v srečno bodočnost ter"ga čuvamo vseh sovražnih napadov. Navidezno je naše delovanje malenkostno, a v resnici je pa velikanskega pomena. Narod brez izobrazbe je podoben raztrganemu beraču brez kruha. Obžalujemo, da imamo silne, potuhnjene, zvijačne in hinavske nasprotnike, ki nas silno Bovražijo, ovirajo in nam nasprotujejo pri našern plemenitem delu. A kakor se ga nismo strašili in bali dosedaj, tako se ga ne bomo Tbodoče. Bojnega materiala iraarao v zalogi toliko nakupičenega, da ga kot vzgojevalci v resnici ne želimo vsega uporabiti v boju zoper zagrizenega sovražnika. Ž^limo si miru in sprave. On pa kliče na verski podlagi na boj, hoče sovraštvo in našo smrt. Mi se borimo za pravico in resnico, on pa za krivico, laž; mi za nravno odgojo, on pa za hinavsko, svetuhlinsko in nenravno odgojo; rni za narodno zavednost, on za medoarodnost; mi za etiško in moralno življenje, on pa za zelotstvo; mi rabimo pri odgoji morališka sredstva, on pa dela z zlorabo vere za svoj ž^p; mi zahtevamo za svoje pošteno delo pošteno plafilo, on nam pa moli figo pod nos. Mi pravimo na vse to, da so resnica, pravica, moštvo in poštenost še Tselej preraagali laž, krivico, brezznačajnost in lopovstvo. Gotovo se mora tako zgoditi tudi pri nas. Da nam bo pa mogoče tudi vbodoče vršiti svojo časnikarsko dolžnost, prosimo vse dosedanje sotrudaike, da nam ostanejo tudi vbodoče zvesti podporniki. Eden sam bi ob takem ogromnem delu onemogel, le v ediuosti, v skupnem delu in boju je moč in zmaga. Mi se trudimo in bijemo neustrašeno boj na življenje in smrt za ves učiteljski stan na našem slovanskem jugu; prav in pravično bi bilo, da bi nas podpirali gmotno ne samo vsi učitelji in vse učiteljice, kar se razume samo obsebi, marveč bi nas moralo podpirati tudi drugo razumništvo — zlasti naša narodna in zavedna inteligenca, naše delavstvo, naš napredni krnet. Kdor podpira šolstvo ia učiteljstvo, dela za boljšo bodočnost svojega potomstva. Vsak učitelj naj bo agilen delavec v tem oziru. Vsak naj poizkuša pridobiti vsaj enega naročnika. S tem bo širša javnost mnogo pridobila o pomenu šolstva ia odgoje ter spoznala iz našega lista najlažje nasprotnike šolstva, omike in napredka. Vso širšo javnost, vse prijatelje omike, šolstva, napredka, narodne zavednosti in prave odgoje, vse učiteljstvo, zlasti pa tudi tovarišice ufiteljice prosimo, da nas podpirajo z naročbo našega lista. Ta naj bo ognjišče naših del, želja, truda, vztrajnosti, javnega mnenja, boja in zmage! Eesnica je, da živimo v silno hudih časih. Draginja je sedaj taka, da nima denar nobenega teka. Niti za živež in obleko mnogim, zlasti mlajšim tovarišem in tovarišicam ne zadostuje mesečna plača. To vemo mi prav dobro, a dušna hrana mora stati na prvem mestu, zato si mora odtrgati za naš stanovski list rsakdo od svojih ust nekaj kroDic, da dobi vpogled v svetovno naziranje ter spozna boj za žolstvo, narodnost, pravieo in resnieo. Priti mora ura — upamo, da ni daleč — ko zasije tudi nam boljša bodočnost. Naš boj za kruh je v najboljšem tiru, a ta boj moramo podpirati vsi, vsi do zadnjega. Da pokažemo, kako nam je pri srcu napredek in razvoj našega lista in da s tem dokumentujemo, kako srao vsi vneti in delavni za vseobči napredek in razvoj šolstva ter za splošno blaginjo učiteljstva, smo svojemu listu poTečali obliko, da se spozna naše napredoranje tudi na zunaj. Takega stanovskega glasila nima sedaj nobeno učiteljstvo. Mi smo prvi in to trdimos ponosorn! Naše dosedanje delovanje je obenem tudi naš program za bodočnost. Zato ni treba o tem razpravljanja. Želeč vsem mnogo uspehov pri trudapolnem delu, kličeruo sedaj ob vstopu v oseminštirideseto leto: Srečno bilo!