GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 26 — Leto IV. Murska Sobota, 26. junija 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predaj 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 541 -90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek DOGODKI zadnjih dni Najvažnejši dogodek zadnjih dni, ki ga bogato obravnavajo v tujini, predstavlja brez dvoma obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Gruberja naši državi. Ne glede na najrazličnejša ugibanja, ki jih slišimo po svetu, pa velja za Jugoslovane ona resnica, ki so jo zapisali naši časniki ob njegovem prihodu v Beograd: da namreč pomeni prihod predstavnika sosedne države dokaz o vse tesnejših gospodarskih In političnih stikih med obema državama, ki se bodo z neposrednimi razgovori samo še poglobili. Že pred odhodom v našo državo je dr. Gruber tujim dopisnikom v Avstriji izjavil, da ne gre za kakršno koli novo smer v avstrijski zunanji politiki, temveč samo za nadaljevanje tega. kar Je bilo započeto. O tem govore dokazi. Tako Je n. pr. že l. 1949 znašala medsebojna trgovinska zamenjava 26 milijonov dolarjev ali 9.48 odst. jugoslovanskega uvoza ter 21 milijonov dolarjev ali 11.02 odst. našega izvoza. Ker se gospodarstvi obeh držav razen tega še ugodno dopolnjujeta, se bodo te številke še novečale. O tem govori tudi pred kratkim podpisani trgovinski sporazum; Avstrijski zunanji minister je s predstavniki našega zunanjega ministrstva obravnaval med drugim lokalni promet na avstrijsko-jugoslovanski meji, avstrijski izvoz skozi našo državo do reškega pristanišča, zboljšanje turističnih vezi, ureditev manjšinskih vprašanj v Slovenski Koroški in na Gradiščanskem In verjetno tud! položaj okrog Trsta. V ponedeljek je ,že odpotoval na Brione k maršalu Tita. Novinarski krogi menijo, da lahko pomeni tako hiter odhod na Brione, da so v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu že ugodno rešili vsa vprašanja, ali pa tudi da gre za vprašanja, ki jih avstrijski zunanji minister lahko uredi samo v razgovoru z maršalom Titom. Avstrijska vlada Je v zadnjem časa pokazala, da se resno namerava lotiti reševanja manjšinskih pravic Slovencev na Slovenskem Koroškem in Hrvatov na Gradiščanskem. Ker drugih spornih vprašanj med obema državama ni, ni dvoma. da bodo razgovori avstrijskega zunanjega ministra z maršalom Titom v celoti uspeli. V Galon Je pričelo z delom 6. redno zasedanje Donavske komisije. Na prvem sestanka so med drugim sprejeli na dnevni red jugoslovanske zahteve po reviziji poslovnika Donavske komisije in reorganizaciji tajništva. Namen jugoslovanskega predloga je, da iztrga neomejeno oblast Iz rok tajnika, ki je vedno sovjetski predstavnik, ter omogoči, da pride do izraza volja malih obdonavskih držav. Ker sede za isto mizo predstavniki sovjetskih satelitov Romunije, Madžarske in Bolgarije, ne kaže, da bi bil njen predlog sprejet. Jasno pa je. da bo jugoslovanska delegacija s svojim nastopom znova odkrila sovjetske imperialistične težnje na Donavi, kakor te storila že na vseh dosedanjih zasedanjih. Italijanski pohlepneži po tujem so doživeli dva dokaj močna udarca. V Vidmu so priredili ob navzočnosti vrhovnega poveljnika Atlantskega pakta generala Ridgwaya. ki se je prejšnji teden mudil v Italiji, vojaško parado. General si Je moral z videmskega gradu ogledati tudi one kraje, ki so po italijanski imperialistični pameti »najbolj italijanski« kraji, t. j. prizedinjeni del naše Primorske, Trst in pa Istro. Toda kakor pravijo poročila, je do italijanske »vneme« ostal precej ravnodušen... V istem mestu se je končal tudi proces zoper dva italijanska novinarja, ki sta s svojim pisanjem razžalila slovenskega župnika Kračino, Tožitelj Kračina je moral nanj čakati celi dve leti. Toda že drugi dan procesa je župnik nenadoma tožbo umaknil. Kakor kažejo okolnosti, sta ga škofijski ordinariat iz Vidma in predsednik sodišča z grožnjami prisilila, da se odloči za ta korak. Zbala sta se, da bi župnik Kračina sodišču predložil dokaze, ki zgovorno pričajo o raznarodovalni politiki Italijanske vlade in vatikanskih krogov. Spet primer politike nasilja De Gasperijeve vlade in Vatikana! V Londona se bodo te dni zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije dokončno pomenili o stališča, ki naj ga zavzamejo do sovjetskih predlogov o enotnosti Nemčije. Sedaj, ko so tri zahodne sile podpisale z Zahodno Nemčijo tako imenovane glavne pogodbe in s njimi izpremenile dosedanji zasedbeni statut, se Moskva trudi, di bi parlamenti prizadetih držav pogodb ne potrdili. Gre tudi za pogodbo o vključitvi Zahodne Nemčije v zahodnoevropsko vojsko. Zato je predložila sestanek štirih zasedbenih sil Nemčije. Toda Zahod se ne strinja v nekaterih vprašanjih s predloženim moskovskim načrtom. Odtod tudi najprej sestanek treh. da se pomenijo o odgovoru. Na Koreji se pogajanja brezuspešno nadaljujejo. Stavka v ameriški jeklarski industriji še traja, čeprav groze delavcem s protidelavskim Taft-Hartleyevim zakonom. Tuniško vprašanje je dozorelo že tako, da je skupina 13. arabskih in azijskih držav zahtevala od glavnega tajnika Združenih narodov, da skliče izredno zasedanje. Potrebna pa bo še podpora ostalih držav. Njih namen je, da pred celim svetom razgalijo francoske kolonialno politiko v severnoafriški deželi Tunisu, pa tudi v Maroku, Priprave za proslavo DNEVA VSTAJE Pohod partizanskih patrulj Za proslavo Dneva vstaje pripravljajo po vsej Sloveniji pohode partizanskih patrulj, ki se bodo z zastavami prebijale skozi zasede in prepreke. Zastavo bo nesla ena patrulja čez ves teritorij svojega okraja, na meji okraja pa Jo izroči patrulji sosednjega okraja. Tako bodo patrulje prenesle zastave v Ljubljano Ker pa zadnje patrulje morajo prinesti zastave v Ljubljano do Dneva vstaje, bodo pri nas patrulje nastopile svojo pot že 13. julija. V soboškem okraju se bosta postavili dve glavni patrulji in sicer ena v Pincah pri Lendavi, ki bo dospela do Mure pri Srednji Bistrici, druga pa na tromeji, ki se bo prebijala do Petanjcev. Poleg teh glavnih patrulj bodo še stranske, ki se bodo spotoma priključile glavnima in sodelovale v napadu na sovražne postojanke, ki bodo patruljam zapirale pot. Stranske patrulje se bodo formirale v Mostju, Kobilju, Bogojini, Prosenjakovcih, Križevcih, Šalovcih, Rogaševcih in Cankovi. Toliko patrulj bo omogočalo, da bo v njih lahko sodelovalo čim več prebivalstva. Precej prebivalstva pa bo sodelovalo tudi pri obrambi raznih postojank, skozi katere se bodo patrulje prebijale. (Podrobnosti o smereh patrulj in o sovražnih postojankah bomo objavili v prihodnji številki). Podobne patrulje, kot se pripravljajo letos, so prvič ponesle zastave v Ljubljano lani za Dan vstaje. Zato imamo že nekaj izkušenj, odkrili pa smo tudi slabosti, ki jih letos ne smemo ponoviti. O teh je že razpravljal okrajni štab za pripravo patrulj, podrobno pa so se pogovorili tudi na zadnjem sestanku rezervnih oficirjev mesta Sobote preteklo nedeljo. Poleg raznih tehničnih slabosti, katere je treba z dobrimi pripravami že v naprej preprečiti, so razpravljali o množičnem sodelovanju v patruljah in obrambi postojank. Lansko leto so v patruljah sodelovali v glavnem le borci narodnoosvobodilne borbe in mladinci predvojaške vzgoje. Letos pa je treba pritegniti tudi druge organiza- cije in društva, saj je taka proslava stvar vsega našega ljudstva, slehernega državljana. V patrulje pa je treba pritegniti tudi čim več žena in deklet. Saj bo taka patrulja bojna formacija, ki bo imela tudi bolničarke in drugo osebje, kakor je bilo to dejansko v narodnoosvobodilni borbi. In koliko žena je sodelovalo takrat! Patrulje naj organizirajo tudi vozove za prevoz, konjenike in bicikliste. Važno pa je, da morajo vsi, ki bodo sodelovali v patruljah, izvrševati povelja komandnega kadra. Patrulje morajo izvrševati svoje naloge, kakor če bi bilo zares, ko bi imele opravka z resnim, zakletim sovražnikom. Rezervni oficirji iz Sobote bodo pomagali organizirati patrulje in obrambe tudi po vaseh, o čemer so se pomenili in kar so obljubili na sestanku svojega kluba. Dolžnost rezervnih oficirjev, ki žive po vaseh, pa je, da sodelujejo s temi in pripravljajo vse potrebno. Prav tako naj resno sodelujejo pri pripravah in pomagajo komandnemu kadru, ki ga je postavil okrajni štab za posamezne patrulje in obrambe, vsi člani Zveze borcev in odborniki množičnih organizacij ter društev. Z resnimi in doslednimi pripravami bomo lahko zagotovili popoln uspeh letošnjih partizanskih patrulj. Mladinci radarske šole Proizvodnje nafte v Lendavi pri pouku. V šoli proučujejo vrtalni stolp na šolskem modelu, ki je visok le eno tri-desetinko naravnega. Širimo domači tisk ,,LJUDSKI GLAS v poslednjo hišo in vas ...ʻʻ Ko sem se pred. dnevi ustavil pred »Panonijo« v Ljutomeru, sem opazil številne bralce, ki so silili v časopisno prodajalko z zanimivimi vprašanji: »Ali nas »Ljudski glas« ne bo več obiskal? — Pa niso vüjeca Balaža v Vüjdrumlako pokopali?« Neka ženica je izjavila, da bo pogrešala domači časopis predvsem zaradi zanimivega podlistka »Bratova kri«, ki ga zelo rada prebira. Moram Vam povedati, da so kar deževale dobronamerne zabavljice na račun ljudi, ki so svojim bralcem »pozabili« poslati njihovo glasilo. To je bilo v sredini junija, ko je »Ljudeki glas« brez opravičila izostal. Z veseljem lahko danes ugotavljamo, da si je »Ljudski glas« utrl pot v prenekatero kmečko hišo, da je postal priljubljeni prijatelj naših frontovcev in kmečkih ljudi. Poglejmo v preteklost, v leto 1950! Takrat je marsikateri bralec nakremžil obraz, ko mu je prodajalka ponudila lokalni časopis, skomignil z rameni in dejal, da ga prav malo zanima. A danes? Vprašajmo naše pismonoše, postojmo pred ljutomersko časopisno prodajalno, in videli bomo, da kmečki ljudje zelo radi segajo po njem. Zakaj tudi ne bi? V njem najdejo novice iz domačih krajev, šaljive zgodbice, nasvete... Skratka: »Naš »Ljudski glas« se je udomačil v kmečkih hramih kot dober svetovalec in nenadomestljiv prijatelj.« Če pa se ob njem obregnejo nasprotniki naše ureditve, je to samo dokaz, da je zares glasilo: delovnega ljudstva naših obmurskih krajev, njegovo orožje v boju proti vsem, ki hočejo motiti mimo ustvarjalno delo naših ljudi. Prav zaradi tega je pomembno njegovo vzgojeno poslanstvo med množicami. Zato se ne smemo čuditi, če smo pred kratkim zaskrbljeni obstali pred vprašanjem: »Kaj storiti, da bo ostal prijatelj naših ljudi?«. Zal imamo nemalo težav, ki govore proti tej odločitvi. Tudi časopisno podjetje mora poslovati po gospodarskem računu in se samo vzdrževati. Če upoštevamo to okolnost in prištejemo visoke izdatke za tiskarniške usluge in papir, ki se je v zadnjem času precej podražil, bomo obtičali pri ugotovitvi, da je naš lokalni časopis pri sedanji nakladi (nad 4.500 komadov) zapisan le životarjenju. To pa šef ni zadnja beseda! Med bralci pa imamo precejšnje število rednih naročnikov, ki list prejemajo, vendar še niso poravnali svojih obveznosti do izdajatelja. Potemtakem je bilo treba najti izhod iz zadrege, ki jo občutijo predvsem naši redni bralci, ljudje, ki želijo, da bi list tudi v bodoče izhajal in obveščal javnost o življenju v našem Obmurju. Na področju ljutomerskega okraja je »Ljudski glas« precej razširjen, saj ima nad 1.500 rednih bralcev. Napačno pa. bi bilo trditi, da je našel prijatelje v vsaki vasi, v poslednjem kmečkem hramu. Iz statistike je razvidno, da ima najmanj naročnikov na področju bivšega radgonskega okraja (občina Ivanjci 1 naročnik, Apače 35 bralcev, Rad- gona 29 naročnikov, Videm ob Ščavnici 11 naročnikov). Da so se frontne organizacije v teh občinah premalo zanimale za lokalni tisk, je na dlani. Prav izkušnje iz občine Radenci, kjer so poštarji pridobili več novih naročnikov, nam dokazuje, da kmečki ljudje radi čitajo lokalni časopis. Prepričani smo, da bi tudi v ostalih občinah našli mnogo bralcev in rednih naročnikov, če bi Fronta bolj propagirala lokalni tisk med svojimi člani Koliko zaleže obisk na domovih frontovcev, nam dokazuje posnemanja vreden primer iz Babinec, kjer je frontni voditelj Stanjko obiskal vse vaščane in pridobil nad 20 naročnikov za lokalni list. V Babincih je po zaslugi Fronte vsaka hiša naročila »Ljudski glas«. Tudi Franček Vajs iz Kokorič se ni ustrašil poti v kmečke hiše, saj je med svojimi sovaščani pridobil 13 naročnikov. Pohvaliti je vnemo frontnih organizacij in posameznikov v Ljutomeru (104 naročniki), na Cvenu (12), v Rinčetovi grabi (17), pri Kostanju (10), na Razkrižju (14), v Šafarskem (13), v Globoki (13), na Kogu (11), v Lahoncih (16), v Milakovcih (11), na Runču (12), v Ključarevcih pri Ljutomeru (13), v Cezanjevcih (14) itd., ki so dosegli zavidljive uspehe pri širjenju lokalnega tiska. Med občinami le na prvem, mestu Ljutomer s 600 bralci, sledijo pa ji občine Razkrižje s 55 naročniki, Ivanjkovci s 84 naročniki, Križevci z 88 naročniki itd. Že skromni podatki nam torej odkrijejo frontne organizacije, ki so več ali manj uresničile svoje obveznosti do tiska, ne da bi čakale na obvezna navodila. Ugotovili smo že, da je izdajatelj lokalnega časopisa v precejšnji stiski za obratna sredstva, ki naj mu omogočijo nemoteno poslovanje v korist svojih naročnikov. Kako mu bomo pomagali? Na pobudo okrajnega vodstva Fronte bomo v juliju organizirali teden lokalnega tiska z geslom: »Podvojimo število rednih naročnikov »Ljudskega glasu«! V tej hvaležni akciji naj bi sodelovale vse vaške frontne organizacije, zlasti v krajih, kjer je list slabo razširjen. Njim bodo priskočili pa pomoč tudi člani kluba dopisnikov, poštarji in ljudski gasilci. Gasilska organizacija se je že odločila, da bo med svojimi člani pridobila 200 novih naročnikov. Tudi sindikalne organizacije bodo tekmovale pri širjenju lokalnega tiska. Pripravljalni odbor poziva vse množične organizacije na tekmovanje, želeč jim mnogo uspeha v tednu tiska. Med drugim je tudi sklenil, da bo nagradil najboljše tekmovalce in jih pohvalil v stolpcih lokalnega časopisa. Samo še dva meseca je časa do Prekmurskega tedna Samo dva meseca nas še loči od začetka Prekmurskega tedna. Sodeč po dosedanjih pripravah, lahko že danes trdimo, da bodo nekatere stvari dobro pripravljene. Zanimanje podjetij in obrtnikov je tako veliko, da pripravljalni odbor mora razmišljati, kako bi čim smotrneje in koristneje porazdelil prostor, ki ga ima na razpolago za razstavo. Ta prostor pa ni majhen, saj je na razpolago cela nova gimnazija. Svoje pridelke bodo razstavljali tudi državna posestva in zadruge. Rastline, s katerimi bodo pokazali rast v različni zemlji in z različno obdelavo, pa bodo razstavili tudi zunaj. Prav tako bodo razstavili tudi živino, za katero bodo postavili posebne hleve zadaj za gimnazijo. Zanimanje razstavljalcev je veliko, ker bodo na razstavi lahko tudi prodajali svoje pridelke in izdelke. To je danes zelo važno, ker je večja izbira blaga, kot je bila pred leti, zato potrošniki izbirajo in kupujejo le drobno blago. Koristno pa bo tudi za potrošnike — obiskovalce razstave, ker bodo imeli možnost velike izbire blaga in bodo lahko kupili res najboljše, oziroma tako, ki se jim bo zdelo primerno po kvaliteti in ceni. Prekmurski teden pa ne bo le neke vrste sejem, temveč bo prikazal mnogo več. Na njem se ne bomo seznanili le z domačimi pridelki in izdelki, temveč tudi z življenjem prekmurskega ljudstva. Vsak dan ali večer trajanja prekmurskega tedna bodo nastopala razna društva, ki bodo obiskovalcem nudila razvedrilo, obenem pa bodo prikazala kulturnoprosvetno življenje naših mest in vasi, udejstvovanje v športu in stare navade naših ljudi; ki so vredne, da jih ohranimo (stari ljudski plesi imenovani folklora in drugo). Da bo prekmurski teden lahko podal najvernejšo sliko prosvetnega; športnega in drugega delovanja, pa morajo sodelovati vse organizacije in društva. V medsebojnem tekmovanju med temi bomo lahko izbirali in na Prekmurskem tednu v Soboti prikazali najboljše, kar bomo imeli, kar ustvarimo. Zato je Okrajni odbor OF v Soboti razpisal tekmovanje, v katerem se bodo pokazala najboljša društva, ki bodo s tem dobila pravico nastopiti v Soboti na Prekmurskem tednu. V razpisu tekmovanja pa ni strogo določeno, po kakšnih točkah morajo tekmovati, temveč je le nakazano, v čem lahko tekmujejo. Podrobne načrte tekmovanja pa so naredili ali jih še delajo občinski odbori OF. V teh upoštevajo domače razmere in možnosti. O tem so bili obveščeni že pretekli mesec. Občinski odbori OF so o tem takoj razpravljali, nekateri tudi takoj začeli izdelovati načrt za tekmovanje. Tako je Občinski odbor OF Grad že sporočil, da bodo tekmovale dramatske skupine, pevski zbori, folklora, šahovske sekcije, nogometaši, odbojkarji, tekači in skakalci, gasilci s sodelovanjem PLZ in RK, kosci in žanjice. Vse navedene sekcije se že pridno pripravljajo. Kljub temu, da imajo podobne možnosti skoraj v vsaki občini, pa niso povsod tako podjetni. Ponekod še niso prišli dalje, kot le do ustanovitve odbora, sestavljenega iz zastopnikov množičnih organizacij in društev, ki naj bi naredil program za tekmovanje. Drugje so naredili program brez vsake odgovornosti, zato je skrajno površen. Redki občinski odbori OF se lahko pohvalijo z dobrim tekmovalnim programom kot pri Gradu. Težave so različne, ponekod manjka dobre volje drugje se ne znajdejo. Zato je Okrajni odbor Ljudske prosvete v Soboti sklenil, da bodo nekateri ljudje obiskali vse občinske odbore in nudili pomoč v pripravah na tekmovanje. KRATKE VESTI V Litostroju v Ljubljani je ob stari tritonski električni peči pretekli teden prvič zagorela nova šesttonska električna peč To je največja peč take vrste v Jugoslaviji. Odslej bodo lahko vlivali tudi nad 15 ton težke odlivke. V tovarni parnih kotlov v Zagrebu dokončujejo prvo kolono za degazolinažo plina, ki bo postavljena v Lendavi. V delu je 6 takih kolon, ki so visoke 25 do 35 m. To so prve kolone, izdelane v naši državi. Na prvi povojni razstavi naše letalske industrije v Beogradu je razstavljenih 12 tipov letal, eno vojno jadralno letalo in štiri originalna športna jadralna letala. Naša letalska industrija je pred vojno le popravljala vojna letala, danes pa izdeluje že tudi najmodernejša borbena letala. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 26. junija 1952 V Soboti so ustanovili Okr. zadružno zvezo Reorganizacija kmečkega zadružništva — nadaljni korak k socialistični preobrazbi vasi —Več samostojnosti kmetijskim zadrugam — Kaj narekuje stanje živinoreje pri nas Poglejmo resnici v oči V soboto, dne 21. junija, je bil v Soboti ustanovni občni zbor Okrajne zadružne zveze. Zbor je združil oba dosedanja okrajna zadružna foruma v Prekmurju. Kot gostje so prisostvovali zboru: tov. Petrnel, predstavnik republiškega zadružnega foruma; predsednik OLO tov. Šabjan, zastopniki MLO in ostali množičnih organizacij. Uvodno, poročilo o delu OZKZ je podal predsednik tov. Kelhar, v diskusiji pa so se oglasili tovariši Šabjan, Peternel in večje število zadružnikov iz vasi. Kljub živahnemu razpravljanju je bila diskusija — to velja za delegate s terena — enostransko usmerjena največ na trgovsko poslovanje zadrug, primanjkljaje, izgube itd. Zelo malo pa so obravnavali o gospodarski dejavnosti zadrug, o delu sadjarskih, živinorejskih, poljedelskih, strojnih in drugih odsekov. Zelo živo je bilo zanimanje za reorganizacijo zadružništva, saj ponekod tolmačijo nove reorganizacijske ukrepe kot razpuščanje in likvidacijo zadrug, povratek na staro itd. Ni treba posebej omenjati, da imajo pri tem prste bivši vaški veljaki in njim podobni. Bistvo reorganizacije zadružništva je v tem, da odpravljamo poedine slabosti in šibke strani, ki jih je opaziti v poedinih naših zadrugah. Gre za organizacijsko utrditev kmetijskih zadrug, ki se bodo z novo obliko široko približale našemu kmetu. Danes bijemo bitko za resnični napredek našega kmetijstva in zadružništva, zato nam ne sme biti vseeno, kdo upravlja naše zadruge in kako jih upravlja. Praksa kaže, da imamo ponekod zadruge, ki ne predstavljajo zdravih žarišč našega zadružništva; zato bo potreba take primere temeljito prenesti ter jih čim prej postaviti na zdrave temelje. Prva leta po zadnji vojni so bila za našega Prekmurca zlata doba, ko se je prodalo vse za drag denar. Konjunktura nekaterih živilskih proizvodov je zamamila prenekaterega kmetiča, da je raje pustil pošteno delo ter se lotil donosnejšega posla — prekupčevanja. Danes se razmere vidno spreminjajo. Trg postaja iz dneva v dan bolj založen, cene vidno padajo. Prihaja čas, ko začenjajo tudi naši kmetje premišljevati, ali se še splača vztrajati na tistih krpah zemlje, ki prinašajo komaj za življenje. To je stvarnost, ki stopa vedno bolj v ospredje. Poglejmo številke! Računamo, da živi v Prekmurju nekaj manj kot 100 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da odpade na 1 prebivalca le 1 ha zemlje. Jasno, da takšno razdrobljeno kmetijstvo ne more donašati večjih koristi, saj so stroški obdelovanja višji od vrednosti pridelkov. To nam narekuje čim hitrejšo preobrazbo našega kmetijstva. Pri tem bodo kmetijske zadruge odigrale glavno vlogo. Nujno bo treba iti po poti zadrug v Prosenjakovcih, Kramarovcih in drugih, kjer stroji izpodrivajo ročno delovno silo. Strojev imamo v glavnem že toliko, da se jih lahko poslužujejo vsi kmetovalci, predvsem pri setvi, Žetvi in drugih važnejših opravilih. Važno vlogo imajo tudi semenski odseki, ki bodo zadružnikom dobavljali selekcionirano seme, razkužila itd. Končno bo dolžnost zadrug, da usmerjajo proizvodnjo po potrebah trga, ne pa da kmetovalci še naprej goje vse mogoče idoče in neidoče kulture, kar slabi gospodarsko moč poedinca in celote. V goričkih predelih imajo posebno ugodne pogoje sadjarski odseki, saj je sadje glavni vir dohodkov. Na podlagi poročil in diskusije je zbor zadružnikov sprejel vrsto sklepov, ki bodo služili zadrugam kot napotilo za bodoče delo. Da bi v bodoče bila čim tesnejša povezava med zadrugami iz OZZ, je zbor zadružnikov izvolil posebne odbore, ki se bodo neposredno poglabljali v delo zadrug in sicer: sadjarski, živinorejski, izvoz in uvoz itd. Nove naloge pa so dobile tudi žene-zadružnice, ki bodo skrbele za razvoj domače obrti, perutninarstva in druge postranske panoge gospodarstva. -k SAMOVOLJA v škodo delavcev Brez dvoma je predstavljal prehod naših lokalnih podjetij na samostojno gospodarjenje dokaj trd oreh. Z dobro voljo delovnih kolektivov, ki so znali poiskati skrite rezerve, obenem pa izboljšati kakovost izdelkov, so te težave kmalu premagali. Trenutno stanje pa je narekovalo, da so poedina podjetja morala odpustiti, nekaj delavcev. S sodelovanjem sindikalnih podružnic so bili odpuščeni predvsem tisti delavci, ki so imeli poleg zaslužka še manjša posestva v okolici. Treba pa se je ustaviti pri primerih, ko so bili odpusti izrečeni nezakonito, brez vednosti OSS, neredko pa tudi brez sodelovanja sindikalne podružnice. Kako bi drugače Prišlo do tega, da je mestno podjetje »Pečarstvo« odpustilo nosečo ženo. čeprav je takšen postopek nezakonit. Noseče žene-uslužbenke so protizakonito odpustili tudi v KZ Lendavi in Mačkovcih, kar jasno dokazuje slabost upravnih odborov in poedinih uslužbencev, ki niso seznanjeni niti z našimi najosnovnejšimi zakoni. Elektroinštalatersko podjetje v Soboti pa Je pred kratkim odpustilo več de- lavcev ne da bi se uprava predhodno posvetovala z OSS. Pred nedavnim je bilo odpuščenih z delovišča okrajnega posestva Raklčan-Mačkovci 9 delavcev, med njimi tudi nekateri, ki so odvisni le od zaslužka, kot Cer, ki ima celo družino. Ko se Je delovna inšpekcija na licu mesta podrobneje pozanimala za ozadje, je odkrila čudne reči Delovodja Štumof Je odpuščal ljudi brez premoženja, delavce z večjimi posestvi pa je pustil še najprej v službi čeprav bi le-ti lahko živeli na svojih posestvih. Posebno se je delovodju zameril Cer. to pa zato, ker mu je odbil nedeljske vožnje. Delovodja je namreč ob nedeljah uporabljal vprege s posestva za zidavo svoje hiše pri čemer je seveda prikrajšal tudi konjarje za nedeljski počitek Kakšno je končno ozadje te zgodbe, bo pokazala preiskava. Podoben primer je inšpekcija odkrila tudi v državni gozdni drevesnici Tišina, kjer je bilo, zadnji čas odpuščenih več delavcev Delovodja, Cimer pa je odpustil revnejše, premožnejše pa pustil na mestu. To je samo nekaj grobih primerov, ki pa nam odkrivajo marsikaj. Kdo je kriv za tako samovoljno in naši družbeni ureditvi tuje poslovanje poedincev. Sindikalne podružnice ki premalo študirajo našo stvarnost, opuščajo politično delo ter večkrat capljalo na repu svojih upravnikov in direktorjev. Skrajni čas je da napravimo takim nepravilnostim za vselej konec. Beseda naših bralcev ALI NAJ DVAKRAT PLAČAM DAVEK NA PROMET? Že nad 3 leta delam kot čevljar za podjetje »Obutev« v Murski Soboti. V pogodbi, ki sem jo sklenil z delodajalcem, je zapisano, da sem dolžan podjetju plačati davek na promet v višini 4% od letnega prometa, ki ga ustvarim v njegovo korist, delodajalec pa se je obvezal, da bo omenjeni davek poravnal pri pristojnem okrajnem ljudskem odboru. Pred kratkim sem sprejel od finančnega urada pri OLO v Ljutomeru pismeno odločbo o odmeri davka na pro- met. Povedati moram, da so me številke zelo iznenadile. V tej odločbi stoji zapisano, da sem imel 185.000 din prometa. To je popolnoma prav! Nikakor pa se ne morem strinjati z odmero davka, saj so mi v to vsoto zaračunali tudi promet v znesku 108.312 din, ki ga je izkazalo podjetje »Obutev« in tudi od njega plačalo predpisani davek. Po tem krivičnem računu terjajo od mene plačilo 4428 din, čeprav jim dolgujem samo 2167 din, upoštevajoč vplačano akontacijo in od podjetja »Obtev« poravnani davek na promet. Ker sem se čutil prizadetega, sem se oglasil na finančnem uradu, kjer me je uslužbenec po daljšem prerekanju odslovil z besedami: »Kaj sitnarite, pritožite se, pa bomo morda kaj ukrenili!?« Že sam način, kako se odpravi človeka, ki išče zadoščenja in pravico, ni vreden ljudskega uslužbenca, ki je dolžan vljudno odgovarjati svojim strankam in jim tudi dajati zaprošene nasvete. Drugo pa je seveda moja odločba, ki me sili k temu, da na tem mestu vprašam: Ali bom res moral dvakrat plačati davek na promet? KDO JE PREDSTAVNIK FRONTE V RENKOVCIH? Precej časa je preteklo od zadnjega občnega zbora naše frontne organizacije. Takrat smo si izvolili tudi novi odbor, ki naj bi bil delavnejši od starega. Toda. 'pretekli so meseci, odbor pa se še ni sestal. Stari sekretar, ki je bil na zadnjem občnem zboru razrešen svojih dolžnosti, še vedno predstavlja našo organizacijo in hrani knjige, spiske in, druge stvari, last organizacije, ker v novem odboru ni niti enega človeka, ki bi te stvari hotel prevzeti. Kdo je torej predstavnik Fronte v Renkovcih? Bivši sekretar vaškega odbora pravi, da je on bil razrešen, zato ne more predstavljati organizacije. Novi odbor pa menda noče, zato se ne sestane in ne prevzame svojih dolžnosti. Kdo je kriv takega, za vse renkovske frontovce sramotnega stanja? Brez dvoma, da so največ krivi člani sedanjega odbora, katerega pa dejansko ni. Zakaj so pristali na kandidaturo, zakaj so se pustili izvoliti, če niso bili pripravljeni delati? Ali pa so morda nekateri to storili nalašč, da bi v samem odboru s svojo nedelavnostjo ali zaviranjem mrtvičili delo organizacije? Krivi pa so tudi člani organizacije, zakaj, dovoljujejo, da takšni ljudje norijo naziv odbornikov. Če so na občnem zboru tako nesrečno izbrali, zakaj ne bi sklicali izredni občni zbor in si izvolili? nov odbor izmed ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi frontno organizacijo v korist vseh članov in vaščanov. en. Živahna trgovina v preteklem letu Po sprostitvi obveznih oddaj se je vidno izboljšalo poslovanje v večini kmetijskih zadrug v Prekmurju. Poedine zadruge so uspešno trgovale z zamejstvom ter si za devize nabavile poljedelske in druge stroje. Med najbolj agilnimi je KZ Prosenjakovci, ki si je nabavila več strojev, KZ Čepinci, ki ima razen strojev, delavnic, kina, svoj lasten avto, KZ Beltinci, ki je v krajšem času odposlala 20 vagonov živine itd. Splošna bilanca zadrug v okraju pa dokazuje, da vse zadruge niso šle po poti prosenjakovske in podobnih Nekatere so še naprej životarile pri razdeljevanju blaga, ne da bi izkoristile ugoden položaj, ki je nastal po sprostitvi obvezne oddaje. Če računamo, da so zadruge dosegle pri odkupu poljskih pridelkov le eno četrtino od prometa prodaje blaga, je to vsekakor nezadovoljivo. Povprečni promet ene KZ znaša v preteklem letu le 3,846.000 din ali na 1 uslužbenca preračunano 1,009.000 dinarjev, kar da bruto dohodek na 1 uslužbenca nekaj nad 18 tisoč dinarjev. Jasno je, da tako delovanje povzroča nedelavnim zadrugam izgubo. Če hoče zadruga kriti režijske stroške, mora doseči vsaj 3,800.000 din prometa na 1 uslužbenca. Takšen promet se z dobrim ' poslovanjem da doseči, saj je šlo n. pr. v preteklem letu mimo zadrug okrog 300 milijonov din za kmetijske pridelke, ki so jih odkupili razni odkupovalci. Prvi uspehi živinorejskih odsekov Prekmurski kmet si ne more predstavljati dobrega gospodarstva brez močne živinoreje. To mu omogočajo ugodni pogoji — sočna paša, dobra krmna baza itd. Po sprostitvi obvezne oddaje mesa se zanimanje za živinorejv v Prekmurju razveseljivo stopnjuje. Trenutno stanje v živinoreji nam sicer kaže, da imamo živine številčno dovolj, ne dosegamo pa zadovoljivih uspehov v proizvodnji. Odkar je posvečala OZKZ večjo skrb delovanju živinorejskih odsekov in odborov, so bili doseženi že lepi uspehi. V rodovnik je sprejeto 2143 goved, kar nam daje trdno osnovo za nadaljnjo selekcijo in vzrejo dobrega naraščaja Zadružniki samoiniciativno kontrolirajo molznost pri 713 kravah. Pomemben uspeh so v okraju dosegli z ustanovitvijo postaje za umetno oplemenjevanje govedi. Zadnja kontrola živine je namreč pokazala, da rede kmetje v Prekmurju okrog 27 odst. jalovih krav, kar predstavlja milijonsko škodo v našem gospodarstvu. Že letos bodo umetno oplodili okrog 1000 krav, prihodnje leto 3000 naslednja leta pa računajo že na 5000 krav. Postaja vzdržuje najboljše plemenske bike, tako je pričakovati od umetnega osemenjevanja prvovrsten rodovniški naraščaj, v kolikor so krave rodovniškega porekla. Živinorejski odseki stopnjujejo borbo proti tuberkuloznosti in spolni okužbi goved; saj te bolezni povzročajo občutno škodo živinorejcem v Prekmurju. Splošna razdrobljenost, ki je tako značilna za Prekmurje, ustvarja živinorejcem nemale težave, kako dati živini — to velja predvsem za bajtarja in malega kmeta — dovolj paše. Kmetijske zadruge z vaškimi skupnostmi bi lahko pri tem mnogo pripomogle. Treba bo tudi misliti na Izboljšanje travnikov in gradnjo silosov. Živinoreja v Prekmurju ima vse pogoje, da. se s pomočjo kmetijskih zadrug razvije iz sedanje zaostalosti v visokoproduktivno gospodarsko panogo. Brezvestni mojstri izkoriščate vajence Zadnji čas je od poedinih obrtnikov mnogo slišati o slabem zaslužku, dušitvi obrti in podobne reči. Dejstvo je, da so se za obrtnike spremenili časi, vsaj za tiste, ki so prva povojna leta spretno izkoristili »ugoden položaj« ter tako rekoč čez noč obogateli. Danes so seveda taki časi za vselej mimo, saj je blaga vedno več na trgu, pa tudi izbira je boljša. Ni dvoma, da so v dobi »zlatih časov« poedinim mojstrom prinesli lep delež vajenci. Vse bi bilo lepo in prav če se ne bi našli mojstri, ki se na vse kriplje branijo vajencev ter se jih skušajo odkrižati kot vsiljivih obadov. Pri tem — da pritožba bolje drži — se poslužujejo laži in prevar. Sicer pa nekaj primerov! rov! Pri kovaškem mojstru Kardošu v Sebeborcih je v uku vajenec Gomboš. Tri leta je garal vajenček ter prešel trnovo pot od hlapčiča do danes. In sedaj, ko je Gomboš pred izpiti, naenkrat mojstrove pritožbe o nezmožnosti vajenca itd. Da bi vsa reč bolj držala, se je mojster oborožil z neko pričo — sicer ni kovač, pač pa razpolaga z dolgim jezikom — ki je povedala na okraju, da vajenček — nebodigatreba — nič ne zna in da ne bo nikoli kovač. Kmalu za tem pa je prišel kovaški mojster iz Marjanec — pri njem je vajenec Gomboš nekaj časa delal — ter izjavil, da je vajenec dobra moč in da ga je voljan takoj sprejeti. Svojega vajenca pa se je hotel znebiti — menda ga je že odpustil? — čevljarski mojster Nemeš Iz Sobote. Vajenec mu je delal 7 mesecev, sedaj pa je naenkrat postal nezmožen. Tisto o neizplačanih 16.192 din, ki bi jih moral Izplačati vajencu za vse mesece pa je seveda zamolčal, pa tudi to. da mu je vajenček v času najhujše zime prenašal iz oddaljenega mesta drva itd Takih primerov bi lahko našteli še več, vsi ti pa dokazujejo, da so se pri nekaterih obrtnikih vgnezdili nezdravi odnosi do obrtniškega naraščaja kar je treba vsekakor ostro obsoditi Dolžnost obrtnikov je, da sami ožigosajo take in podobne slučaje, ki škodujejo tudi poštenim obrtnikom v okraju. .Inšp. Ljutomer. — Disciplinsko sodišče pri ribarski zadrugi v Ljutomeru je začelo postopek proti Josipu Totu in sotovarišem iz Doline, ki so 30 maja lovili ribe s saki. Odgovarjali, bodo zaradi prestopka proti zadružnim pravilom, ki za branju je ribolov z omenjenimi sredstvi. V Bučkovcih so pohvalili zaslužne matere Občinski ljudski odbor v Bučkovcih je v »Tednu matere in otroka« povabil v goste zaslužne matere, ki so porodile deset in več otrok in jim izročil pohvalne diplome. Na kulturni prireditvi so nastopili domači pionirji in se predstavili svojim mamicam s pestrim sporedom: z deklamacijami, pesmimi in prizorčkom »Na mamičinem grobu«. Prisotne žene so z zanimanjem poslušale tov. Vojskovo, ki jih je pozdravila z bodrilnimi besedami: »Naša ljudska oblast skrbi za mater in otroka. Letos se je spomnila tudi na vas, matere, ki ste svojemu ljudstvu darovale po deset in več življenj. Ni, bilo lahko vzgojiti tolikšno število otrok. Nešteto uric trpljenja, skrbi, žalosti, pa tudi veselja ste. morale preživeti, prej ko ste jih postavile na noge. Sprejmite danes skromno priznanje za vso požrtvovalnost in ljubezen, ki ste jo izkazale mlademu naraščaju. Naj vam bo v spomin na čas, ko ste vestno izvrševale svoje materinske dolžnosti, vzpodbuda za nove napore pri vzgoji otrok. Poskrbite, da bodo Vaši otroci zdravi in dobri držav- ljani. Uresničile ste veliko družbeno nalogo v plemenitem materinstvu, zato sprejmite iskrene čestitke vseh občanov, ki so vam hvaležni za vso človečansko poslanstvo.« Presrčen sprejem je do solz ganil 18 mater, ki so tokrat prejele zaslužena priznanja. Po kulturnem sporedu je tov. Vojskova imela predavanje o vzgoji otrok. Ko se spominjamo zaslužnih mater, ne smemo pozabiti na Belšakovo mamo iz Moravec, ki je svoje otroke dobro vzgojila in za časa okupacije izgubila sina Frančeka — žrtev pobesnelih fašistov ki je padel kot talec pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Hanželova mati iz Moravec, ki jo je visoka starost priklenila na posteljo, pa je svojim obiskovalcem, ki so ji na domu izročili priznanje in priboljšek, dejala: »Nisem mislila, da se bo še kdo spomnil na mene. Bili so časi, ko so nas zaradi otrok zasramovali in zapostavljali. Zdaj vidim, da ljudska oblast skrb za mater, da je materinstvo v čast in ponos sleherne slovenske žene.« I. R. Sobota je dobila nov gasilski dom V nedeljo so z veliko slovesnostjo ob prisotnosti množice gasilcev in ostalega prebivalstva odprli novi gasilski dom Ob tej priliki je poveljnik soboških gasilcev tov. Flisar nakazal napote, ki jih je imelo društvo pri gradnji garaž, stolpa in gasilskega doma. Člani so kljub vsem težavam vztrajali ter letos uresničili davno željo po postavitvi dostojnega gasilskega doma v Soboti. V novi stavbi, ki bo po zaključnih delih eden izmed najlepših gasilskih domov v Sloveniji, bodo gasilci v Prekmurju dobili stalne prostore za sestanke, seje, seminarje in tečaje. V tem so imeli doslej nemale težave, saj so se letošnji tečaji morali vršiti v tujih prostorih. Da je bil gasilski dom uspešno dograjen, so pripomogla tudi poedina podjetja in ustanove. Tako je kolektiv Tovarne perila »Mura« daroval 100.000 dinarjev, Okrajno gradbeno podjetje 50 tisoč dinarjev, Mlekopromet 10 tisoč dinarjev, Mestna podjetja 65 tisoč din, Okrajni magazin 30 tisoč din. Potrošniška zadruga 30 tisoč din in Kmetijska zadruga Sobota 20 tisoč din. V prostovoljnem delu so se izkazali mnogi člani, med katerimi zasluži posebno priznanje tov. Sečko in drugi. Govorili so še zastopnik MLO tov. Miro Štubelj in predsednik sveta za gospodarstvo tov. Benko. Popoldne pa je bila organizirana pri novem domu veselica, s srečolovom. IZLET V MARIBOR Člani mladinske organizacije pri Proizvodnji nafte so predzadnjo nedeljo naredili’ izlet v Maribor. Ogledali so si Mariborski otok in naprave tamošnje hidrocentrale ter tovarno avtomobilov na Teznem. Trije novi traktorji za zadruge soboškega okraja Preteklo sredo so pripeljali v Soboto tri nove traktorje znamke »Steyr« za naše kmetijske zadruge Kdo jih bo dobil, še ni določeno, razen enega, katerega bo dobila kmečka delovna zadruga Kramarovci za nagrado, ker je v med-zadružnem tekmovanju bila v Sloveniji med tremi najboljšimi Ostala pa bosta prodana kmeti iškima zadrugama: Traktorje želi kupiti več zadrug. KZ Benica pravi, da ima že pripravljenih nad 600 tisoč din za traktor Tudi KZ Lendava se poteguje in Pucončani si želijo traktor. Gotovo jih bomo letos lahko nabavili še več. Ljutomersko čebelarsko društvo se te pomladilo Pred kratkim so v Ljutomeru zborovali člani čebelarskega društva, prisotni pa so bili tudi čebelarji-nečlani. Na sestanku so med drugim ugotovili, da se je društvo v zadnjem času precej uveljavilo med čebelarji in se pomladilo z novimi člani. Čeprav se nekateri starejši čebelarji prizadevajo, da bi odvrnili mlade ljudi od čebelarjenja, se je društvo okrepilo predvsem z mladimi člani, ki se zanimajo za vzgojo in vzrejo matic ter so pripravljeni bojevati se za napredek v čebelarstvu. Brez dvoma ne bodo čebelarili tako kakor tov. Šterman, ki je sicer izkušen čebelar, vendar so mu koristi čebelarske skupnosti deveta briga. Člani so tokrat ostro obsodili posameznike, ki so se včlanili v društvo zgolj zaradi osebnih koristi. Nekateri čebelarji iz Bolehenečic so n. pr. napisali pristopne Izjave, ker so si hoteli zagotoviti ugodnosti pri dodeljevanju področij za pašo. V društvu se redkokdaj oglasijo, ne zmenijo se za članske posvete, še manj za iskreno sodelovanje s čebelarji, ki se prizadevajo pri strokovnem delu za napredek v čebelarstvu. Odtod tudi upravičeni očitki poštenih čebelarjev: »Zakaj eni gradijo, drugi pa podirajo?« Potemtakem se pač ne moremo čuditi, če je lanski pregled čebelnih družin pokazal, da se pri nekaterih čebelarjih pojavljajo nevarne bolezni čebel, kakor griža, gniloba itd. Zaradi dobička hočejo posamezniki obdržati monopol v čebelarstvu, zapostavljajo mlajše člane in ljubosumno čuvajo svoje izkušnje, pridobljene v večletni praksi. Izgleda, da se bo moralo društvo odkrižati sebičnežev in na njihovo mesto povabiti poštenjake, ki bodo znali uravnati svoje delo v skladu z društvenimi načeli in pravicami. Na prošnjo čebelarjev se je sestanka udeležil tudi tov. Vlado Rojec, priznani strokovnjak in urednik »Slovenskega čebelarja« iz Ljubljane, ki je članom poljudno predaval o vzreji in negi najboljših matic. Priporočal je zlasti selek- cijo čebel. Za naše razmere je najbolj primerna kranjska čebela ki sc po svoji pridnosti in donosnosti. Povedal je, da imamo v Sloveniji 20 plemenilnih postaj, kjer z izbranimi troti oplemenjujejo neoprašene matice. Tem gospodarskim ustanovam se je v zadnjem času pridružila tudi plemenilna postaja v ljutomerskem okraju. Čebelarji so bili v stiski za prostor, vendar so ga naposled našli na področju KLO Gresovščak, v takoimenovan »Peklu«. Razumljivo, da so se nekateri čebelarji temu ukrepu upirali, zato je društvo imelo nemalo težav, prej ko je prepričalo tamkajšnje prebivalce, kakšne koristi bodo imeli od izbora čebel. No, naposled so se zedinili. Okrajna skupščina je z odlokom proglasila to ozemlje za zaščitno področje in z denarno pod- poro nagradila društvo. Plemenilna postaja je dobila ime »Pekel« družine izbranih matic pa bodo imenovali »Prleške družine«. Tov. Rojec je izrazil željo, da bi bila ta plemenilna postaja med najbolišimi čebelarskimi ustanovami v Sloveniji. Popoldne so si člani ogledali čebelnjak na domačiji tov. Pihlarja in poslušali praktične nasvete tov. Rojca ki jih je seznanil predvsem z izkušnjami v svojem čebelarskem delu. Škoda le, da se pomenka niso udeležili vsi zborujoči čebelarji. -ga- Mojster - samouk bo razstavljal na Prekmurskem tednu Prosenjakovčani se pridno pripravljajo na Prekmurski teden. Nekateri ljudje so sprožili celo misel, da bi pred Prekmurskim tednom priredili občinsko razstavo, na kateri bi razstavili tudi kmetijske pridelke. Za to je dala mnogo pobude kmetijska zadruga. Vendar je vprašanje, kako bi taka razstava uspela zaradi zgodnjega letnega časa, ker razen žit ne bi bilo nobenih poljskih pridelkov. Zato bi bil primernejši čas za tako razstavo pozneje, jeseni. Treba pa je delati na tem, da ta pobuda ne bo pozabljena. Na razstavi Prekmurskega tedna bodo dobili mnogo izkušenj, kako pripraviti razstavo. Saj bodo razstavljali kmetijske pridelke in izdelke domače obrti Razstavljal pa bo tudi mojster-samouk (lahko ga imenujemo mojstra, čeprav nima mojstrskega izpita, ker to pokaže s svojim delom), ki ve izdelovati mnoge lepe in dragocene stvari. Med drugim je naredil radio aparat, ki je tako majhen, da ga je lahko vtakniti v žep Pred vojno pa je izdelal kitaro, katero je tudi razstavil. Izdeluje pa tudi krasne nože, vžigalnike in drugo. Murska Sobota, 26. junija 1952 LJUDSKI GLAS Stran 3 DROBNE VESTI IZ OBMURSKIH OKRAJEV NAJ DELI RDEČI KRIŽ Po naših evangeličanskih cerkvenih občinah je bilo mnogo negodovanja in več raznih pritožb zaradi delitve blaga, ki ga je pošiljala evangeličanska verska skupnost v Ameriki evangeličanskim vernikom pri nas. Da bi se odpravile take nepravilnosti, je bilo sklenjeno med Rdečim križem in evangeličansko cerkvijo, da bodo pri razdeljevanju sodelovali tudi predstavniki Rdečega križa. PODGORJE. — Pred dnevi je v naši vasi izbruhnil požar, ki ga je povzročila štiriletna Anica Francova. Igračkala se je v šupi z vžigalicami. K sreči so sosedje takoj zapazili ogenj in poklicali na pomoč domače gasilce, ki so požar pravočasno zadušili. Zgorelo je le nekaj slame. Večje škode ni bilo. To je spet resen opomin našim materam: »Vžigalice niso za otroka!« LJUTOMER. — Pred kratkim je bilo v Ljubečni pri Celju tekmovanje gasilskih enot za prvenstvo v republiki. Nastopilo je 16 najboljših gasilskih desetin, ki so tekmovale v treh kategorijah: z B-cevmi, A-cevmi in ročno brizgalno. Iz Obmurja so se tekmovanja udeležile tri desetine: moška desetina iz Ivanjkovec v B-kategoriji, desetina iz Murske Sobote v C-kategoriji in desetina iz Martjanec z ročno brizgalno. Kakor da bi se domenile, so zasedle četrto mesto v svojih kategorijah. Na prvem mestu pa so bili gasilci iz Ilirske Bistrice, Pobrežja in članice iz Topole. Domači gasilci so se zelo potrudili in se veseli vrnili v svoje čete, saj so kljub ostri konkurenci zasedli častno mesto med tekmovalci. BORAČEVO. — Predzadnjo nedeljo so pri nas nastopili domači gasilci in gostje iz Radenc ter e Kapele, ki so se pomerili v prostih vajah. Po nastopu Je zastopnik okrajne gasilske zveze izročil starejšim gasilcem zaslužene značke za dolgoletno službovanje v gasilstvu. Naše društvo še nima svojega gasilskega orodja, niti orodišča. Zato so člani obljubili, da bodo letos začeli zidati gasilski dom. Pripravljajo pa se tudi na sektorske vaje in bližnji republiški gasilski festival. -ih Dragotinski vrh. — V ponedeljek 16. Junija popoldne je močno neurje zahtevalo žrtev. Andrej Matko je med nevihto hotel zapustiti stanovanje in ko je prestopil hišni prag, Je udarila v njega strela in ga pri priči ubila. Jeruzalem. — Predzadnjo nedeljo so na državnem posestvu doživeli kaj nenavaden dogodek. Delavec Franc Puklavec, ki je prišel vinjen iz Ljutomera, se je hotel obesiti. Splezal je na češnjevo drevo in skušal izvršiti samomor. Ker so mu izletnki iz Murske Sobote preprečili namero, je zbežal za bližnjo skladovnico lesa in se tam obesil. Na srečo je prišel v bližino skladovnice sodelavec Herga, ki je zaslišal hropenje, stopil za skladovnico in opazil na vrvi visečega Puklavca. Takoj je vzel nož, prerezal vrv ter rešil obešenčevo življenje. Puklavec je znan pretepač in pijanec, ki se je že nekajkrat znesel nad svojo ženo in njeno materjo. Zaradi svojega zadržanja Je bil že večkrat opozorjen, da preneha kaliti družinske razmere, toda vsi nasveti so bili zaman. Tudi tokrat je izjavil, da se ne pusti »zafrkovali« od upravnika posestva in da se bo zaradi tega obesil. Delovni kolektiv na posestvu je ostro obsodil njegovo početje in sklenil, da ga bo odpustil iz službe. Zadevo raziskuje inšpekcija dela. Ubogi štirje otroci, ki bodo zaradi brezobzirnosti in surovosti svojega očeta ostali brez vsakdanjega kruhka... Ljutomer. — Pred dnevi so zborovali gostilničarji iz bivšega radgonskega okraja in se pogovorili o raznih problemih v gostinstvu. Največ govora je bilo o vinskih cenah. Gostilničarji so izrazili mnenje, da so cene vinu porastle zaradi nelojalne konkurence tujih nakupovalcev, ki ne upoštevajo politike cen na našem področju in preplačujejo vinski pridelek. Zahtevali so, da Združenje s predlogi posreduje pri oblastnih organih in tako pripomore k normaliziranju stanja na vinskem trgu. Pomemben je zlasti predlog, ki se dotika poslovanja Vinarskih zadrug in odkupnih podjetij. Te ustanove naj ne bi prodajale pridelka dražje od nakupne cene s stvarnimi poslovnimi stroški, naj ne bi ustvarjale rezervnih fondov. Direktor zdravilišča iz Radenc pa je predlagal, da naj bi gostinska podjetja dobila gotovino in z njo kupila vino tam, kjer bi pač bilo cenejše. Računajo, da bi se z uresničitvijo teh predlogov znatno stabilizirale razmere na vinskem trgu. L. Vratji vrh V Vratjem vrhu, na državnem posestvu Črnci, so po uvedbi novega tarifnega pravilnika uvedli akordni način nagrajevanja. Posebna komisija, ki so jo ustanovili pri delavskem svetu, ocenjuje učinek dela. Ugotovila je, da je nagrajevanje po uspehu dela povečalo storilnost. Pri obnavljanju in povečanju vinogradov uvajajo nov način — žično vzgojo. To poceni obdelavo, ker lahko uporabljajo stroje. Doslej imajo že 4 ha takšnih vinogradov. Na posestvu temeljito obnavljajo sadovnjake. Letošnjo pomlad so zasadili 8 ha s sadikami pritličnih srednjedebelnih jablan. Škropljenje vseh nasadov so dobro opravili, da bi obvarovali pred uničenjem tudi starejša sadna drevesa. Nekaj drobnih novic z Runča Tudi na Runču so pionirji in njihovi učitelji priredili proslavo v čast svojim mamicam. Potem, ko so mali pevci zapeli državno himno, je tov. Muršečova pozdravila navzoče žene in matere ter jih seznanila z delom domačega pionirskega odreda, rekši, da je treba pomagati tistim pionirjem, ki bodo letos odšli v počitniške kolonije. Nato so nastopili recitatorji, pa mali igralci s kratko igrico, posvečeno materam. Posebno se je odrezal pionirček Simonič, ko je recitiral ganljivo pesem »Ob grobu padlega partizana«. Slovesnost so zaključili vsi pionirji s pozdravom: »Mamice, radujemo se z vami, hvaležni smo vam za vso materinsko ljubezen in skrb.« Mladinci so pred kratkim priredili srečolov, ki pa ni uspel zaradi slabega vremena. Izobraževalno društvo je že letos večkrat nastopilo na odru in razveselilo domačine ter okoliške ljudi. Tudi Osvobodilna fronta, ki združuje 150 vaščanov, je oživela in zabeležila nekaj uspehov pri vzgoji svojega članstva. -br- V Drvanji je zgorela žaga V noči od 10. na 11. junij je izbruhnil požar v poslopju žage, ki je last občinskega odbora Drvanja v mariborskem okoliškem okraju. Ker je bila stavba lesena, se je ogenj bliskovito širil in objel vse poslopje. Na pomoč so prihiteli organi Ljudske milice in gasilci od Benedikta in Trojice, ki so pridno gasili ogenj in obvarovali plinski motor in bližnje skladišče lesa. Kljub njihovi požrtvovalnosti je lastnik utrpel milijonsko škodo, ki jo bo le delno kril z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. Ker je žaga občanom zelo potrebna, bodo zgradili novo poslopje. Pri gradbenem delu bodo pomagali frontovci s prostovoljnim delom, materialom in hrano. -jk- Apače Rezervni oficirji apaške okolice so se zbrali v Apačah. Pomenili so se o bodočem delu svoje organizacije, ki jim bo nudila možnost, da bodo lahko doma sledili razvoju vojne tehnike. Pri tem jim bodo pomagali aktivni oficirji. Sestajali se bodo dvakrat mesečno. Beltinci Maršal Tito se je zahvalil za čestitke pionirskemu odredu nižje gimnazije v Beltincih, katere mu je poslal za rojstni dan. Pionirji so zahvalo sprejeli z velikim veseljem in ponosom ter so jo izobesili na častnem mestu v šolskih prostorih. Beltinske žene bro pripravile in izvedle Teden matere in otroka. Ob večerih so imele več dobro uspelih zdravstveno-vzgojnih predavanj. V nižji gimnaziji je bilo več roditeljskih sestankov. Žene pa so pripravile tudi pogostitev 800 otrok. Stroške so krile iz prostovoljnih prispevkov. Pri Gradu bodo odprli kino Nabavili so si kino-aparaturo, ki so jo namestili v dvorani zadružnega doma. Otvoritev bo s prvo predstavo 29. junija. Nedvomno je to veliki kulturni napredek ne samo Grada, temveč tudi okoliških vasi, ker bodo tudi prebivalci teh lahko redno obiskovali predstave. Danes si bo to, kar so si včasih lahko privoščili le premožni mestni ljudje, privoščil vsak kmečki človek. Od dobrega filma se bodo tudi marsikaj naučili. Tako se odpravlja razlika med mestom in vasjo. Pri nabavi kino-aparature ima mnogo zaslug Fronta in vodstvo kmetijske zadruge. Aparatura je na široki trak, z močnim tonom in razsvetljavo, zato bo gotovo vsakega, ki bo obiskoval predstave, zadovoljila. Ustanovili so tudi občinsko podjetje »Bufet«. ★ Telesnovzgojno društvo »Partizan« pri Gradu Je dobilo veliko igrišče, na katerem se iz dneva v dan razvija vedno bolj napeta dirka za žogo. Prostor za igrišče jim je dalo državno posestvo Rakičan in sicer nek travnik, katega jim je dalo v uporabo. -vo- Žepovci Igralska skupina žepovske krajevne Zveze borcev pripravlja igro »Raztrganci«. Kljub mnogemu delu na polju se zbirajo dvakrat tedensko k vajam. Pravijo, da morajo dobro naštudirati, ker bodo gostovali tudi v Ljutomeru. Z dobro voljo se najde tudi za kulturnoprosvetno delo še nekaj časa. KDO izkorišča potrošnike Na članek »Nedovoljen zaslužek« objavljen v 25. štev. našega lista, dne 19. junija, smo prejeli sledeče pojasnilo: Uradno določena cena bučnega olja, ki ga proizvajalno podjetje dostavi kupcu, znaša 215 din, maloprodajna cena v trgovini 230 din; jedilno olje 185 din, maloprodajna cena 200 din. Grosistično trgovsko podjetje sme pribiti samo svojo maržo in prevoz s postaje, kar poveča ceno jedilnega olja na 188 do 190 din. »Koloniale« Sobota pa je prejelo jedilno olje fakturirano 197,70 din. Naš maloprodajni zaslužek Je 5,4% kalo in prevoz v trgovino, kar znese 15 din, ne pa 2,30 din. Zato po 200 din nismo mogli prodajati, ker bi podjetje imelo izgubo. Bučno olje pa je grosist kalkuliral 226 din, zato ga nismo mogli prodajati po 230 din, kakor je uradno določena cena. Po našem mnenju je do tega prišlo zato, ker grosisti ne upoštevajo uradno določenih cen. Če bi mi prejeli olje po uradno določeni ceni, bi ga tudi prodajali po predpisani ceni. Visoke cene so tudi zaradi tega, ker proizvajalec proda grosistu, ta še drugemu grosistu; blago gre skozi več rok, kar dviga ceno. Ko smo se zaradi nabave olja obrnili naravnost na tovarno, smo dobili odgovor, da ima prednost grosistično podjetje. Nakazilo pa izda Svet za blagovni promet pri vladi LRS. Zgodilo se je, da je trgovsko podjetje »Živila« v Ljubljani nakazalo olje direktno iz tovarne grosistu in zaračunalo svojo maržo, čeprav ni imelo nobenih stroškov. Drugi grosist je zopet priračunal svojo maržo, kar ceno dviga. Zakaj ne bi lahko prišlo olje iz prve roke v maloprodajno mrežo, kar je cilj socialističnega trgovanja? Navedbe v Ljudskem glasu, da si je podjetje ustvarilo ogromen dobiček, niso točne, ker so nabavne cene bile višje, kakor so bile uradno določene. Napake je treba zatreti že v kali, da artikli, ki imajo uradno določene cene, pridejo od proizvajalcev ali grosistov v maloprodajno trgovsko mrežo po predpisani ceni. Takrat ne bi prišlo do previsokih cen v naših trgovinah. »Koloniale« Sobota Iz sodne kronike Murska Sobota. — Pred tukajšnjim sodiščem je bila pred dnevi razprava proti Antonu Humarju in Antonu Režonji iz Rakičana, ki sta 8. junija t. l. lovila ribe v Ledavi pri gozdu Hraščica. Zasačil ju je gozdni čuvaj, ko sta vrgla v vodo dinamitne naboje in z njimi uničila nad 160 kg mladih ribic. Sodišče je po dokaznem postopku obsodilo: Antona Humarja na kazen 6 mesecev zapora in povračilo škode v znesku 17.000 din, Antona Režonjo pa na 6 mesecev zapora in plačilo 5000 din. Kot oškodovana stranka je pred sodiščem nastopila pomurska ribarska zadruga. Franc Norčič je kot kolarski pomočnik v mestnem podjetju v Murski Soboti prejel za kolarska popravila od raznih strank okrog 8000 din. Ta denar pa je, namesto da bi ga dal v blagajno, obdržal zase. Okrajno sodišče v Soboti ga je zaradi zatajitve obsodilo na štiri mesece zapora, povrniti pa mora tudi vso povzročeno škodo. Franc Dervarič je kot predsednik KLO v Radovcih kaj slabo gospodaril. Od leta 1948 dalje si je prisvojil preko 40.000 din, ki so jih vplačali davkoplačevalci na račun davkov. Kot predsednik, ki je sprejemal tudi ves denar, ni Dervarič vodil nobenih blagajniških knjig o tem, koliko in zakaj so ljudje vplačevali. Prav tako ni vodil nikake evidence nad denarjem, ki ga je dvigal iz proračuna KLO. Tako je nastalo zaradi njegovega malomarnega poslovanja okrog 100.000 din škode. Okrajno sodišče v Soboti je Dervariča obsodilo na tri leta zapora in na povrnitev škode okrog 130.000 din. Zoper to sodbo se je Dervarič pritožil na Okrožno sodišče v Mariboru, ki pa je sodbo okrajnega sodišča v Soboti potrdilo. Matija Forjan, poljski delavec iz Melinec, je že septembra 1949. leta vzel v Beltincih moško kolo, last Franca Žerdina, ki je bilo prislonjeno pred gostilno, in se z njim odpeljal domov. Kolo je Forjan nato shranil pri nekem svojem prijatelju, sam pa je odšel v vojsko. Njegova tatvina pa ni dolgo ostala skrita. Ko se je vrnil od vojakov, ga je okrajno sodišče v Soboti obsodilo zaradi tatvine na 4 mesece zapora. PO SKRITIH KOTIČKIH SPOŠTUJ STARŠE To sta gotovo pozabila zakonca Stefan Norčič in njegova žena Jolanda, rojena Poredoš. Gotovo bo sodnijska preiskava ugotovila, zakaj ne marata njenega očeta, ki stanuje v isti hiši z njima in zakaj sta 1. junija izzvala prepir in pretep. Ko se je nad 70-letni starec vrnil zvečer od sina, je hotel leči. Stefan ga je silil, naj gre večerjat, čeprav mu je odgovoril, da je že večerjal pri sinu. Nato je prišla še hči Jolanda. Prišlo je do ostrega prepira in pretepa, ki je trajal pol ure, dokler s svojim vpitjem niso zbudili sosedov. Pri pretepu so se precej opraskali in potolkli, da je stari Poredoš iskal zdravniško pomoč. Zadeva pa bo prišla pred sodišče. Kdo bo imel od tega korist? ŽIVELA JE NA RAČUN DRUGIH Pa ne kaka stara ženica, temveč močna in zdrava, komaj 35 let stara Marija Benko iz Nemčavec, štev. 46. Kljub temu noče delati, temveč najrajši pijančuje in seveda tudi špekulira (za kar je bila že večkrat kaznovana) ter krade. Seveda, nekje mora priti do denarja za svoje »luksuzno« življenje. Zato se je tako rekoč že poklicno pečala s tatvino koles. Povezana je bila z Aleksandrom Hasajem iz Sobote, Čopova 4, ki je kot mehanik kolesa razstavljal in sestavljal. Sum je vzbudila, ker je v Moravcih prodajala neko ukradeno kolo, katerega je lastnik prepoznal. Zato bi bilo prav, če ljudje ne bi kupovali koles od neznanih ljudi. Pri Flegarjevi gostilni v Soboti pa se je neki večer smukala okrog, ko je potem zmanjkalo kolo. Ko so v njeni hiši miličniki naredili preiskavo, se jim je smejala, češ da ne najdejo nič Ko pa so pogledali še v neko jamo za hišo, so našli v vodi pet okvirjev od koles in mnogo drugih delov. Koliko koles je že ukradla, še niso mogli ugotoviti, ker sama noče priznati, gotovo pa že večje število. Da bi se izognila preiskovalnemu zaporu, je trdila, da je noseča, čeprav ni bila, kakor je ugotovil zdravnik. Benkova je tip pokvarjene ženske, kakršne je treba izločiti iz naše družbe, če se ne marajo poboljšati. PES JO JE IZSLEDIL Jolanka Črnko iz Kocenove ulice v Soboti si je privoščila peso na vrtu svojega soseda Vinkoviča. Mislila je, da Vinkovič svoje pese ne bo poznal drugače pa ji ne bo mogel dokazati krivde. Ker pa je Vinkovič tatvino takoj prijavil Ljudski milici, so ti prišli s policijskim psom, ki je našel sled naravnost k Črnki Na njenem domu so našli tudi peso. In takrat ni mogla več zanikati. MAŠČEVAL SE JE NAD POLICO Franč Tot, mizar v Soboti, je naredil veliko polico. Ker je v delavnici zaradi velikosti ni mogel sestaviti, je to naredil na dvorišču. Zvečer so jo sosedovi otroci pri igri prevrnili in je padla na nogo Aleksandru Renku ter mu jo zlomila. Ko se je otrokov oče zvečer vrnil, je v jezi s sekiro razbil polico. Tega gotovo ne bi naredil, če ne bi bil pijan, ker bo storjeno škodo moral povrniti. OD TU IN TAM RIBIČA STA SE UJELA Ribiči navadno lovijo ribe, včasih pa se tudi sami ujamejo, če svoj posel opravljajo brez dovoljenja. Tako so Kolomana Vitmarja ujeli z njegovim košem vred, s katerim je lovil ribe v Ledavi, Franca Dornija iz Vreščice pa z njegovo mrežo ter ju predali sodniku za prekrške. Pri pomanjkljivi kontroli Finančni poročevalec Ivan Žunko in tajnik Tomaž Kaučič bivšega KLO Ledinek sta lani pri pobiranju davka poneverila 52.144 din. Tako sta hotela na lahek, čeprav nedovoljen način, zaslužiti, Pri tem se je posebno odlikoval Žunko, ki ni vodil potrebnega zbirnika vplačil in je celo popravljal kopije potrdil, misleč, da bo tako prikril primanjkljaj. Iz ljudske blagajne je izginilo v njegov žep 47.314 din. V njegovi odsotnosti, ko je bil na vojaških vajah, pa je tajniku Kaučiču zmanjkalo še 4830 din. Storilca se bosta za svoja dejanja zagovarjala pred sodiščem. RADA BI SE VOZILA Pri otrocih sploh prevladuje taka bolezen, da bi se rad vozil. Ta bolezen pa ni pri vseh tako velika, da bi jih zapeljala v tatvine, kot je 15-letno dekle iz Sebeborec Etelko Varga. Koloman Benko v Martjancih je imel pred hišo prislonjeno svoje kolo. Ko je Etelka prišla mimo, ga je kar vzela in se z njim odpeljala v Soboto. Pa ne le za eno pot. Nameravala ga je obdržati, zato ga je odpeljala k hiši svojega brata, katerega pa ni bilo doma, da bi ga tam shranila. Pa ni imela sreče, ker so jo zasledili organi Ljudske milice. TO NI STVAR ZAUPANJA Predzadnjo nedeljo so v Rakičanu priredili zabavo s plesom. Na tej zabavi je KZ Rakičan pobirala prostovoljne prispevke, baje za gradnjo nekega spomenika. Za to pa niso imeli niti potrebnega dovoljenja niti značk, ki bi se v ta namen morale prodajati — da bi vsak darovalec dobil potrdilo za svoj prispevek. Nabiralci so se zagovarjali, da bodo značke v vrednosti zbranega denarja pozneje sami uničili. Ker pa tak način zbiranja prostovoljnih prispevkov, ni dovoljen — ker bi to lahko nekdo izkoristil v lastno korist — je Ljudska milica preprečila, zbran denar pa zaplenila. EKONOMSKA SREDNJA SOLA V MURSKI SOBOTI sprejema za šolsko leto 1952/53 v prvi razred dijake(-inje), ki so dovršili 4. ali do vključno šolskega leta 1950/51 3. razred gimnazije. — Prijave za vpis oziroma prošnje za sprejemni izpit sprejema ravnateljstvo do 3. septembra 1.1. Natančnejša navodila, kdo se more vpisati brez sprejemnega izpita in o samem sprejemnem izpitu so na razglasni deski v šoli. Ravnateljstvo dve Šoferski Šoferji so znani po nezgodah, drugače se jih ljudje le redkokdaj spomnijo. Teh nezgod ali nesreč pa so največkrat krivi sami — čeprav ne upoštevamo besed tistega modrijana, ki je rekel: »Če ne bi vozili, ne bi moglo biti nesreč«. — ker niso dovolj previdni. Vaditelj tečajnikov pri Avto-moto društvu v Soboti Šparaš je šel s tečajnico Vogler na šolsko vožnjo. Vozila je tečajnica. Na nekem ostrem ovinku v Vidoncih je zasukala avto, za ovinkom pa je pozabila smer vožnje izravnati po cesti, zato je avto delal ovinek še naprej v meter in pol globoko grabo. Avto se je prevrnil in pri tem pretrpel za okrog 130.000 din škode. K sreči ni bilo človeških žrtev, Šparaš je dobil le manjše poškodbe. 16. junija ob polnoči pa se je prevrnil avtotaksi Rituper na glavni cesti Sobota—Rankovci, ker je počila prednja desna guma. Neka žena, ki je sedela zraven šoferja, je dobila lažje poškodbe, šofer pa se je poškodoval na prsih od udarca na krmilo. Ostali potniki so ostali nepoškodovani Do take nesreče gotovo ne bi prišlo, če bi šofer vozil počasneje. Petek, 27. junija — Ema Sobota, 28. junija — Zorana Nedelja, 29. junija — Peter in Pavel Ponedeljek, 30. junija — Emilija Torek, 1. julija — Bogoslav Sreda, 2. julija — Marija Četrtek, 3. julija — Nada Petek, 4. julija — Urh Sobota, 5. julija — Ciril in Metod Nedelja, 6. julija — Dušica Sonce vzide v petek, dne 27. junija ob 4,12, zaide ob 19,56, dolžina dneva 15,44; — v soboto, dne 6. julija vzide ob 4,18, zaide ob 19,55, dolžina dneva 15,37. SPOMINSKI DNEVI: 27. junija 1942. leta je izšel odlok I00F o ustanovitvi Narodno-osvobodilnega sveta z nekaj poverjeništvi na osvobojenem ozemlju. — Istega dne, v letu 1941, je odšla iz Maribora prva skupina partizanov na Pohorje, kjer so ustanovili Pohorsko žeto. — 28. junija 1942. leta so partizani osvobodili pri Verdu 310 slovenskih internirancev, ki so jih Italijani nameravali odpeljati v internacijo. Pri tem napadu je bilo ubitih 50 Italijanov. — 3. julija 1941. leta Je bil osnovan prvi partizanski odred Srbije. — 3. julija 1942. leta je I. štajerski bataljon napadel in uničil rudnik Huda jama pri Laškem. KI N O MURSKA SOBOTA — 27. do 29. junija jugoslovanski film »Deček Mita«. ČEPINCI — 29- junija jugoslovanski film. »Rdeči cvet«. OBJAVA UPRAVA DVOLETNE KMETIJSKE, VINARSKO-SADJARSKE ŠOLE V SVEČINI razpisuje vpis za šolsko leto 1952-53. Čas vpisa traja od 21. Junija do 31. avgusta 1952. Sprejme se 35 dijakov. Dopoldne je pouk teoretičen, popoldne pa so p praktične vaje na šolskem posestvu. Ves čas šolanja učenci stanujejo v domu šole. Pogoji za vpis so sledeči: 1. starostna doba najmanj 16 let; 2. predizobrazba: najmanj s prav dobrim uspehom končana osnovna šola. Prednost imajo učenci s podeželsko gimnazijo; 3. prispevek staršev za vzdrževanje učencev v višini 900—1500 din. Upošteva se premoženjsko stanje staršev. Resnično revnim z ozirom na pridnost daje šola podporo; 4. kandidati morajo izhajati s podeželja, kjer se ukvarjajo s kmetijstvom. Potrebni dokumenti: 1. rojstni list; 2. zadnje šolsko izpričevalo; 3. lastnoročno napisana prošnja; 4. zdravniško izpričevalo; 5. potrdilo občinskega L0 o premoženjskem stanju; 6. Izjava staršev, odnosno ustanove, ki pošilja. da se strinja s posečanjem šole, ter da so voljni plačevati šolnino v višini po dogovora na podlagi premoženjskega stanja; 7. odjavnica občinskega L0. Vse navedene dokumente ter eventualne informacije pošljite na naslov: Vinarsko-sadjarska šola Svečina, p. Zg. Kungota nad Mariborom . OBJAVA 1. Mladinci, ki se želijo učiti obrti, naj se prijavijo v pisarni obrtne zbornice v Ljutomeru. Prijave sprejemamo vsak dan do 11. ure dopoldne. Interesenti morajo imeti zadostno šolsko izobrazbo, poiskati pa si morajo tudi mojstra. 2. Vajenci, ki so opravili zaključne izpite v strokovnih šolah in tečajih, naj se priglase za praktične izpite. Treba je predložiti sledeče dokumente: svojeročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din; spričevalo o zaključnem teoretičnem izpitu; učno pogodno in potrdilo podjetja oziroma mojstra, da se je predpisano dobo učil. Datum pomočniških izpitov bo določila izpitna komisija in ga bomo objavili naknadno. 3. V Mariboru bodo odprli mojstrsko šolo za šivilje. Interesentke, ki imajo za šolanje potrebne pogoje, naj se oglase na tukajšnji zbornici. Iz pisarne OOZ — Ljutomer ZAHVALA Prav toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega očeta, tasta in brata ŠTEFANA GORIČKEGA na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, nadalje mestni obrtni godbi ter gasilski četi in čevljarskemu cehu za poslovilne besede. Družine Gorički, Kalamar in Čagran MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. 10 TESARJEV in 20 ZIDARJEV sprejme takoj na delo v Ljubljani Splošno stavbno podjetje »Tehnika« v Ljubljani. Akordni zaslužek je ugoden. PRODAM MOTORNO KOLO »DKW« 125 ccm v brezhibnem stanju. Evgen Cug. OLO Murska Sobota. PRODAM: kmečki voz, novo slamoreznico in 6-cevni električni radio aparat — po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. POLOVICO HIŠE (kompletno enosobno stanovanje) z vrtom prodam. Poizve se: Kovača Štefana 19, M. Sobota. 3 KOMPLETNE VOZOVE za konjsko vprego, v dobrem stanju, nudi po ugodni ceni »Mlekopromet« v Murski Soboti ŠIVALNI STROJ »Kayser« v izvrstnem stanju, močnejši za šiviljo ali krojača, primerni večji stol, okrogli čolniček, prodam. Murska Sobota. Lendavska cesta št. 15 PRODAM 13 panjev čebel Franc Magdič, Koračice 42, p. Bučkovci TEDENSKI KOLEDAR Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 26. junija 1952 A paška Zveza borcev se pripravlja za Dan vstaje 14 junija se je sestal občinski odbor Zveze borcev za Apaško kotlino in razpravljal o organizacijskih vprašanjih ter o bodočih nalogah krajevnih zvez na vasi Kot najvažnejšo nalogo v juniju in juliju imajo dobro pripravo in izvedbo partizanskih patrulj in prenos zastave, kar bo 14. julija. Pri tem pohodu bodo sodelovali borci narodno-osvobodilne borbe in mladina predvojaške vzgoje. Občinska patrulja bo nosila zastavo, ki jo prejme od radgonske v Lomanoših Ponesla jo bo do Benedikta, kjer jo bo ob 7. uri zvečer izrodila mariborski. Med pohodom bodo patrulje izvrševale borbene napade. Odbor je predlagal, naj se postavi štab za vodstvo patrulj iz rezervnih oficirjev Odbor je določil šest borcev, ki bodo prisostvovali v Ljubljani, ko bodo patrulje izročile zastave. Odborniki so se podrobno pogovorili ter izdelali načrt za proslavo 22. julija, Dneva vstaje slovenskega naroda Zbrali se bodo na veliki proslavi v Apačah Na predvečer bodo pripravili po vsej Apaški kotlini povorke in baklade ter zažgali kresove, pri katerih bodo imeli starejši borci govore o pomenu Dneva vstaje. Da bi proslave čim bolje uspele, bodo sklicali po krajevnih zvezah sestanke članov Zveze borcev in Fronte, kjer se bodo podrobno pomenili o pripravah. Pripravimo se na setev oljne repice Ječmen, rž in pšenica že zorijo. Odločiti se moramo, kaj bomo posejali na ta stmišča. Oljna repica je rastlina, ki se jo seje v mesecu avgustu. Pot si je utrla v vseh predelih naše republike in povsod prav dobro uspeva. Daje nam obilen sad, ki ima neprimerno visoko ceno. Razen tega pa ta rastlina ne izrablja zemlje, ker je zahtevna le za okopavanje. To lahko opravimo s stroji (okopalniki), če posejemo repico s strojem ali v vrste. Obdelava je zelo enostavna, rastlina ni preveč zahtevna, trud pa nam. bogato plačuje s svojim pridelkom. Oljna repica je prvi poljski pridelek in že v mesecu juniju oziroma juliju dobimo zanjo bogato plačilo. Oljno repico požanjemo že zadnje dni maja in v prvi polovici meseca junija, zato lahko to njivo vnovič posadimo s krompirjem, ajdo, koruzo »hitrico«, peso, grašico in z drugimi krmilnimi rastlinami. Če upoštevamo, da je donos oljne repice cca 1500—2000 kg v povprečju, tedaj moramo oceniti donos oljne repice na 50.000 din na ha; a razen tega bo saditev krompirja dala približno isto letino, kot če bi bil krompir posejen v marcu oz. aprilu. Iz tega se vidi, da je oljna repica najhvaležnejša kultura in da se bomo zato odločili - vedno v večjih površinah sejati isto. Nagajivo vreme v zadnjih dneh Pretekli teden je bilo vreme močno muhasto. Nekatere kraje Slovenije, je zajelo hudo neurje V novomeški okolici je vihar ruval drevesa, toča pa je obtolkla poljske rastline in oklestila sadno drevje. Padlo je toliko toče, da je pobelila zemljo V Kamniku in okolici je padala tako debela toča, da je razbijala strešno opeko in šipe. Na polju je popolnoma uničila pridelke, zlasti žito in krompir. V okolici Slovenskih Konjic je padala ko oreh debela toča dobrih deset minut Ko je nehala padati, je je ležalo na zemlji dva prsta na debelo. Naredila je mnogo škode na polju, v sadovnjakih, največ pa v vinogradih. KOTIČEK ZA GOSPODINJE Če hočemo, da je goveje meso okusno in sočno, ga moramo pustiti vsaj nekaj ur v soli; če pa pripravljamo iz govejega mesa ponarejeno divjačino, ga pustimo v soli vsaj en dan. Če smo prisiljeni shraniti ribe čez noč, jih dobro posolimo, soli natresemo tudi v Škrge, vendar pa ne bomo rib nikakor držali delj ko čez noč. Nasoljene ribe drugi dan splaknemo. Maslo ostane dolgo presno, če ga položimo v prekuhano in ohlajeno slano vodo, ki jo vsak dan izmenjamo. Zlikane obleke so zmeraj še nekoliko vlažne, zato jih moramo obesiti na obešalnik in jih pustiti obešene tako dolgo, da se popolnoma posuše, posebno velja to za nagubane obleke. Nikdar ne smemo obleči obleko, ki smo jo pravkar zlikali. Če imamo čebulo, ki povzroča močno solzenje, stopimo k toplemu štedilniku in jo pri vročini zrežemo. Pogovor z dopisniki K. S. Mačkovci. — Vaši želji, žal. ne moremo ugoditi, ker še vedno nismo prejeli odgovora od Zadružnega sklada Pred 14 dnevi smo jim poslali pismeno prošnjo, da bi ugodili Vaši želji. Pa je tudi ta, kakor naše osebne intervencije, ostala brezuspešna, ker nikoli nismo mogli najti »odgovornega«. Odgovorni pa se ni čutil odgovornega, da bi odgovoril na dopis V. V. Sp. Krapje — Vaš članek bi radi objavili, vendar ga nismo mogli zaradi tega, ker ste snov preveč, plitvo obdelali. Poglobite se v opisane razmere in napišite članek s konkretnimi podatki T. A Veličane - Vašega članka nismo mogli objaviti, ker Vas je pri poročanju prehitel Vaš sotovariš »Branko« Runeč. — Vaš članek »Nekaj za « nismo objavili zaradi tega, ker ste snov preveč posplošili, ne da bi se dotaknili konkretnih razmer v Vašem kraju Oglasite se še! Uredništvo Naročniki — posnemajte! V našem uredništvu se je zglasil prileten možakar, Ivan Kosi, doma iz Hrastja-Mota, z željo, da poravna svoje obveznosti do lista. Bili smo veseli tega obiska. Naš naročnik Ivan Kosi ni prišel le plačat naročnino za drugo polletje temveč. »Ko sem že tu v bližini,« tako je sam dejal, »vas še malo pogledam, se kaj pogovorim z vami — in obenem plačam naročnino za »Ljudski glas« do konca leta...« Veseli smo takih naročnikov. Ne le zato, ker so redni plačniki; gotovo so tudi dobri bralci našega lista. Radi se pomenijo z nami o tem in onem, povedo nam, kako jim ugaja list in kaj bi še radi našli v njem Tako nam je povedal svoje mnenje tudi Ivan Kosi iz Hrastja-Mota. Pa še to je dodal, da bi mu bilo zelo neprijetno, če bi se znašel na spisku tistih naročnikov, ki jim niso mnogo mar položnice, opozorila in opomini naše uprave, kajti »nihče ne mara dolžnikov, zato tudi sam noče biti dolžan, še posebej ne za ljudski časopis. « Naročniki, kaj menite? Posnemanja redno! ZANIMIVOSTI DOMA IN PO SVETU PULJSKO PRISTANIŠČE Skoraj tako kakor reško je po osvoboditvi oživelo tudi pristanišče v Pulju. Za Avstrije je veljalo to pristanišče za eno najbolj zaščitenih na svetu. To pristanišče je že zaščitila narava z okoliškimi griči, zaščitili pa so ga tudi ljudje z močnimi utrdbami. Ko pa se je pojavilo letalstvo, je v vojaškem smislu puljsko pristanišče izgubilo pomen. Zdaj se puljsko pristanišče čedalje bolj razvija, ker gre skozenj mnogo blaga, zlasti v cono B, Koper in Piran V južni Istri kopljejo kremenčev pesek in ga izvažajo v tuje dežele. V puljskem pristanišču ga nakladajo na ladje. Vzdolž Istrske obale drži več pomorskih prog, Pulj pa je glavno pristanišče. Zato je zadnja leta promet v njem zelo narasel. Že predlanskim je bil trgovinski in potniški promet v puljskem pristanišču večji kakor kdaj koli. V njem se je ustavilo 1966 ladij. Lani so v puljskem pristanišču iztovorili ali natovorili 1712 ladij. S potniškimi ladjami je prispelo v Pulj 26.400 potnikov, skoraj toliko pa se jih je odpeljalo. Trgovinsko pristanišči ima samo kakih 600 m operativne obale in en sam pomol. Drugi pomol, ki je bil med vojno bombardiran, pripravljajo in bo do konca julija popravljen. S tem se bo operativna obala podaljšala za kakih 60 m. Puljsko pristanišče ima samo en žerjav in še ta je zastarel, skladišča pa sploh nima. Po prometu se lahko kosa s Šibenikom in Zadrom. Zadnje čase pa se Pulj razvija tudi v močno turistično središče, ker ima zelo ugodno podnebje. OD LETA 1902 SE JE PREBIVALSTVO Združene države Amerike imajo skupaj s kolonialnimi posestmi po Ljudskem štetju z dne 1 aprila 1950 154,233.000 prebivalcev. Na ameriško celino jih odpade. 150,598.000 V primerjavi, z letom 1940 se je povečalo; števila prebivalcev za kakih 19. milijonov ali 14,5%. V primerjavi ; z letom 1902 pa malome podvojilo. NESREČA PRI POIZKUSIH Z ATOMSKO ENERGIJO V Chicagu je v začetku junija štiri atomske fizike, tri moške in eno žensko, med poskusom z atomsko energijo zajelo atomsko izžarevanje. Vse štiri so prepeljali v bolnišnico, kjer jih zdaj opazujejo Nesreča se je zgodila v laboratoriju, kjer so delali prve poskuse in razbili atomsko jedro, pozneje pa odkrili atomsko bombo Že takrat sta dva atomska fiziki v Ameriki podlegla atomskim opeklinam. BAMBUS NAMESTO JEKLA Bambus prav lahko zamenja jeklo V betonskih konstrukcijah. Ameriški znanstveniki že sedem let delajo poskuse na tem področju in pravijo, da je bambus priporočljiv pri vseh konstrukcijah kot okrepitev za betonske konstruk-Ameriki kjer je mnogo bambusa in malo jekla, bo to odkritje zelo važno. Nobenih znakov ni, da bi bil bambus podvržen zobu časa, če ga uporabljamo kot okrepitev za betonske konstrukcije. Takšne konstrukcije vzdrže najmanj sto let Ameriška vojska že dela poskuse z novo betonsko konstrukcijo. Za vojaške namene so konstrukcije z bambusom; zelo primerne, ker je bambus razmeroma lahek, da le malo obteži letala, če prevažajo konstrukcije v daljne kraje. Bambus zelo dobro uspeva v jugovzhodnem, delu ZDA, kjer doseže , višino do 24 m. NAJVEČ JIH JE POGNALA V SMRT BEDA Število samomorov je bilo na Japonskem zmeraj veliko. Toliko kakor lani pa jih ni bilo še nikoli. Bilo jih je namreč 22 622 ali 27 na vsakih tisoč Japoncev. V policijskem poročilu je rečeno, da je odpadla večina samomorov na kmete, ki jih je pognala v smrt beda. APARAT PROTI TATOVOM AVTOMOBILOV Zanimiv je nov aparat, ki odkriva tatove avtomobilov. Imenuje se »Müfoko« in je komaj tako velik, kakor škatlica za vžigalice. Avtomobilist ga lahko pritrdi kje pri motorju ali pa pod karoserijo Ko zapusti avto, pritisne na gumb in aparat je vključen. Če pride tat in vključi motor, začne delovati takoj tudi »Müfoko«, ki daje močne signale dokler deluje motor. Če je lastnik avtomobila v bližini, ga aparat opozori na nevarnost, pa tudi tat se ustraši signalov in jo popiha. ČEPRAV OBDELUJE IZ LETALA, MORA VSTATI PRED ZORO »Farmar novega tipa«, ki iz letala obdeluje polje ih pokončava mrčes, mora še vedno vstajati pred zoro, če hoče opraviti svoje delo, kakor ga v redu opravi njegov na tleh kmetujoči tovariš. Toda tu primerjava preneha kakor nam pokaže primer tipičnega novega »farmarja« iz Rolling Forka v ameriški zvezni državi Mississippi, Jamesa Wesa Hazlipa. Lani v avgustu je mož »obdelal« nad 5000 ha zemlje v 30 dneh V zraku je bil 105 ur in na 5000 ha je potresel 60 ton praška proti mrčesu. Hazlip je seveda zaposlen kot pilot v neki družbi, ki dela za farmarje, drugače pa živi »na tleh« Ko sonce zaide še vedno ni opravil vsega dela, ker mora še spraviti letalo pod streho in ga očistiti ostankov strupenih kemikalij preden gre spat Zdaj je v Ameriki okrog 5000 pilotov, ki takole »lagodno« obdelujejo zemljo na površini nad miliijon hektarjev. Spomladi posejejo nad 90 odstotkov riža. v Kaliforniji. Pri sklepu; Gospodarskega sveta zvezne vlade je sproščeno oblikovanje cen industrijskih in rudarskih proizvodov Cene se bodo določale na tržišču. Od tega bo izvzeto le malo proizvodov. Do nadaljnjega ostanejo v veljavi sedanje cene električni energiji, bencinu, petroleju za motorje. plinskemu olju in sladkorju in sicer kot najvišje (platonske) cene Z nadaljnjimi odločbami bodo za petrolej za razsvetljavo in vžigalice odpravljene enotne cene (za cigarete in tobak bodo ostale v veljavi sedanje enotne cene za vso državo) za sol pa bodo določene naslednje najvišje cene; kuhinjska 30. živinska 20 din. Tretje žrebanje obveznic drugega ljudskega posojila Amortizirane so obveznice, ki imajo naslednje številke v vseh serijah: 4 21 60 75 92 144 152 157 205 207 209 236 262 299 312 342 346 386 395 415 430 461 468 473 484 496 520 543 581 589 615 618 622 645 676 687 693 760 786 802 829 844 852 853 859 872 903 927 933 977. Izžrebani dobitki. Dobitek 100.000 din je dobila obveznica štev. 415 serije 1947. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici s številko 157 v serijah 1940 in 4964. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s številko 496 v naslednjih serijah: 21 22 51 64 68 80 93 102 113 115 155 208 213 221 258 260 302 326 328 334 344 349 356 362 365 369 391 406 426 428 431 454 515 528 556 573 574 597 626 632 678 764 800 817 881 884 940 949 967 1006 1009 1055 1071 1076 1100 1113 1128 1151 1172 1174 1179 1195 1203 1226 1239 1250 1254 1302 1307 1321 1324 1352 1345 1355 1362 1381 1411 1418 1436 1472 1530 1533 1539 1563 1609 1615 1643 1648 1671 1679 1687 1721 1733 1756 1763 1764 1769 1774 1776 1779 1795 1799 1804 1810 1828 1956 1870 1872 1886 1894 1895 1896 1903 1910 1918 1925 1932 1941 1991 1994 2012 2036 2038 2042 2048 2057 2060 2078 2094 2146 2153 2163 2166 2171 2188 2196 2214 2247 2252 2263 2271 2277 2293 2314 2334 2342 2362 2380 2385 2399 2400 2411 2412 2420 2428 2453 2457 2460 2461 2472 2495 2514 2516 2525 2539 2550 2553 2560 2562 2568 2582 2596 2597 2613 2630 2632 2652 2657 2668 2687 2688 2689 2693 2695 2703 2706 2707 2725 2749 2759 2760 2769 2780 2787 2793 2796 2802 2804 2809 2833 2836 2842 2843 2856 2872 2882 2894 2917 2923 2927 2932 2938 2941 2953 2958 2968 2984 2986 2992 3000 3016-3025 3047 3048 3103 3104 3108 3127 3132 3176 3188 3200 2203 3214 3218 3220 3234 3270 3290 3316 3320 3329 3345 3354 3373 3386 3394 3397 3401 3403 3427 3430 3456 3477 3484 3495 3498 3517 3535 3542 3561 3595 3599 3603 3607 3610 3616 3622 3625 3632 3643 3645 3647 3648 3680 3700 3706 3737 3746 3754 3773 3787 3789 3810 3814 3821 3841 3853 3869 3896 3904 3914 3935 3940 4005 4023 4034 4072 4090 4115 4123 4133 4156 4159 4171 4175 4180 4191 4205 4206 4238 4240 4248 4255 4257 4259 4269 4270 4307 4310 4319 4320 4364 4387 4392 4403 4404 4415 4424 4426 4467 4472 4487 4496 4511 4513 4514 4515 4517 4519 4526 4538 4539 4550 4554 4566 4568 4569 4587 4615 4634 4648 4652 4661 4689 4703 4727 4728 4741 4748 4752 4761 4788 4795 4826 4934 4942 4998 5006 5057 5067 5083 5086 5092 5111 5112 5117 5118 5131 5135 5151 5154 5158 5170 5172 5173 5174 5188 5201 5214 5264 5274 5287 5339 5341 5342 5346 5378 5389 5392 5406 5419 5439 5459 5464 5465 5471 5472 5475 5521 5546 5549 5558 5571 5587 5634 5637 5644 5646 5652 5653 5657 5659 5675 5680 5681 5687 5705 5715 5725 5733 5743 5765 5767 5785 5820 5822 5877 5882 5886 5899 5929 5965 5967 5978 6141 6145 6164 6166 6195 6215 6222 6224 6253 6258 6263 6291 6292 6299 6300 6327 6346 6347 6352 6357 6360 6365 6375 6387 6388 6393 6418 6434 6436 6445 6448 6452 6490 6506 6513 6524 6534 6537 6541 6553 6627 6634. 2617 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice s številko 461 v vseh neparnih serijah. 26.170 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice vseh serij, ki imajo eno izmed naslednjih številk: 92 236 262 645 906. Amortizirane obveznice in izžrebano dobitke bodo izplačevale blagajne vseh poslovalnic Narodne banke od 30. junija 1952 dalje. Izžrebane obveznice zastarajo za izplačilo po treh letih od dneva izplačivosti. ŠPORT Ljutomer—Branik 7:2 V zadnji nogometni tekmi, ki je bila preteklo nedeljo na ljutomerskem igrišču, so domačini zasluženo premagali enajstorice »Branika« iz Prekmurja. Ko so se gledalci vračali na svoje domove, smo slišali: »Igra je bila naša!« Ta ocena bi bila brez dvoma še bolj laskava, se ne bi domači igralec spozabil in v začetku prvega polčasa poslal žogo v svojo mrežo. Njegovo napako pa so s čožrtvovalno, igro nadoknadili Vizavišek, Štrakl, Banič in drugi igralci. Sodnik je nepristransko vodil igra TOVARNA PERILA v Murski Soboti naznanja, da sprejema po naročilu v delo iz prinešenega materiala vsakovrstno moško in otroško perilo. GRIČKI VANC: 24 BRATOVA KRI »Kaj sem jaz pri tem kriv, če sem revež? Sem mar mogel sam odločati, kje še naj rodim? Veš, kako včasih sovražim bogastvo in vse tiste, ki se z njim ponašajo! Kako morejo biti nekateri ljudje pokvarjeni! Kdor po starših precej deduje, je najbolj vzoren človek, pred katerim je treba sneti klobuk — pa je lahko lopov, lenuh in kaj še vse! —, da je le premožen in kakšen delež ima on pri lem?! Nobenega, čisto nobenega — nekateri še tisto zapravi, kar podeduje Ljudi sodijo po premoženju, katerega si niso sami in pošteno pridobili Kakšna hudičeva pravica je to!« »Ne huduj se, Jože!« ga je prosila Anica. »Prav, Anica, da si me opozorila,« se je opravičil. »Vem, da se ne bi smel zaradi tega jeziti, ker nič ne pomaga. Najmanj pa bi se smel hudovati pred teboj, saj ti nisi pri tem nič kriva, ti ne misliš tako... Toda o teh stvareh včasih razmišljam Moram, ker jih ne morem razumeti.. Pa se nočem jeziti pred ljudmi; sam se mučim, dokler jih ne preženem. Zdi se mi, da je vse razmišljanje brezpomembno. Zato včasih ugibam, kako bi tudi sam postal dovolj bogat, da bi imel mir pred ljudmi Včasih se mi zdi, da bom- morda uspel. Seveda ne bo lahko, ker je za denar treba delati, če ga hočeš pošteno prislužiti Vendar bi za najino srečo storil vse.« »Jože, kako si dober!« Izraz teh besed in njena bližina sta ga pomirila. Vsaj podobo je naredil tako, čeprav težke more zaradi zapostavljenosti in manjvrednosti ni mogel pregnati iz srca. Zmotili so ju koraki v veži. V sobo je vstopila Rezika. Sicer pa sta si povedala že vse, kar sta sl želela. XXII. Ob cesti na koncu vasi, kjer je čez zimo sameval velik kup zidne opeke, je čez leto zrasla hiša. Ni bila prevelika niti majhna, bila je podobna večini novejših zidanih kmečkih hišic v vasi: imela je dve sobi, večjo ali prednjo in manjšo ali zadnjo — .tako imenovano, ker je bila zadaj tik kleti; med sobama je bila majhna kuhinja, kjer bodo le kuhali; v vsak prostor pa se je prišlo naravnost iz veže, zato med seboj niso bili povezani z vrati. Tak enoten načrt je uporabljala velika večina vaščanov pri gradnji svojih hišic, ki so se razlikovale le po velikosti prostorov. Skromnim in revnim ljudem se Je zdelo, da taka hiša mora zadostovati za vso družino — čeprav so nekatere bile številne In so štele tudi do deset članov, ko so prišli otroci. Več družin pa navadno ni živelo v eni hiši. K hiši spada tudi hlev. kajti brez živine kmet ne more gospodariti In kaj drugega bi naj bil Korenčkov Jože, ki je dal sezidati to novo hišo. kot kmet, čeprav ni imel še nobenega posestva. Hlev se je tiščal hiše, na njegovi drugi strani pa je bil majhen skedenj. V hlevu je bilo prostora za tri. v sili tudi za štiri krave. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila pokrita s strešno opeko. Zidovje pa je bilo še golo, rdeče. Kjer bi morala biti okna in vrata, so bile le odprtine z lesenimi okviri. Po teh praznih prostorih sta stopala dva mlajša moža, jih ogledovala in premerjala. Bil je gospodar te nove hiše in vaški mizar. »Čez mesec dni bodo vsa okna in vrata gotova. Rabil pa bi nekaj denarja. Veš, da mi, vaški mojstri, denar sproti porabimo, kakor ga zaslužimo. Kupiti pa moram mnogo stvari: les, barvo, šipe, okovje in še druge stvari,« je dejal mizar, ko sta si že vse ogledala in postala na dvorišču. »Nekaj denarja ti lahko dam,« je odgovoril Jože, »ostalo pa pozneje, ko bo delo končano.« »Vsaj polovico plačaj, ostanek bom pa že nekako počakal.« Jože mu je naštel zmenjeni znesek. Kljub temu ga je mizar spravil v zadrego. To je pojasnil bratu Ivanu, ko ga je vprašal, kako sta se zmenila z mizarjem »Mizar ne more ali vsaj ne bo hotel čakati na plačilo ...« »Pusti ga! Vsakemu človeku ne moreš zaupati. Rajši si izposodi pri Amerikancu On ima denar in ti oo gotovo posodil. Povedal pa ne bo nikomur.« mu je svetoval brat. Ker ie Jože molčal, je še dodal: »Manj skrbi in preglavic boš imel če si boš denar izposodil, ko če bi dolgoval mojstru. Ta bi prej kje povedal, pa tudi te pogosto nadlegoval za plačilo.« »Pa ne dolgo. Če vsi poprimemo: ti, Anica, če se poročita, in še jaz, bomo menda toliko zaslužili v enem letu, da boš lahko odplačal ves dolg.« »Upam... Pa četudi ne, denar moram imeti ... Zato še danes stopim k Amerikancu, zvečer, da me ne bi kdo videl;« je sklenil Jože in tudi storil. Amerikanci je živel v sosednji vasi. Sicer to ni bilo njegovo pravo ime, čeprav se je med ljudmi že udomačilo. Tako so ga klicali zato, ker je bil precej let v Ameriki. Odšel je pred prvo svetovno vojno s potnim listom rajne Avstro-Ogrske države. Vrnil pa se je po vojni, ko je bila že rojena Jugoslavija. Takih ljudi, ki so bili v Ameriki, je bilo več iz vasi, pa tudi iz sosednjih vasi. Nobeden pa ni prinesel toliko dolarjev. Zato so ostali kmalu postali navadni vaščani, ki so se morali trdo boriti za vsakdanji kruh. Amerikanec pa je imel še vedno denar, da ga je lahko celo izposojal. Nekateri ljudje, ki so večkrat rabili manjše posojilo, so bili tega veseli. Rajši šo si izposodili pri njem kot v posojilnici. Nekateri, predvsem taki, ki so sami bili v Ameriki, pa so mu zavidali Zato je izposojal na skrivaj. Korenčkov Jože ni šel oni večer naravnost k Amerikancu. Tam bi lahko naletel na katerega soseda in stvar bi bila kmalu izdana. Vsakdo bi takoj zasumil. da je prišel zaradi posojila. Zato je najprej obiskal nekega daljnega sorodnika-strica. ki je živel v tej vasi. Ta je šel pogledat in se zmenit z Ameri- kancem in šele potem sta šla oba. Stric je šel za pričo. Bilo je poleti, ko se mrači komaj ob devetih zvečer. Amerikančeva družina je že spala, ko sta prišla Jože in stric. Gospodar ju je pričakal na dvorišču in ju peljal v kuhinjo, da ne bi kdo prisluškoval. »Ti bi rabil denar?« je vprašal Jožeta, ko so posedli. »Da; hišo sem začel zidati, pa bi jo rad pošteno dokončal; nimam pa dovolj denarja...« je razlagal Jože. »Hiša požre mnogo denarja.« »Čez leto ali najpozneje čez dve, vam vrnem,« je nadaljeval Jože. »Vem, vem,« ga je prekinil. »Koliko pa bi rabil?« »Deset tisoč, računam, bo zadostovalo,« je povedal Jože plaho, ker se mu je samemu zdela prevelika vsota. »Mi posodite vse naenkrat, ali sedaj le nekaj. drugo pa pozneje.« »Si st kje že izposodil?« ga je vprašal Amerikanec počasi, zamišljeno, kakor da v mislih preračunava, če mu toliko lahko zaupa. »Ne, niti si ne bom nikjer drugje, če mi vi posodite, ker ne maram, da bi se zvedelo.« »Prav. tudi jaz ne maram, da bi se zvedelo med ljudmi.« Amerikanec je za trenutek umolknil. Jože je napeto pričakoval njegovo pritrditev. Iz zadrege je hotel pomagati stric, pa mu je Amerikanec prevzel besedo: »Posodil ti bom Če si doslej bil toliko podjeten, da si si toliko prislužil, upam, da boš tudi v bodoče in mi boš dolg povrnil.« (Nadaljevanje sledi)