S PODOBAMI.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje E, Kramer
vodja deželne kmetijske šole v Gorici.
,,Gospodarski List" izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drogi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dolivajo list brezplačno; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa vodstvu deželne kmetijske šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 2.
V Gorici, 25. februvarja 1887,
Leto VII.
Po skuš njo, ki so jih naredili lanskega leta na Francoskem, so dokazale, da so no samo 1’aztopline obsegajoče bakreni vitrijol (bakreni žveplenoc), ampak tudi vprašene mešanice 50 °/0 žvepla, 10 °/0 bakronega vitrijola, 3 °[0 žveplenega cveta in 37 °/0 kamrionega premoga pomagale pregnati trtno bolezen “Oidium,, in ob enem tudi Peronosporo (strupeno roso) če seje ta prah z navadnimi prašilniki, kakoršni se rabijo za žveplanjff in v tistih dobah, kodar se žveplajo trte, potrošal na vse zeleno trtne dele.
Ravnati bi se moralo tako-lo:
Prvikrat se potrošajo trte koncem meseca maja, drugič o času cvetja in tretjič, kedar postanejo jagode tako debele, kakor poprovo zrnje. Potrošanje je treba ponavljati, kodar je še tistega dno, ko seje delo naredilo, deževalo, ali pa kodar so po omenjenem potro-šanji zopet prikaže Poronospora.
Kor so po tretjem potrošanji ni več bati “Oidia,,, pa bi so moralo potrošanje vendar ponoviti, da so preženo kesnoje povrnivšo se Peronosporo, naj so rabi v ta namen zmes 87 °J0 vprašenega kamnenega premoga, 3 °/0 žvoplenega evota in 10 °/0 bakrenega vitrijola, in prihrani naj se žveplo.
Tako ravnanje proti Poronospori se priporoča 'posebno v tistih krajih, k d er imajo po leti malo vode, in jo sploh vredno, da je poskušamo,
Pri dotičnih poskušnjah pa naj se primerja uspešnost tega pripomočka z izdatnostjo raztopljenega bakrenoga vitrijola; to je poskušnjo naj se delajo s tem in z onim in ob enem naj so tudi ne opušča navadno žveplanjo zoper trtno bolozon “Oidium,,.
Da se zlajšajo te poskušnje, vabi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici trtorojco, kteri bi jih želeli delati, naj neposredno njegovemu uradu vsaj do 28. februarja t. 1. naznanijo, koliko take zmesi hočejo imeti bodi se žveplom ali brez žvepla, da jo bo moglo ono društvo naročiti z vso previdnostjo, kakoršno treba, da so kolikor mogoče zagotovi uspeh. Potom bi se blago o
pravem času razdelilo naročnikom po tisti ceni, po kteri bi je dobilo društvo.
Opazuje se, da bi cena za metričen kvintal ne smela presegati 12—15 gld. za zmes obsegajočo žveplo in da bi bila ona brez žvepla se veliko ceneja.
Na naročila izpod 50 kilogramov se društvo ne more ozirati.
C. kr. kn\etijsko društvo
v Gorici 10. februarja 1887.
Predsednik C ORONINI.
Tolminsko sadje.
Nedolgo dobil sem od g. šolskega vodje Dominka v Koboridu zbirko sadja (jabolk in hrušk), katero jo nabral v ondašnjem kraji in katera me je prav zanimala. O hruškah mi je opomniti, da so največ takih sort ali vrst, ki se podajejo le krajevnim potrebam; bile so namreč take, kakeršne se nahajajo po vseh planinskih krajih : majhne, brez barve, dobre samo za sušilnico in prešo ali tiskal-uico. Drugačna so pa bila jabolka! Razen štirih vrst bila so mi jabolka neznana; izmed neznanih, bilo je dve tretjini sladkih, vzrastlih deloma na divjakih, deloma na oplemenjenih drevesih. Kakor mi je bilo rečeno, je v tamošnjih krajih (v Koboridu, v Tolminskem okraji in sploh na Primorskem) izredno mnogo sladkih jabolk, in sicer, kakor sem se iz imenovane zbirke sam prepričal, najboljših vrst. Imel sem priliko pokusiti jabolka iz dežel ob spodnjem Renu na Nemškem, ali ko sem pokusil tolminska, moram izpovedati, da so ta mnogo boljša od onih in bolj pripravna za izdelovanje v trgovini tako zvane “spodnje renske jabolčne kislice, (nie-derrheinisches Apfelkraut). Tu je dana priložnost kakemu obrtniku, da bi ustanovil v teh krajih po-skuševališče za sadje, ki bi bilo v Avstriji popolnoma novo in katero bi imelo pred seboj lepo prihodnost.
Priloga “Soči,,
Na to sem opomnil tudi gospoda Dominka, kateremu zajeduo izrekam najtoplejšo zahvalo za dobro-voljno, s stroški združeno poslatev.
Naj navedem tukaj imena teh vrst sladkih jabolk v slovenskej govorici : 1. Bizjakovka. 2 Hrvatica. 3. Grofovka. 4. Robatnica. 5. Trda medeuka. 6. Laška medenka. 7. Mnovlevka sladka. 8. Bošnjak. 9. Sladka medeuka. 10. Muterca. 11. Sivka. 12. Krka. 13. Papeževka. 14. Koritenka sladka.
Prof. Stoli v Klosterneuburgu.
Kolči od trt, bolnih na strupeni rosi.
.'.I i	UK ' l« 1»-.:	.............
Uže večkrat se je prašalo je li umestno naročati si. trte iz krajev, kjer se je perouospora udomačila. Čč tudi se glivice navadno držč le perja ter še ne razvijajo na trtnem lesu, se vender po prenašanji kolči lahko zatrosd'v druge kraje, kajti glivično seme, radi svoje nevidnosti, lahko ostane na lesu. Take trte rastejo slabo. Znano je, da radi te .bolezni popada s trt perje uže meseca julija in avgusta, radi česar ne morejo niti mladike niti grozdi ■popolnoma dozoreti. Prigodi se celo, da take trte po bolezni tako trpe, da v malo letih popolnoma usahnejo. Neki vinograd v Coneglianu na Laškem, nasajen z Rhboso Veronese, ki je bil navadno zadosti trdeu, je, napaden po tej bolezni, v nekoliko letih zelo opešal. Na odrezanih mladikah se je le redko kako oko prikazalo, zaroda celo ni bilo videti in treba je bilo trte spomladi obrezati, da so vsaj naslednje leto kaj zarodile.
Tudi na holmih blizu Kormina so se lansko leto opaževala taka očesca, ki pozneje niso pokazala zaroda; lo je bilo videti osobito na Rebuli, ki je ondot. močno razširjena. To smo povedali iz razloga, da se spozna, koliko škode prizadeva ta bolezen ne le grozdom, temveč tudi mladikam in trti sami.
. Ni tedaj samo 1 bati se, da na novo usajene kolči iz krajev, ki trpe za peronosporo, zanesejo to bolezen v druge kraje, temveč čestokrat take kolči nočejo niti rasti, i. .1	,	«
. ■ Skušnja je pokazala, da od takih kolči, presajenih v vinograde* po 30-70 odstotkov ni niti pognalo. Radi tega ni svetovati nikomur, da bi sadil kolči, odrezane na trtah bolnih na peronospori.
I. Brucki,
oskrbnik v Špesi pri Korminu.
Obrezavanje trt.
Cital sem v 1. štev. „Gospodarskega Lista,,, kedaj rezati trte ? in naj bi domači gospodarji poročali, ako kaj znajo o tej zadevi. Uzel sem si svobodo, da Vam iz Ilrvatske, iz Moslovačkoga okraja, izpregovorim par besed o tej zadevi iz svoje prakse, kajtero. uže 6 let točno in marljivo ponavljam. Dal
sem vsako leto po trgatvi, kadar je listje odpadlo, t. j. kadar je trta dozorela, obrezati 2 — 3 orala vinograda, zopet nekoliko v početku marca in tako tudi proti koncu aprila.
Moje skušnje so dokazale, da sem dobil vsako leto obilnejšo trgatev od onih trt, katere so bile obrezane v jeseni, nego od onih, ki so bile obrezane v aprilu.
One, ki so v marcu t. j. zgodaj v pomladi rezane, tudi dobro rodijo, ako ne nastane po rezanji zopet velik mraz, ker od prevelikega mraza komaj obrezana trta lahko razpoka. Pri nas v Moslo-vačkem okraji so jako občutljive posebuo tako zva-na Ronina in Slivovina.
Trte, katere sem dal pozno v aprilu rezati, dajale so v vsej šestletni praksi manjšo trgatev; grozdi bili so manjši od grozdov drugih trt, katere so bile rezane v jeseni ali zgodaj v pomladi; jagode bile so drobnejše od drugih in so pozneje dozorevale.
Opazil sem tudi to, da neke trte pozueje dozorevajo, posebno ako nastane mraz zgodaj v jeseni.
Fr. Plesničar,
grajšinski oskrbnik. Kutnja v Slavoniji.
Naši dopisi.
Štanjel, 15. jan. t. 1. — (Vinorejsko društvo.)
Da bi sedaj vis. c. k. vlada naklonila našemu društvu zdatnejšo podporo, odposlalo jo ravnateljstvo dne 23. avg. tri odbornike (gg. Černeta, Fabianija in Klobovsa) k g. dr. vit. Tonkliju, naj bi blagovolil vročiti prošnjo vis. c. k. polj. ministerstvu. Prosilo je ravnateljstvo podporo 5000 gl. Utemeljilo je pa svojo prošnjo tako le : Radi pomanjkanja vode in lesa je na Krasu skoro vsaka obrtnija nemogoča :u blagostanje prebivalcev odvisno je le od zemeljskih pridelkov zlasti vinograjskih. Istina je, da iz grozdja naše dežele bi se lahko priredilo vino, katero bi gotovo ne bilo slabeje od onega v druzih krajih, če bi posestniki čakali s trgatvijo do pravega časa in če bi uineli umno vinarstvo in kletarstvo. A ker tega ni, ima kmatovalec veliko težavo s prodajo edinega pridelka, kateri more prodati. Nujna potreba osnovati take zadruge je pa zlasti zdaj, ko so poškodovane naše trte po strupeni rosi in po druzih trtnih boleznih. Dalje, ker so letine slabe, razhodki večinoma večji nego dohodki, ker ima posestnik koncem leta zgubo in se njegovo premoženje vsako leto manjša, dolgovi pa rastejo : izgubil je tudi veselje do obdelovanja vinogradov.
Pokazati bi se mu moralo, da je umno obdelovanje vinogradov, požlahtnovanje in zasajanje primernih trt vender le koristno, in skrbeti bi se moralo, da bi dobivali vinorejci količe dobrih trtnih plemen.
Tukajšnji posestnik pa nima prilike, da bi se lahko priučil umnemu kletarstvu in vinarstvu ter
prepričal se o koristi, katero mu donaša umno obdelovanje vinogradov ter umno prirejanje vina. Kmetijska šola v Gorici je predaleč; osobito ne more biti kmetovalec tamkaj navzoč o času trgatve ; tudi so razmere zemljišč in podnebja drugačne. Vinarska šola na Slapu preselila se je na Dolenjsko in predavanja potovalnih učiteljev kmetijstva ostanejo brez vspeha pri večini ljudstva. Nauk, ki ga je kmet slišal le v besedi, je kmalu pozabljen. O koristi in dobičku društva, kakeršno smo osnovali in katero želimo ohraniti, ni dvomiti. Poučeval bi se kmetovalec teoretično in praktično o umnem kletarstvu in o obdelovanji vinogradov ; prodajo vina pospeševala bi večja vinska zaloga; vino posameznih društveni-kov, zlasti tistih, ki imajo slabe kleti, ohranilo bi se v društvenih kleteh ; društveuikom bi se pomoglo tudi s tem, da bi se grozdje od njih kupilo po obstoječi ceni in bi se jim vrhu tega še odločila primerna odškodnina, če bi se vino draže prodalo; tudi bi se lahko drušDenikom izposojeval denar, katerega bi mogli društveniki vrniti tudi v grozdji. Ker je namen našega društva tedaj obča korist, društvo ne samo lokalnega pomena, ampak koristno tudi vsem na Krasu in na Vipavskem bivajočim pocestnikom, ker se gotovo tudi drugje osnovajo taka društva, če uresničimo naše želje in namere, s čemer se gotovo povzdigne vinarstvo in gmotno blagostanje sploh, za to se nadja društveno ravnateljstvo, da blagovoli vis. c. k. vlada tudi v bodoče podpirati naše društvo in nakloniti mu navedeno vsoto.
(Konec pride).
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 4: V našem okraji pokazale so se na trtah uže par let zaporedoma tako zvane „kozice“ to je Črne lise, katere so že mnogo škode prouzro-čile (K. v Komnu).
Odgovor: Kupite si železnega vitrijola (Eisen-vitriol), raztopite ga v vodi tako, da pride na 2 litra vode 1 kilogram železnega vitrijola. Če ste trte uže obrezali, potem vzemite cunjo, namočite jo v raztopljenem vitrijolu in odrgnite star in mlad les prav do dobrega. To delo morate izvršiti meseca februvarija. Zapomnite si to natančno!
Vprašanje 5. Nameravam posejati dve njivi (kampa) z deteljo;	koliko semena mi	je potreba?
M. v M.
Odgovor:	Za	1 hektar	zemlje	treba je za
naše razmere	25	do 30 kilogr.	semena de-
telje lucerne; če računimo njivo (kamp) poprečno 10000 sežujev	to	je 3600	m, potem bi bilo za
dva kampa uže	17	do 21 kg	semena	potreba.
Vprašanje 6: Kako bi se dalo očediti seme detelje medike (lucerne), katero kupim ua trgu, tako da se ni bati, da bi rastla v njej predenica (lasč)?
J. M. v. Mirnu.
Odgovor'. — Predeuiča ali lase, kakor to rastlino pri Vas imenujete, ima tako majhno seme, da se s prostim očesom, — kdor nima posebno dobrih oči — zelo težko med deteljnim semenom zapazi. To drobuo zrne se od deteljnega semena tako očisti, da se na zelo finih sitih dobro pretrese. Predenično seme pade skozi luknice, deteljno seme ostane pa v situ. To delo stano pa mnogo truda in vendar ni popolnoma zanesljivo. — Priporočamo Vam deteljnega semena ne kupavati, ampak pridelajte si ga sami. Če posejete kos njive z deteljo in vidite da v nej ni (predenice) las, pustite jo, da naredi seme in popolnem dozori; tako pridete po ceni do popolnoma čistega semena.
Gospodarske drobtinice
Ohranitev jabolk.. — Francoski sadni vrtnarji, katerim je mnogo na tem ležeče, da za svoja jabolka najvišje cene dobč, da jih hranijo do spomladi ali poletja, poslužijo se sledečega ravnanja: Zberejo si kišto ali boljše sod ter položč vanj navadnega gipsa, ki se rabi za gnojenje, 6 centimetrov na debelo.
Na gips naložč vrsto jabolk, kojč pred zavijejo v papir, tako, da ostane med enim in drugim sadom majhen prostor. Nanje nasujejo zopet gipsa, potem jabolk in tako menjajoč dokler ni sod poln. Na vrh posujejo zopet gipsa. Ako se uza-mejo sadovi iz soda, treba je dobro paziti, da ostali ostanejo pokriti z gipsom. Na tak način se ohra-nijol jabolka do prihodnjega septembra zdrava, okusna in sočna. —
Nasajanje češp. — Lahko se pomnožuje-jo češpe ali po nasajanji mladik ali po peškah; pri gojenji v velikej mčri gre prednost sejatvi. Ali poganjanje pešk je združeno z mnogimi težkoč&rni, radi česar se je poskušalo mnogo sredstev, da se oleh-koči njih kalenje.
Eno najnavadnejših je sledeče: Da se priredijo sejavci, devajo se peške v primerno veliko kad ter se na nje ulije na novo gašenega močno z vodo namešanega apna. Ta apnenica, ki naj bode redka, so večkrat pomeša s semeni, katere se puščajo 14 dnji v njej; potem se vzamejo ven in v poznej jeseni se neočiščene od apna sadijo v 8 ceutimo-trov globoke razorje. Spomladi poženejo vse te peške.
Kakor hitro se pokažejo spomladi nad zemljo, jih je treba sč zemljo posuti. Ko sejave blizu 7j metra odrastejo, lahko se presadč.
Gospodarske raznoterosti
Koliko konj se izvaja in dovaja v Avstro 0-gerski. — Kolike pomembe je prepoved z dno 2.
t. m. gledd izvaje konj iz avstrijsko-ogerskih dežel, kažejo nam naslednji trgovinski podatki.
Število konj uvednih v avstrijsko-ogerske dežele in izvednih iz njenih mej znaša:
dovedenih
skupaj	5-757 glav v vrednosti:
od teh čez mejo	„	„	2 007 mil. gold.
z	Nemškega	1-975	„	„	0-691	„	„
..	Ruskega	2-963	„	„	1-037	„	„
„	Rumenskega	303	„	„	0-106	„	„
„	Laškega	194	„
„ 0 067 „	„
skupaj
izvedenih
25.283 glav v vrednosti:
od teh čez mejo		H	n	10T13 mil. gold.	
na Nemško	8-141	n	n	3-259 „	11
„ Rusko	790	11	11	0-316 „	11
„ Rumunsko	1-397	n	11	0-558 „	11
„ Laško	12-206	n	11	4 918 „	T)
Kakor je razvidno iz teh podatkov, presega število izvedenih konj število; največ izvaja se jih v Italijo, potem preko nemških mej uvedenih. Okolo 50 odstotkov vsega izvoda pride na Italijo in okolo 32 odstotkov na nemške dežele.. Koliko izmed teh 8-141 konj se je izvedlo na Nemško in koliko v druge dežele, ni mogoče natanko določiti: navidezno največ se jih je odvedlo na Nemško. To se najlaže izve iz izkazov nemških carinskih uradov za 1. 1886, ki so bili objavljeni. V minolem letu bilo je uvedenih na Nemško 72,748 konj, izvedenih pa samo 14,030 glav. S Francoskega dobila je Nemška v preteklem letu 6-113 konj (1. 1885 pa 5.249); nasprotno bilo je z Nemškega na Francosko v minolem letu izvedenih 1-137 konj (napram 414 leta 1885).
Kranjski deželni zbor proti trtni uši. — Deželni zbor v Ljubljani sklenil je v svoji seji dne 12. jan. gledč pomočkov proti pustošenju po trtni uši naprositi c. kr. deželno vlado, da bi dovolila izdatno pomoč v denaru, da bi se nakupile razne vrste ameriških trt, osobito pa Vitisriparia sauvage. Te trte naj bi predstojništva občinskih vrtov na Dolenjskem razdelila mej občane proti plačilu, mej ubož-nejše vinorejce tudi zastonj. Vlada naj bi dalje odločila po potrebi primerno svoto v pomoč. Društvu za obvarovanje avstrijskega vinarstva dovolila se je svota 50 gl. iz deželnega kulturnega zaloga za leto 1887; da se izvede zgoraj nasvetovani načrt, dovolil se je kredit 600 gl.
Tudi na sadjarski in vinarski šoli v Grmu namerujejo uvesti ameriške trte.
Vinoreja v Istri. — Iz kataloga kolektivne razstave isterskih vin v Bozenu razvidi se, da Istra prideluje povprečno 200.000 hektolitrov vina na leto, mej katerimi je 10.000 htl. črnega vina. Blizu 80.000 htl. na leto so ga izvozi, največ v Trst; okolo 5.000 htl., izvozi se na Kranjsko. Glavna središča za pridelovanje črnih vin so: Poreč, Piran, Vižinjan, Koper, Orsero, Matavun i. t. d. Za bela
vina pa: Pazin, Piran, Buzet i dr. Črna namizna vina razprodajajo se hitro ter užijejo se v teku leta ; finejša črna vina pridelujejo se v Vodnjanu, v Kan-fanaru in v Sanvincenti, izuzemši boljša vina, ki se tu pa tem narejajo z grozdja od trt, prinesenih v deželo.
Kot glavne vrste so v Istri v navadi Teran in črni Refošk za črna vina; Trebbiano, Ribula in Moš-kat za bela. Po podatkih tega kataloga imajo istrska srednja vina bela 9-4°/0 alkohola, črna 10-1-10-3°/0-Teran ima povprečno 9'6°/0 kisline, refošk 8-2°/p» belo vino 7-°/0. Kakor se vidi iz teh podatkov, i-majo istrska vina, kakor tudi tržaška in goriška, mnogo kisline, kar se pozna tudi na okusu. Pri vsem tem so pa istrska vina toliko v Istri sami, kakor tudi v Trstu v veljavi.
Ravnatelj E. Mach pravi, da istrska so se spoznala pri razstavi kabernetnih vin v Poreči kot izvrstna burgundska in ogerska vina. Izmed drugih razstavljenih vin spoznala so se nekatera tudi kot izborna namreč: refošk in vino iz Modre frankinje,
Po njegovem mnenji moralo bi se dobro paziti na pridelovanje finejših vin ; uvedlo naj bi se, kakor drugod v južnih avstrijskih vinogradih, razne vrste Bordeuux a (Bordo-a).
Trgovina s sadjem na Kranjskem. — Kakor
poroča “Laib. Ztg.„, poslalo se je zadnjo jesen s Kranjskega nad 2000 vagonov različnega sadja, povprečne vrednosti, — ako se računajo 4 gld. za kvintal, — nad 800,000 gold. Največ se ga je naložilo v Ljubljani, v Litiji, v Škofji Loki, v Krškem, v Sevnici, kamor so je dovažali tudi iz mo-kronoškega okraja, v Kranji in v Logatci. Kmetje iz kranskega okraja so pripovedovali, da so dobili za sadje po 200-300 gold., nekateri celo po 400 gl., in eden celo 600 gld.
H KSOttOOGOOt
HazaaaUo kmetovalcem.
čast mi je naznanjati s tem, da imam v zalogi koščeno gnojilno moko (superfosfat) jako velike gnojilne vrednosti za deteljišča in senožeti, 100 Kilo po 11 gold. Koščeno navadno moko prve vrste sposobna za guojenje k žitu, sirku itd. 100 kilo po 7 1/,.
Koščeno moko II vrste, sposobno za gnojenje v vinogradih in sadnih vrtih 100 kilo po 7 gold.
Za dobro blago se daje poroštvo. Naročila sprejema Franc pl. Mulitsch, trgovec v Gorici.
Za!, c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli.