M) glasilo ravenskih železarjev n m/MC I nformativm n Leto XL Ravne na Koroškem, januar 2003 št. 1 Petrolova družba Energetika Ravne ima koncesijo za distribucijo zemeljskega plina in toplote v ravenski občini Potem ko je ravenski občinski svet 19. decembra lani potrdil podelitev koncesije za distribucijo zemeljskega plina in distribucijo toplote v Občini Ravne na Koroškem družbi Petrol-Energetika Ravne, je naslednji dan župan Maksimilijan Večko tik pred podpisom pogodbe sklical tiskovno konferenco. Po objavi razpisa za podelitev koncesije so v občini sicer pričakovali, da bodo prejeli več ponudb (vsaj od Plinarne Maribor in družbe Petrol-Energetika Ravne) in bodo imeli možnost izbiranja. "Pričakovali smo več, a nismo razočarani. Biti moramo realisti in verjeti, da smo dosegli optimalno," je menil župan Maksimilijan Večko. Cilj znižanje cene ogrevanja je vsekakor dosežen, saj bo v začetku februarja cena toplovodnega ogrevanja nižja za 15,5 odstotka, cena zemeljskega plina pa za 13,2 odstotka. S pogojem seveda, da Geoplin ne bo spremenil cene plina, saj je kalkulacija izdelana po cenah iz novembra. Novost je tudi enoten tarifni sistem, saj bodo gospodarske družbe, ustanove in gospodinjstva odslej plačevala enotno ceno za toplovodno ogrevanje. Po županovih besedah so na Ravnah zadovoljni tudi z višino koncesnine za omrežje. Le-ta znaša 371 milijonov tolarjev in bo namenjena za obnovo ravenskega gradu. Občina bo z njo poravnala svoj del obveznosti prenove grajske stavbe, in tako ne bo bremenila rednega občinskega proračuna. Direktorica Petrolove družbe Energetika Ravne Mojca Kert Kos je prepričana, da se s podelitvijo koncesije konzorciju družb (ob Petrolu-Energetiki sta v njem še Petrol plin in Petrol d. d.) začenja novo razvojno obdobje, ko sc tudi lokalnemu okolju odpirajo možnosti za razvoj. Kot koncesionar si bodo namreč prizadevali za dolgoročno zanesljivo in kakovostno oskrbo ter za tržno konkurenčno ceno. Pogodba o podelitvi koncesije (le-ta je sicer podeljena za 30 let) pa vključuje tudi obnovo toplovodnega omrežja, ki mora biti opravljena v dveh letih, in v štirih letih njegovo zamenjavo s plinovodom, kjer je to potrebno. Predvidene naložbe presegajo 1,2 milijarde tolarjev. Družba Petrol-Energetika Ravne je od javnega komunalnega podjetja Log prevzela tudi šest zaposlenih, za tri, ki so postali trajni presežni delavci, pa bo zagotovila odpravnino. Deseta obletnica Metala Ravne Za "rojstni datuin" Metala velja 23. december 1992. leta, ko je bila v sodni register vpisana družba SŽ Metalurgija. Od 25. februarja leta 1993 nosi današnje ime, njegova organizacijska oblika pa sc je izpopolnila s strokovnimi službami leta 1994, ko je bila ukinjena Uprava Železarne Ravne oziroma njen Poslovni servis. Prvi dve leti poslovanja sta bili izjemno težki. Izguba seje sicer zmanjšala, a je bila še vedno visoka. Naložb v razvoj ni bilo. Leta 1995 je bilo Metalu priključeno Jeklo Štore, ki je s slabimi poslovnimi rezultati vplivalo na položaj celotnega podjetja -Metal je takrat pridelal več kot dve milijardi tolarjev izgube na leto. »Poroka« z Jeklom Štore je trajala vse do leta 1997, njene posledice pa je Metal čutil še vsa naslednja leta, saj je ostal pravni naslednik obveznosti tega štorskega obrata Dolgega programa. Leta 1999 je Metal že ustvaril dobiček. Investicijski cikel se je začel leta 1996 s konti pečjo z zaščitno atmosfero v valjarni. Leta 1997 je bila postavljena protihrupna zaščita na peči UHP v jeklarni. V Metalu so za naložbe vsako leto namenili do 12 milijonov nemških mark. Največja naložba je bila kovaška stiskalnica iz leta 2000. Rezultat tržne in produktne preusmeritve v zadnjih desetih letih je tudi usmeritev v izvoz, saj ravenski jeklarji le 17 odstotkov prodajnih rezultatov dosežejo na slovenskem trgu. Največ izvažajo v Nemčijo in ZDA. Še pomembneje pa je, da delež orodnih in specialnih jekel z visoko dodano vrednostjo dosega že 76 odstotkov vsega proizvodnega oziroma prodajnega programa. Metal je zdaj osmi največji svetovni proizvajalec orodnih in hitroreznih jekel. Kot seje povečeval delež teh zahtevnih jekel, se je spreminjala tudi struktura izdelkov - medtem ko je bilo še leta 1993 med prodanimi izdelki le 16 odstotkov kovanih izdelkov (in od tega le 0,9 odstotka "svetlih" ali mehansko obdelanih palic), je bilo leta 2001 le-teh že 31 odstotkov (od tega kar 40 odstotkov svetlih palic). Jubilejno leto v znamenju pretresov Neugodne tržne razmere iz leta 2001 so se lani še stopnjevale. Recesija na Metalovih tradicionalnih trgih je najbolj prizadela t. i. jedrni program podjetja. Rezultate poslovanja so močno krojili padec prodajnih cen, rast nabavnih cen osnovnih surovin ter padec tečaja ameriškega dolarja. Tudi prisilna poravnava v STO je neugodno vplivala na Metal, saj je podjetje vrnilo izdelke, vredne sto milijonov tolarjev, in preklicalo naročila. Medtem ko so ravenski jeklarji prvo četrtletje še poslovali pozitivno, je bil rezultat iz poslovanja ob polletju sicer pozitiven, skupni izid pa - zaradi 133 milijonov tolarjev tečajnih razlik - negativen. Izguba je znašala 55 milijonov tolarjev. Ob koncu tričetrtletja je dosegla že 176 milijonov tolarjev - predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje med rednimi remonti in zaradi sto milijonov tolarjev odpravnin za delavce UDC Koroške v stečaju. Ukrepi za izboljšanje poslovanja, sprejeti v juniju, so se obrestovali že v septembru, ko je bilo poslovanje spet pozitivno. Tudi oktober je bil uspešen - izguba se je zmanjšala na 85 milijonov tolarjev. Po enajstih mesecih poslovanja so v Metalu že beležili pozitivne rezultate. Po predvidevanjih naj bi leto 2002 sklenili s poslovnim izidom, ki bo sicer slabši od tistega iz leta poprej in od načrtov, a bo vendarle pozitiven. Z dobičkom so v letu 2002 poslovala tudi Metalova hčerinska podjetja Šerpa, Kopo New York in luenna iz Pliberka. Pred največjim ravenskim železarskim podjetjem, ki je v lanskem letu investiralo predvsem v čiščenje kokil, hladilno jamo in v posodobitev srednje proge v Valjarni ter zaposluje okrog tisoč delavcev, je pomembno obdobje: poznavalci glede na svetovna gibanja ne napovedujejo izboljšanja tržnih razmer v prvem letošnjem četrtletju, končal pa se naj bi tudi postopek privatizacije, ki seje začel že lanskega septembra. Oskrba z energijo v novembru 2002 Po treh mesecili rasti je distribucija električne energije v novembru rahlo upadla-znašala je 11.705 MWh in je bila za 4,8 % nižja kot oktobra. V primerjavi z distribucijo v novembru 2001 je bila le-ta v lanskem novembru višja za 4,5 %, v prvih enajstih mesecih leta 2002 pa je bila nižja za 4,4 % v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem. Distribucija zemeljskega plina je bila v novembru (4.172.785 ms3) za 14,6 % manjša od planirane količine. Glede na predlanski november pa je bila nižja za 9,5 %. V enajstih mesecih lanskega leta je bila distribucija zemeljskega plina v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001 nižja za 3,4 %. Proizvodnja in distribucija toplote sta znašali 6.939 MWh. Glede na predlanski november je bila količina višja za 30,7 %. V enajstih mesecih leta 2002 je bila količina proizvedene in distribuirane toplote v primerjavi z enakim obdobjem predlani nižja za slab odstotek. Proizvodnja pare (568 t) seje v primeijavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za slabih 12 %. V primerjavi s proizvodnjo v predlanskem novembru je bila nižja za 40,8 %. V enajstih mesecih lanskega leta je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001 nižja za 30,3 %. Proizvodnja in distribucija sanitarne tople vode sta v novembru znašali 5.239 m ’ in sta bili večji kot v oktobru (za 7,1 %), glede na november predlani pa višj i za 18,9 %. Distribucija hladilne vode (344.560 m3) je bila v primerjavi z oktobrom nižja za 8,9 %, glede na november leta 2001 pa je bila višja za 23,3 %. V enajstih mesecih leta 2002 je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej višja za 9,5 %. Proizvodnja toplote za centralno ogrevanje Illu | : I lil L nUli. i. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec g 20001 | 2001 ^ 2002 Distribucija pitne vode je bila v novembru (54.628 m3) nižja za 3,8 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v novembru predlani pa je bila višja za 0,8 %. V enajstih mesecih leta 2002 je bila distribucija pitne vode v primerjavi z enakim obdobjem predlani nižja za l ,7 %. Mesečna proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v novembru znašali 4.093.157 mN3. Glede na prejšnji mesec sta bili nižji za 4,2 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z novembrom 2001 pa kaže na znižanje za 13,2 %. V enajstih mesecih lani sta bili proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka v primerjavi z enakim obdobjem predlani nižji za 15,2%. Distribucija kisika je bila novembra (252.124 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 0,9 %. V primeijavi z novembrom 2001 pa je bila višja za 2,7 %. V enajstih mesecih leta 2002 sta bili proizvodnja in distribucija kisika v primerjavi z enakim obdobjem predlani nižji za 1,1 %. Distribucija dušika je bila novembra 39.114 kg. V primerjavi s prejšnjim mesecem je bila nižja za 5,3 %, glede na distribucijo v novembru predlani pa je bila višja za 26,6 %. V enajstih mesecih lanskega leta je bila v primerjavi z enakim obdobjem predlani višja za 7,6 %. Distribucija argona je v novembru znašala 9.380 kg. Glede na prejšnji mesec je bila nižja za 33,9 %. Primerjava distribucije tega energenta z novembrom 2001 pa kaže na 25,7 -%-no znižanje. V enajstih mesecih leta 2002 je bila distribucija argona v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001 nižja za 3,8%. Tehnični vodja v družbi Petrol-Energetika Ravne: Anton Vučko ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V DECEMBRU 2002 5. 12. 2002 je ob 8.46 zagorel lesen pomožni objekt, last podjetja Styria vzmeti. Poklicni gasilci so požar lokalizirali in ga pogasili z vodno prho. 20. 12. 2002 je ob 12.45 v družbi Styria vzmeti zagorelo na zalagalni peči in odsesovalni cevi. Poklicni gasilci so pogasili požar in z vodo ohlajevali odsesovalno cev. Za družbe so bili opravljeni štirje prevozi; gasilci so odpeljali tri poškodovane in obolelega delavca. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 5. 12. 2002 skupaj s PGD Prevalje pri požaru na stanovanjski hiši v Spodnjem kraju, 6. 12. 2002 pri prometni nesreči na MC Dravograd-Radlje pri kraju Velka, 6. 12. 2002 pri prometni nesreči izven naselja Sele, 13. 12. 2002 ob kuhinjskem požaru v naselju Javornik na Ravnah na Koroškem, 14. 12. 2002 pri prometni nesreči na MC Dravograd-Radlje pri kraju Velka. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Skupščina D.P.R. potrdila vse predlagane sklepe Peta seja skupščine delničarjev D.P.R. - Družbe pooblaščenke Ravne, ki je bila 13. decembra lani na sedežu družbe oziroma v sejni dvorani upravne zgradbe železarskih družb, je minila hitro in brez zapletov. Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci so z veliko večino glasov potrdili predlagane sklepe (5844 delničarjev je skupaj z vabilom na skupščino prejelo tudi gradivo o eni izmed točk dnevnega reda, in sicer o viziji in strategiji D.P.R., celotno gradivo s predlogi sklepov, o katerih je glasovala skupščina, pa je bilo delničarjem na razpolago deset dni pred sejo na sedežu družbe), nihče tudi ni izkoristil možnosti o predlaganju nasprotnih predlogov, vrhunska tehnologija, s pomočjo katere so glasovali delničarji in pooblaščenci, je delovala brezhibno, le zanimanje delničarjev za skupščino je bilo - glede na vse priprave, stroške in procedure - kar nekoliko preskromno. Na sejo skupščine je namreč prišlo le 18 udeležencev, ki so predstavljali 253.670 glasov ali 15,2 odstotka vseh delnic (vseh je 1.666.700). Kljub temu je bila skupščina sklepčna. Sejo je na predlog uprave in nadzornega sveta vodila Danica Klemenc iz družbe Socius iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi notar Friderik Bukovic. Spremembe poslovnika o delu skupščine so udeleženci skupščine potrdili s skoraj 90 odstotki glasov, tudi sklepu o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2001 je nasprotovala dobra desetina prisotnega kapitala. Čeprav je bilo v gradivu za sejo skupščine zapisano, da bo 4. točka namenjena seznanitvi s poročilom nadzornega sveta za leto 2001, je predsednica skupščine povedala, da je ta na vpogled na sedežu družbe in da se o njem ne sklepa. Nekaj več informacij so delničarji in njihovi pooblaščenci dobili o spremembah in dopolnitvah statuta družbe. Gre za uskladitev terminologije (npr. statutarne rezerve, bilančni dobiček, lastne delnice), povečanje osnovnega kapitala, opredelitev enočlanske uprave in devetčlanskega nadzornega sveta ipd. Za potrditev tega sklepa je bilo potrebno strinjanje treh četrtin prisotnega kapitala; za sklep je glasovalo 88,7 odstotka udeležencev skupščine. Čeprav vizija in strategija razvoja družbe pooblaščenke zadevata le njen nadzorni svet, je prevladovalo mnenje, naj bodo z njima seznanjeni tudi delničarji, je povedala predsednica skupščine. Predsednik nadzornega sveta dr. Milan Švajger je povzel glavne značilnosti predvidenega razvoja družbe pooblaščenke (besedilo je bilo objavljeno tudi v Novicah št. 13/2002). Poudaril je, daje edini cilj organov družbe pooblaščenke očuvati premoženje delničarjev. S prodajo železarskih družb bo družba pooblaščenka z zamenjavo delnic pridobila 20-odstotni delež v odprodanih podjetjih. Solastnica je zdaj že v Armaturah na Muti in v Petrolovi družbi Energetika Ravne, v preostalih družbah pa bo, kot pričakuje Švajger, to postala v letu ali dveh. Da bi solastniške deleže prodali, bi morali zanje iztržiti več, kot je država, je prepričan dr. Švajger. Sicer pa se bodo strategije spreminjale in dopolnjevale, osnovno vodilo pa bo čim boljše gospodarjenje s premoženjem in skrb za njegovo oplemenitenje. S tovrstnimi pogledi seje strinjalo dobrih 88 odstotkov udeležencev skupščine. Čeprav sprejetje bil največ glasov proti (15,9 odstotka) deležen predlog, da se za revizorja družbe za poslovno leto 2002 imenuje revizijska hiša KPMG iz Ljubljane. A. Č. Strateške usmeritve D.P.R. S ciljem slediti viziji na daljši rok po čim večjem poplačilu in donosu na vložen kapital predlagamo v družbi pooblaščenki upravljanje s pridobljenimi lastniškimi deleži v uspešnih družbah, v manj uspešnih pa zamenjavo oz. prodajo deležev. Uspešno gospodarjenje bi tako omogočilo višje donose v obliki dividend kot bančne obresti. Tisti delničarji, ki bodo želeli priti čim prej do denarja, pa bodo imeli možnost svoje delnice prodati in bodo v tem primeru sami odločali o ceni in višini povrnjenega kapitala. (iz gradiva za sejo skupščine) I Koliko nas je na območju I železarne? Pred leti je mogočna Železarna Ravne v skoraj tridesetih tozdih (tudi dislociranih) zaposlovala več kot šest tisoč delavcev. Število zaposlenih se je v letih sanacije bistveno zmanjšalo, iz enotnega podjetja so nastala nova in manjša, na območju železarne so začeli delovati zasebna podjetja in podjetniki. Zdi se, da včasih niti ne vemo, kdo vse je »za ograjo«, zato objavljamo seznam, ki so ga oblikovali v Metalu Ravne. z. št. družba, ki ima poslovne prostore na Koroški cesti 14 na Ravnah na Kor. štev. zap. I. SZ-METAL RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 1007 2. SZ-STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA d.o.o., Koroška c. 14 5 3. SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o., Koroška c. 14 300 4. STROJI d.o.o., Koroška c. 14 109 5. KOVANI VALJI RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 72 6. SZ-OPREMA RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 128 7. SZ-NOZI RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 184 8. PETROL-ENERGET1KA RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 86 9. ZIP CENTER d.o.o., Koroška c. 14 72 10. ŠERPA, d.o.o., Koroška c. 14 126 I l. VOGARD d.o.o., Koroška c. 14 85 12. GRAPLAS d.o.o., Koroška c. 14 26 13. FUZINAR RAVNE, d.o.o., Koroška c. 14 1 14. STYRIA VZMETI d.o.o., Koroška c. 14 127 15. TRANSKOR d.o.o., Koroška c. 14 49 16. T.K. RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 7 17. Posred., storitve in mehan. obd., Leitgeb Branko, Koroš. c. 14 2 18. EUREST d.o.o., Podruž. RAVNE, Dunajska 22, LJUBLJANA 45 19. LITOSTROJ ULITKI d.o.o., Litostrojska 40, LJUBLJANA 79 20. ANKER d.o.o., Gajštova 16, MARIBOR 3 21. BVD - RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 13 22. Kovinarstvo Breznik, Cvetko Breznik s.p., Koroška c. 14 1 23. CRONING LIVARNA d.o.o., Koroška c. 14 98 24. CUDV ČRNA na KOROŠKEM, Center 144, ČRNA 10 25. DOBRODEL d.o.o., Pod gonjami 80, PREVALJE 7 26. DRETNIK MIRKO s.p., Klep. inšt. dej., Ob Suhi 2, RAVNE 1 27. EKO-EKOINZENIRING d.o.o., Koroška c. 14 8 28. ELTES d.o.o., Koroška c. 14 21 29. ELTROMING d.o.o., Zagrad 14, PREVALJE 8 30. INFOPANJ d.o.o., Slovenska c. 54, LJUBLJANA 1 31. ELVIP RAVNE d.o.o., Koroška c. 14 19 32. AB HERMAN d.o.o., Antik. zaščita, Kotlje lb, KOTLJE 6 33. IKD d.o.o., Franc Pušnik, Šance 80, RAVNE NA KOR. 2 34. JUMI d.o.o., Koroška c. 14 5 35. KORING d.o.o., Zgornji kraj 4, PREVALJE 2 36. NEODVISNI SINDIKAT KNSS DRUŽB ŽR, Koroška c. 14 1 37. SKEI - SINDIKAT ŽELEZARNE RAVNE, Koroška c. 14 2 38. KOVIN. OBDEL., ODER DARKO s.p., Ob Meži 4, PREVALJE 52 39. ODVETN. PISARNA KOS IN PARTNERJI, Koroška c. 14 7 40. SALUS d.o.o., Ob Meži 11, MEŽICA 6 41. SMERI d.o.o., Koroška c. 14 4 42. SREDNJA STROJNO KOVIN. ŠOLA RAVNE, Koroška c. 10 2 43. TREIBACHER AUERMET d.o.o., Koroška c. 14 9 44. OBDELAVA KOVIN, Jernej Miki s.p., Tolsti vrh 139 2 45. PALECO.d.o.o., Tolsti vrh 131, RAVNE NA KOROŠKEM 1 46. SMV RAPUC GORAN s.p., Kotlje 193, KOTLJE 1 47. SARDONIKS d.o.o., Brdinje 85, RAVNE NA KOROŠKEM 15 48. Milan PORI s.p., Ključavnic, servis, Koroška c. 14 1 49. INŠTALATER d.o.o., Zgornji kraj 14, PREVALJE povprečno 3 50. ROYAL PARKETI Maribor, Limbuška c. 2, MARIBOR 11 51. FRGOSIN 1 vsi zap. v družbah na območju nekdanje Železarne Ravne 31. 10. 2002 2833 Spremembe v obveznem zdravstvenem zavarovanju V začetku leta 2003 so stopile v veljavo določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-F; Ur. 1. RS, št. 60/02; v nadaljevanju zakon), ki uvajajo korenite spremembe pri postopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter nov zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 42/02), ki uvaja spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Ker se omenjene spremembe nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega izvajalec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), Zavod slovensko javnost podrobneje seznanja o spremembah. Spremembe v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Spremembe pri postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sledijo odločbi Ustavnega sodišča RS, ki zahteva prilagoditev postopka odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določbam zakona o splošnem upravnem postopku ter prilagoditev postopkov odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja načelu racionalnosti in hitrosti. Temeljni cilji zakonskih sprememb naj bi izboljšali pravno varstvo zavarovanih oseb v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, poenostavili postopke odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povečali pomen strokovno-medicinskih indikacij pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša sprememba je ukinjanje zdravniških komisij kot izvedenskih organov Zavoda. To delo po novem opravljajo »imenovani zdravniki« in zdravstvene komisije Zavoda, ki imajo ustrezna pooblastila, da zavarovanim osebam in delodajalcem v splošnem upravnem postopku omogočajo učinkovito varstvo pravic. Skladno z zakonom bodo po novem na prvi stopnji v postopkih za uveljavitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja odločali imenovani zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda. Imenovani zdravnik tako: odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik; • odloča o zahtevi zavarovanca ali delodajalca za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; • odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje; • odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnemu pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicinsko-tehničnih pripomočkov; • odloča o upravičenosti zdravljenja v tujini. O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Na sklep imenovanega zdravnika se lahko pritoži zavarovana oseba ali delodajalec. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor Zavoda in jo sestavljata dva zdravnika in en pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen. Zoper sklep zdravstvene komisije je možna tožba na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Drugačen je postopek v primerih odločanja o pravici do nadomestila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah iz zakona ter drugih zahtevah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj o njih na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda, na drugi stopnji pa direkcija Zavoda. Osnovne informacije o postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so zavarovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77-300, in sicer v okviru poglavja 8 in 9. Spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela Spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela sledijo novostim zgoraj navedenih zakonov in se kažejo zlasti v razširitvi pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, novi razmejitvi obveznosti med delodajalci in Zavodom, urejanju področja nadomestil za čas začasne zadržanosti od dela v smislu izboljšanja evidenc o začasni zadržanosti od dela, ki so podlaga za razmejitev obveznosti med delodajalcem in Zavodom, ter razširitvi pravice do nadomestila plače tudi v primerih prostovoljnega darovanja krvi. Tako novi zakon o delovnih razmerjih v 3. odstavku 137. člena določa, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar po novem le največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. To pomeni, da se začasne nezmožnosti za delo do 30 dni seštevajo in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v koledarskem letu, preide obveza plačila nadomestila plače na obvezno zdravstveno zavarovanje že za prvi naslednji dan začasne nezmožnosti za delo, torej 121. delovni dan. Za ugotavljanje, kdaj preide breme izplačila nadomestila na Zavod, torej za pridobitev dokazil o izpolnitvi cenzusa 120 dni, se v postopek uvede načelo, daje dokazno breme na strani delodajalca, kar pomeni, da mora delodajalec obvestiti svojega delavca, da mu je že izplačal v svoje breme nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Le na ta način bo osebni zdravnik delavca seznanjen z datumom, ko preide nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ga bo pravočasno napotil k pristojnemu imenovanemu zdravniku Zavoda. Zavod bo za te primere refundiral delodajalcu nadomestilo plače le tedaj, če bo imenovani zdravnik Zavoda ugotovil, daje začasna nezmožnost delavca za delo utemeljena. Nadalje 4. odstavek 137. člena zakona o delovnih razmerjih določa, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (recidiv), do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Praktično to pomeni, da v primeru, ko je delavec spoznan na podlagi mnenja osebnega zdravnika kot začasno nezmožen za delo na primer za obdobje 3 dni in mu je nato začasna nezmožnost za delo prekinjena, po 9 dneh pa je zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ponovno spoznan kot začasno nezmožen za delo, velja, da od prvega dneva nove začasne nezmožnosti za delo dalje nadomestilo plače že bremeni Zavod. Vendar pa bo v primeru recidiva osebni zdravnik moral zavarovanca takoj napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda. Skladno z 8. odstavkom 137. člena zakona o delovnih razmerjih je sedaj določeno, da znaša višina nadomestila plače delavca zaradi bolezni oziroma poškodbe izven dela, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. To praktično pomeni različno višino in osnovo nadomestila plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodbe izven dela do 30 dni in nad 30 dni, kakor tudi v primerih, opredeljenih v 3. in 4. odstavku 137. člena zakona, torej tudi znotraj 30 dni začasne nezmožnosti za delo. Pomembno novost uvaja tudi 2. odstavek 169. člena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da izplačilo nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini 100 odstotkov osnove za nadomestilo plače. V primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi zavarovanca ni potrebno napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda niti izpolniti Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, temveč bodo delodajalci v ta namen Zavodu predložili Potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda Zavod RS za transfuzijsko medicino, in posebno potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refundacijskega zahtevka. Ker zakon o delovnih razmerjih ureja oziroma velja le za delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, se določbe 137. in 169. člena zakona o delovnih razmerjih uporabljajo le zanje. Torej le-te ne veljajo za t. i. samozaposlene, torej za kmete, samostojne podjetnike, samostojne kulturne delavce itd. Osnovne informacije o pravici do nadomestila plače so zavarovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77-300, in sicer v okviru poglavja 5 in 6. Pravni, administrativni in finančni vidiki izvajanja sprememb Na podlagi zakonodaje, ki je stopila v veljavo 1. 1. 2003, je Zavod izvedel postopek dopolnjevanja in usklajevanja Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je 10. 12. 2002 obravnavala in sprejela skupščina Zavoda, nanje pa mora dati skladno z zakonom soglasje še minister za zdravje. Da bi zagotovili nemoteno uveljavljanje pravic zavarovanih osebje Upravni odbor Zavoda 6. 11. 2002 sprejel tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi česar je Zavod pripravil spremembe nekaterih listin in prečiščena besedila navodil za izpolnjevanje teh listin, ki jih je objavil v Zavodovem glasilu Občasnik - akti in navodila št. 4/2002. Omenjena navodila veljajo od 1. 1.2003. Za uvajanje novih obrazcev in listin je določeno prehodno obdobje, tako da bo Zavod sprejemal dosedanje obrazce in listine do 31. 1. 2003. Zaradi nove organizacije in novih organov Zavoda ter vodenja postopkov ob upoštevanju določb zakona o splošnem upravnem postopku znašajo finančne posledice sprejete novele zakona (ZZVZZ-F) za Zavod po prvih ocenah letno najmanj 100 milijonov SIT. Zaradi zakonskih sprememb pri pravici do nadomestila plače med začasno nezmožnostjo za delo pa znašajo finančne posledice za Zavod po prvih ocenah letno najmanj 3,3 milijarde SIT. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije OE Ravne na Koroškem KULTURNA KRONIKA OB KONCU LETA • Restavratorka iz Koroškega muzeja seje 22. novembra v Ljubljani udeležila seminarja o uporabi rentgenske fluorescence (XRF) pri analizi muzejskega gradiva. O tej metodi sta predavala dr. Peter Kump z Inštituta Jožef Stefan in vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Narodnega muzeja Slovenije Zoran Milič. 26. novembra je sledila delavnica. • Na drugem samostojnem koncertu se je 28. novembra v Kulturnem domu na Ravnah predstavil Milan Kamnik. Kot gostje so nastopili: njegova hčerka Mojca (violina), Marijana Mlinar (vokal) in Gorazd Čepin (klavir). Milan Kamnik je v februarju napovedal izid zgoščenke z besedili, temelječimi na Prežihovih delih. • Slovenske kulturne ustanove 3. decembra na stežaj odpirajo vrata obiskovalcem in jim omogočajo brezplačen ogled razstav. V Koroškem muzeju na Ravnah so v okviru letošnjega »ta veselega dneva kulture« pripravili predavanje njihove kustodinje Simone Javornik o likovni dediščini cerkva Mežiške doline. Istoimenska razstava je bila v muzejskem razstavišču na ogled do letošnjega januarja. • V Gostilni Brančurnik na Prevaljah so tudi decembra potekali kulturni večeri: Ljuba Jenče je pripovedovala pravljice, na Miklavžev večer sta nastopila Mitja Šipek in Milan Kamnik, božični koncert pa sta pripravila Marjana Mlinar in Gorazd Čepin. Med pogostimi motivi akademskega slikarja Benjamina Kumpreja so domače gore. • V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so 20. decembra odprli slikarsko razstavo Koroška krajina avtorjev Gustava Januša, Benjamina Kumpreja in Karla Pečka. Umetnike je predstavila direktorica Milena Zlatar, lepe glasbene trenutke sta prispevali harfistka Tanja Vogrin in flavtistka Milena Hudernik. • Pri založbi Karantanija je konec leta izšla knjiga Prežihovega Voranca Čez goro k očetu. Prežihov Voranc ČEZ GORO K OČETU Avtor naslovne ilustracije je Leander Fužir. Do ponatisa je prišlo na pobudo Prežihove ustanove, saj je lani minilo 70 let, odkar je Prežihova žena s hčerkama na božični večer ilegalno prepešačila pot iz Koprivne v Železno Kaplo, da bi se v Avstriji srečale z možem oziroma očetom revolucionarjem. Z izidom knjige, za katero sta spremno besedo napisala Maksimilijan Večko in Drago Kos, ilustracije pa so delo Leandra Fužirja, so pobudniki obeležili tudi deseti spominski pohod, ki ga zadnja leta redno organizira Planinsko društvo Ravne na Koroškem. Letošnji pohodniki (21. decembra se jih je na pot v zimsko noč podalo več kot štiristo dvajset) so za spomin prejeli omenjeno knjižico, darilo Prežihove ustanove. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE V decembru so se plavalci in plavalke Fužinarja udeležili številnih tekmovanj po Sloveniji in se izkazali z odličnimi uvrstitvami. Na Miklavževem mitingu v Ljubljani, 7. in 8. 12., je sodelovalo 540 plavalcev in plavalk iz osmih držav. Med dečki in deklicami sta si priplavala: Davič Kačič 3. mesto na 50 m prosto in Anja Novak 2. mesto na 50 m prsno. Deklice ravenskega kluba so bile v štafeti 4 x 50 m prosto druge. Teden dni pozneje, na Novoletnem mitingu v Trbovljah, je v absolutni kategoriji Tanja Kumprej zmagala v disciplini 200 m delfin in bila druga na 200 m mešano. V Mariboru je bil 14. in 15. decembra že 12. mednarodni plavalni miting za Božičev memorial. Nastopilo je rekordno število 786 plavalcev in plavalk, med njimi izjemno uspešno Fužinarjevi upi. Prvi dan so se z uvrstitvijo med najboljše tri v konkurenci mlajših dečkov in deklic izkazali: Rok Sagmeister, Aron Horvat, Luka Topler, Žiga Oto, Anja Novak, Kaja Sonjak in Mojca Škratek. Štafeta deklic Fužinarja 4 x 50 m mešano je na mitingu zmagala, fantje so si v isti disciplini priplavali 2. mesto. Drugi dan so se v konkurenci dečkov in deklic na zmagovalne stopničke povzpeli: David Kačič, Toni Pori in Gabrijela Golob. Štafeta mlajših deklic v postavi Petra Studenčnik, Anja Novak, Kaja Sonjak in Mojca Škratek je za 8 sekund popravila državni rekord v disciplini 4 x 100 m mešano (5:23,14). Konec minulega leta sta bila izpeljana dva tradicionalna mitinga rekordov. Na prvem v Ljubljani, v 25-metrskem bazenu, je štafeta mlajših deklic Fužinarja zmagala v disciplini 4 x 100 m mešano. Varovanke trenerja Gorazda Podržavnika Studenčnikova, Novakova, Sonjakova in Erjavčeva so ponovno izboljšale državni rekord, kije zdaj 5:19,73. V posamičnih nastopih je Kaja Sonjak zmagala med mlajšimi deklicami na 100 m delfin. Teden dni pozneje v Kranju, v 50-metrskem bazenu, sta nova državna rekorda postavila: Damir Dugonjič med dečki na 100 m prsno (1:11,41) in Kaja Sonjak med mlajšimi deklicami na 100 m delfin (1:16,03). ODBOJKA Z zmago 3 : 2 proti Svitu iz Slovenske Bistrice vil. krogu so se odbojkaiji Fužinaija Metala poslovili od svojih zvestih gledalcev in prvi del prvenstva v 1. DOL končali na odličnem 2. mestu. V vodstvu so odbojkarji Salonita Anhovo, ki imajo prednost osmih točk pred Ravenčani. Prvenstvo se bo nadaljevalo 18. januarja, na voljo pa je še sedem krogov rednega dela, nato bo sledila še končnica. Tudi v drugih in tretjih ligah se bo prvenstvo nadaljevalo 18. januarja. Po prvem delu so uvrstitve koroških ekip naslednje: 2. liga moški: 5. Vez Oder Mislinja, 10. TAB Mežica; 2. liga ženske: 2. Prevalje, 3. ŽOK Mislinja, 9. GS Mežica in II. Dravograd; 3. liga moški: 8. Fužinar Metal II.; 3. liga ženske: 6. Polak Prevalje, 8. Partizan Črna. NAMIZNI TENIS Na drugem odprtem turnirju za kadetinje v Novi Gorici je 1. mesto osvojila igralka Fužinarja Ivana Zera. Na 3. do 4. mesto seje uvrstila Manca Fajmut, na 5. do 8. pa Polona Župane. Na prvem turnirju TOP 12 za mladinke, ki je bil decembra v Vrtojbi, so se uvrstile: na 10. mesto Zala Šetina, na 15. Manca Fajmut in na 18. Ivana Zera. Fajmutova je 5. januarja letos zmagala v konkurenci kadetinj na tradicionalnem Jekhlovem memorialu v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani pred klubsko soigralko Ivano Zera. Med kadeti je Radeljčan Žiga Kus osvojil 3. do 4. mesto, Ravenčan Tilen Mlinar pa se je uvrstil od 9. do 16. mesta. Med mlajšimi kadeti in kadetinjami sta si drugi mesti priigrala Verdnik in Župančičeva z Mute, Polona Župane pa je tekmovanje končala v polfinalu. ATLETIKA Domačin Tomaž Robač in Slovenjgradčanka Veronika Zupanc, sicer tekmovalka KAK Ravne, sta postala zmagovalca 11. silvestrskega teka okoli naselja Javornik. Ob izteku lanskega leta se je na tradicionalni tekaški prireditvi zbralo 137 udeležencev različnih starosti. Tako Robač kot Zupančeva, ki je tudi rekorderka javomiške proge, sta zmagala tretjič. Pri moških je bil drugi Štefan Robič iz Selnice ob Dravi, tretji pa Ravenčan Metod Zdovc. Med tekačicami sta se za zmagovalko Zupančevo, ki je tek suvereno dobila, uvrstili tekačici iz Slovenj Gradca Katarina Konečnik in Jana Štefanič. KEGLJANJE Po prvem delu medobčinske rekreacijske lige vodijo Obrtniki z 10.275 keglji. Sledijo: Hrabri (9.725), ŠTG (9.633), Petrol-Energetika (9.620), DU Ravne (9.528) in TRO Prevent (9.474). Med posamezniki pri registriranih kegljačih vodi Ivo Mlakar (Hrabri) pred Vinkom Sonjakom in Francem Žagarjem (oba Obrtniki), med neregistriranimi pa Horst Parotat (DU Ravne) pred Juretom Čapelnikom (TRO) in Valterjem Valentanom (Petrol-Energetika). Na Božično-novoletnem turnirju v Dravogradu sta med registriranimi tekmovalci zmagala Slavko Hanžekovič pred Vojkom Belajem in Danilom Vovkom (vsi Elektrarna) ter Erika Hartman (Gradnje IGEM) pred Mojco Drofelnik in Majdo Verbole (obe Korotan). Med neregistriranimi sta bila najboljša Jože Pšeničnik iz Dravograda in Nada Žvikart iz Slovenj Gradca, med upokojenci pa Ivan Gašper iz Vuhreda. ŠAH Na Ravnah je bil 21. decembra lani odigran deseti in hkrati zadnji turnir za pokal trgovine z oblačili Roma, kije štel tudi za prvenstvo Koroške v pospešenem šahu. Med 32 igralci je zmagal Branko Špalir pred Danilom Perušem in Zoranom Pšeničnikom (vsi Fužinar Hapro). Končni zmagovalec lanskih turnirjev je postal Peruš, ki je zbral 580 točk. Sledijo: Špalir (460), Pšeničnik (420), Burjak (Črna) s 380 točkami, Koletnik (Fužinar Hapro) s 305 točkami itd. Pri mladincih je bil najboljši Milenko Ristič (Fužinar Hapro) in pri starejših dečkih Nejc Špalir (ŠK Slovenj Gradec). Ivo Mlakar SENAHID ARNAUTOVIČ 1960-2002 Vsakdo od nas je v zadnjih dneh na svoj način doživljal tragično vest o hudi nesreči in sam nosil težko breme osebne bolečine. V komaj triinštiridesetem letu starosti nam je kruta usoda na tragičen način iztrgala našega dragega sodelavca Senahida Amautoviča. Kot mlad fant seje pri šestnajstih letih odpravil iz rodnega Bosanskega Petrovca iskat svoj prostor pod soncem. Pot gaje zanesla na Koroško, kjer seje leta 1977 zaposlil v podjetju SGP Kograd Dravograd. Vendar se mu je že naslednje leto ponudila priložnost, da se zaposli v Železarni Ravne. Tako se je maja 1978 zaposlil v Valjarni kot brusilec na centromaskinu, leta 1979 pa je bil premeščen na delovno mesto zalagalca ogrevnih peči, kjer je delal do odhoda na služenje vojaškega roka. Po zaključku vojaškega roka, leta 1980, seje ponovno zaposlil v Valjarni in je opravljal dela in naloge zalagalca gredic. Ker je bil ves čas predan svojemu delu in gaje opravljal z veliko vnemo in zanimanjem, je bil leta 1982 premeščen na delovno mesto adjuster kontrolor. Vendar pa sije Senahid želel še več, želja po izpopolnjevanju, odkrivanju in učenju novega, neznanega gaje vodila naprej, tako da se je kmalu usposobil za valjavca II in valjavca na valjarskem ogrodju. Dela in naloge valjavca I pa je opravljal vse od leta 1990 pa do tiste usodne srede, 11. decembra, ko nas je pretresla vest, da se mu je pripetila delovna nezgoda. Vse od takrat pa do trenutka, ko se je ustavilo njegovo mlado srce, smo držali pesti in upali, da se bo vse izteklo srečno, kot leta 1986. Tudi takrat je njegovo življenje viselo na nitki, vendar se gaje trdno oklepal in ni dopustil, da bi mu spolzelo iz rok. Toda usoda je tokrat hotela drugače. Vse nas mučijo vprašanja brez odgovorov. Zakaj? Ne vem in ne verjamem, da nam lahko kdorkoli odgovori. Mi, njegovi sodelavci, smo izgubili vedrega, marljivega in prizadevnega sodelavca. Odšel je od nas in, kar nas najbolj boli, odšel je brez slovesa. V skoraj štiriindvajsetih letih dela v železarni nam je nazorno pokazal, kakšno je polno življenje. To je življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za družino in prijatelje. Poznali smo ga kot delovnega in preudarnega, v njem smo videli požrtvovalnega, prijaznega in iskrenega sodelavca. Senahid je bil človek, ki je bil neomajno zvest svojemu podjetju. Naše rane se zlepa ne bodo zacelile, prekrile jih bodo le brazgotine, bolečina bo nekoliko otopela, vendar bo ostala. Vendar se ne smemo prepustiti bolečini, kajti življenje teče dalje, in prepričan sem, da bi bila tudi njegova želja, naj ga živimo polno. Tukaj bi rad v svojem imenu in imenu sodelavcev prijatelju, ki seje veliko prezgodaj poslovil od nas, izrekel še zadnjo zahvalo. Zahvaljujem se ti za tvoje zgledno delo in ker si bil na vsakem koraku pripravljen pomagati, tako z nasveti kot dejanji. Ostal boš v našem trajnem spominu. Družini, sorodnikom in prijateljem pa v teh težkih trenutkih življenja v imenu sodelavcev podjetja Metal Ravne izrekam globoko sožalje. Branislav Keček EDVARD KRIVOGRAD 1952-2002 V turobnem zimskem dnevu je v nas bolečina, vse naokoli pa sta mir in tišina. Pa misel na življenje, ki je bilo in je minilo. Komaj petdeset let je dopolnil pokojni Edi Krivograd. Misel spet uhaja naprej in preleti teh petdeset let, ki so se začela na Poljani, v veliko veselje mame Julijane in očeta Leopolda, obeh sester in kasneje še dveh bratov, Otroška leta na Poljani je Krivogradovih pet otrok preživljalo v igri, smehu, v srečo in veselje mame in očeta. Kasneje se je družina preselila na Prevalje, kjer so tekla tudi Edijeva osnovnošolska leta. Za poklic strugar se je Edi izučil na Ravnah. Dolgih 30 let je delo strugarja zvesto in odgovorno opravljal v ravenski železarni. Z življenjsko sopotnico Bernardo sta skupaj prehodila 28 let in delila veselje ter srečo, tudi skrbi, ki sta jih v dvoje laže premagovala. Hči Rahela jima je bila v veselje in ponos, življenje je dobilo novo vrednost, posijalo jimaje novo sonce. Zdaj je njegovo ugasnilo in na nebu se je prižgala zvezda - njegova, ki bo večno svetila na njegove domače, na vse nas, ki bo s svojim sijem blažila bolečino in žalost. In varovala spomin na dragega Edija Krivograda, ki je živel z nami in sredi nas. Vsem njegovim izrekam iskreno sožalje. A. K. JOŽE BRUSNIK 1946-2002 V sredo, II. 12. 2002, je umrl Jože Brusnik. Rodil seje 25. 3. 1946 kot drugi otrok Martine in Leopolda Brusnika. Leta 1963 se. je zaposlil v centralnem skladišču Železarne Ravne. Usposobil se je za strugarja in ta poklic opravljal vso svojo poklicno pot. Železarni je ostal zvest sedemintrideset let. Zaradi hude neozdravljive bolezni nas je prezgodaj zapustil. Predlani avgusta, ko se je v tovarni zgrudil v nezavest, si še v sanjah nismo upali pomisliti, daje v resnici tako hudo zbolel. Po operaciji novembra 2001 je nekako okreval. Njegov nasmeh in železna volja sta ga ohranjala pri močeh vse do lanske jeseni, ko nam je zaskrbljen obraz zdravnika povedal vse. Zdravje se mu je zelo poslabšalo in usoda nam gaje vzela. Žena Marta in hčerki Barbara ter Bernarda ga bomo neskončno pogrešale, prav tako vsi, ki so ga poznali in imeli radi. Naj bo leto 2003 prijazno z vami želi uredništvo ZAHVALI Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom, znancem in organizacijam, ki ste darovali cvetje ter sveče in z nami delili žalost in sočutje ob izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka MATEVŽA OSOJNIKA. Posebej se zahvalimo tudi pevcem Koroškega okteta, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne, gospodu župniku Marjanu Plohlu in Komunalnemu podjetju Log. Vsi njegovi ”