List 36.
Gospodarske stvari.
Kmetovalcev avstrijskih prva zahteva od novega ministerstva.
S polnim zaupanjem pozdravljajo kmetovalci novega ministra za kmetijstvo grofa Faikenhavna, prav tako pa tudi obrtniki avstrijski barona Korb-Wei-denbeima, kajti oba sta velika posestnika sama in poznata velike težnje kmetijstva in obrtnijstva, pa sta tudi uže dosedaj večkrat razodela, da imata srce za olajšanje kmetijskih in obrtnih bremen.
Vemo, da se povsod odmeva glas po znižanji davkov, ki so res toliki, da uničujejo eksistenco onih, ki živijo od kmetijstva in obrtnijstva. Al da se v veliki državi masinarija davkarska prenaredi in o davkih doseže polajšava, treba, da se sistema gospodarstva državnega v vsem predrugači, da se zmanjšajo stroški uprave, po katerih bode mogoče, znižati državne dohodke, to je , davke in med temi v prvi vrsti zemljiške davke. Da se vse to v boljši red spravi, treba bode uže še nekoliko potrpljenja.
Al nekaj druzega je, kar se mora in more brž storiti kmetijstvu na pomoč, in to je, da se žitu, živini in drugim pridelkom tujih vnanjih držav, ki se pripeljejo v Avstrijo, naloži primerna, to je, tolika colnina, da tuje blag6 ne potlači v nič naše domače.
„Svobodna kupčija" je lepa misel, lep gospodarsk ideal, al vlada mora varovati domačine, da zavoljo ,,lepe misli" ne pridejo v nič. Ce vidimo, kako so Nemčija, kako Francija, kako Anglija začele s colnino misliti za varstvo svojih domačih pridelkov, da jih nižja cena tujih ob tla ne dene, je pač skrajni čas, da tudi Avstrija svoje oči odpre in stori, kar je treba, da se odvrnejo še veče nadloge , ki žugajo kmetijstvu avstrijskemu s tem, da v Avstrijo dobimo amerikan-skega žita in živine, ruskega žita in živine, avstralijske volne itd. po tako nizki ceni, po kateri ne enega ne druzega naši domači kmetovalci še pridelati ne morejo! Denite po „svobcdni tuji kupčiji" nase domače kmetijstvo v nič, ki je eden glavnih stebrov državi, pa bodo trpeli vsi drugi stanovi. Naj so nam gori navedene tuje države zgled, katere tuje blag6 in tujo živino obkladajo z visoko colnino, in tako domaČe varujejo hudega pritiska vnanjega.
Amerika in Rusija, na primer, imate neizmerne zaklade žita in živine,  katere lahko sipljete v Avstrijo
tako, da zadušujete domače naše gospodarstvo. Če uže zdaj pod bremenom velicih davkov komaj dihajo naši kmetovalci, kaj bode še le tedaj, ako uvožnja tujih pridelkov ostane prosta primerne colnine?
Poglejmo si le bogato severno Ameriko. Leta 1860. je iz žita, živine in druzega blaga, ki ga je v tuje dežele prodala, skupila 632 milijonov gold.> — leta 1870. uže 752 milijonov, in lansko leto cel6 1360 milijonov gold. in čez polovico tega denarja je skupila iz prodanih kmetijskih pridelkov!
Ozir na vse to nam daje pravico, zahtevati od novih ministrov kupčijstva in kmetijstva, da gred6 nemudoma na delo za varstvo domačega kmetijstva, pa nas navdaja tudi polno zaupanje, da bosta podpirana od vseh konservativnih poslancev državnega zbora, vse storila, da se odvrnejo nadloge avstrijskemu kmetijstvu.