18 Konec lanskega leta je bilo objavljeno poročilo o stanju evropskih vrst trav- niških dnevnih metuljev za obdobje 1990–2015 (angl. The butterfly indica- tor for grassland species). Gre za šesto zaporedno tovrstno objavo, ki je bila prvič predstavljena leta 2005. Poro- čilo je objavilo evropsko združenje za varstvo metuljev Butterfly Conservati- on Europe v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami, med drugim tudi Evropsko agencijo za okolje. Teme- lji na podatkih o prisotnosti in številč- nosti populacij 17 značilnih travniških vrst dnevnih metuljev z več kot 9.200 transektov iz 22 evropskih držav (oz. pokrajin), večinoma članic Evropske unije. Samo v letu 2015 so bili vključe- ni podatki z več kot 4.500 transektov. Posebnost tokratnega poročila je zlasti v tem, da zaznava zmanjševanje hitro- sti upada indeksa (33 %) v primerjavi s predhodnim poročilom iz leta 2013 (podatki do vključno 2011), ko je bila hitrost upada populacij obravnavanih vrst metuljev opredeljena na alarman- tnih 50 %. Upad populacij travniških vrst dnevnih metuljev sicer sovpada z nadaljevanjem upada travniških ha- bitatov kot primernega življenjskega prostora za organizme v zadnjih nekaj letih tako v Sloveniji kot v Evropi. Obravnavanih 17 značilnih travniških vrst dnevnih metuljev je prisotnih tudi v Slo- veniji. Med njimi so nekatere vrste splo- šno razširjene, npr. zorica (Anthocaris cardamines), mali cekinček (Lycaena phleas) in navadni modrin (Polyommatus icarus), medtem ko so nekatere vrste spe- cialisti določenih travniških habitatov, npr. temni in veliki mravljiščar (Phengaris nausithous, P. arion) ter travniški postav- než (Euphydryas aurinia). Slednje tri vr- ste so navedene tudi v vsaj eni od Prilog (II, IV) Direktive o habitatih. Poročilo na- vaja močan upad številčnosti populacij za dve vrsti (veliki mravljiščar, okrasti skal- nik) in zmeren upad za tri vrste (lunolisi debeloglavček, temni mravljiščar, rjasti vihravček). Stabilnih je glede na poroči- lo osem vrst (travniški postavnež, mali okarček, nokotin sivček, kraški modrin, lešnikar, modri grašičar, mali kupido, ma- li cekinček), številčnost štirih od obravna- vanih vrst (navadni modrin, zorica, rdeč- kasti venčar, sinji modrin) pa se je celo zmerno povečala. Zmanjševanje hitrosti upada travniških vrst metuljev v Evropi v primerjavi s predhodnim poročilom je moč razložiti na različne načine: › Zmanjšanje upada indeksa je zlasti opazno v zadnjih 5–10 letih. Razlog za to bi lahko bilo segrevanje ozračja, ki godi nekaterim vrstam, saj so metulji poikilotermni (hladnokrvni) organiz- mi. Ta pojav lahko prikrije sicer izrazi- to negativen učinek intenzifikacije ra- be travnikov in povzroči povečevanje številčnosti nekaterih splošno razšir- jenih vrst na račun upada številčnosti nekaterih bolj specializiranih vrst. › Število držav (pokrajin), število tran- sektov in s tem povezano število po- datkov v zadnjih letih strmo narašča. Z večanjem števila podatkov se izbolj- šuje natančnost indeksa – sprememba le-tega je tako lahko posledica stati- stične obdelave večjega števila podat- kov in novih vhodnih podatkov novih držav, ki se vključijo v štetje. › Pri interpretaciji rezultatov je treba vedeti, da večina podatkov prihaja iz držav SZ Evrope (npr. Nemčija, Fran- cija, Velika Britanija), kjer se je glav- nina zmanjšanja številčnosti populacij zgodila pred letom 1990, tako da je bila številčnost nekaterih vrst močno zmanjšana že ob začetku štetja. Iz analize podatkov je razvidno tudi, da je upad indeksa večinoma posledica zmanjšanja populacij obravnavanih vrst metuljev v letih 1990–2005. Kot kaže, se je upad v zadnjih 5–10 letih zmanjšal, če- prav nekatere izmed vrst še zmeraj bele- žijo zmanjšanje številčnosti populacij. Glavni vzrok za upad številčnosti popula- cij dnevnih vrst metuljev je sprememba rabe kmetijske krajine: intenzifikacija na ravninskih delih, ki so lažji za obdelo- vanje, se povečuje, medtem ko je hkrati prisotno opuščanje kmetijske rabe zlasti Indeks travniških vrst dnevnih metuljev ne napoveduje svetle prihodnosti Besedilo: Primož Glogovčan in Rudi Verovnik Foto: Primož Glogovčan Indeks travniških vrst dnevnih metuljev v državah Evropske unije, kjer je zaznan trend upada številčnosti osebkov za 33 % od 1990 do 2015. (vir: Van Swaay et al., 2016: The butterfly indicator for grassland species 1990–2015) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1990 1995 2000 2005 2010 2015 In de ks : ( 19 90 =1 00 ) Indeks travniških vrst dnevnih metuljev – države EU (Butter�ly Conversion Europe / Statistics Netherlands) Interval zaupanja Indeks Trend 19 v hribovitih delih in na mokriščih pred- vsem v vzhodni in južni Evropi. Travniške vrste dnevnih metuljev so prisotne zlasti v ekstenzivni tradicionalni kmetijski kra- jini, na zavarovanih območjih in robnih strukturah, kot so npr. cestni robovi, ter v parkih v mestih. Avtorji poročila nada- lje navajajo, da bi bilo za varstvo dnevnih metuljev treba narediti več v okviru sku- pne evropske kmetijske politike. Zlasti bi se bilo treba osredotočiti na povečanje finančnih podpor za tradicionalno eks- tenzivno kmetijstvo in učinkovitejšo im- plementacijo že obstoječih mehanizmov evropske kmetijske politike v okvir refor- me iz leta 2013. Po podatkih poročanj dr- žav članic EU (glede na 17. člen Direktive o habitatih) je stanje travišč in nanje ve- zanih metuljev zaskrbljujoče. Zato bi bi- lo treba okrepiti prizadevanja za varstvo metuljev in njihovih življenjskih prosto- rov tako znotraj območij Natura 2000 kot tudi izven njih. Metulji predstavljajo učin- kovito indikatorsko skupino tako za trav- niške življenjske prostore in druge tipe habitatov kot tudi za oceno vpliva kmetij- ske politike in drugih pritiskov, kot so npr. podnebne spremembe. Nadaljnje raziska- ve na področju favnistike in ugotavljanja velikosti populacij metuljev so nujne, da bi znali bolj jasno razbrati vzroke za spre- membe, ki so navedene v predstavljenem poročilu. V letu 2015 je bilo prehojenih 90.000 kilometrov po transektih v državah, ki z zbiranjem podatkov pripomorejo k spre- mljanju stanja travniških vrst dnevnih metuljev. Nekaj kilometrov smo preho- dili tudi člani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS). S popisi v letu 2016 je za nami 10-letno obdobje zbiranja in vrednotenja podat- kov. Čeprav tudi v Sloveniji zaznavamo nekatere spremembe v gibanju številčno- sti populacij dnevnih metuljev, so podatki zaenkrat preskopi za oblikovanje kakr- šnihkoli zaključkov, saj so trendi tudi za najpogostejše vrste po večini statistično neznačilni. Le s povečanjem števila aktiv- nih transektov (trenutno jih je 10–15) bo- mo tako tudi na krajši rok prišli do oprije- mljivejših rezultatov, zato vabimo vse, ki bi želeli sodelovati pri transektnem mo- nitoringu dnevnih metuljev, da se obrnete na DPOMS. Kljub temu da se zdi naš pri- spevek k poznavanju trendov travniških vrst dnevnih metuljev na evropski ravni majhen, je pri zaznavanju sprememb in oblikovanju bodočih politik Evrope po- memben doprinos vsakega partnerja. Več o Indeksu travniških vrst dnevnih metuljev lahko preberete v poročilu, do- segljivem na http://www.bc-europe.eu/ index.php?id=325, o transektnem mo- nitoringu dnevnih metuljev v Sloveniji pa je več informacij na voljo na spletni strani DPOMS na http://metulji.biologija. org/?q=sl/node/71. Ekstenzivni travniki v nižinah postajajo redkost. Fotografija prikazuje mokrotne travnike pri Preddvoru. Veliki mravljiščar (Phengaris arion) se pojavlja na suhih travnikih z materino dušico (Thymus spp.) in navadno dobro mislijo (Origanum vulgare). V Sloveniji ta tip travnikov izginja zaradi hitrega za- raščanja v grmišča in gozd. Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ena izmed vrst specialistov, ki se jo upošteva pri izračunu indeksa travniških vrst dnevnih metuljev. Pojavlja se tako na suhih kot na vlažnih ekstenzivnih travnikih. Pri nas so ogrožene predvsem populacije te vrste, ki živijo na vlažnih travnikih, saj ti travniki v nižinah zaradi intenzifikacije kmetijstva vztrajno izginjajo.