Posamezni izgvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, PETEK, 14. IX. 1951
Miklova Zala je postala in ostala do današnjega dne simbol vseh koroških Slovencev, večna, živa vera v pravico, v zvestobo ter ljubezen do domače zemlje in materine govorice.
ŠTEV. 64 (433)
Miklova Zala na zgodovinskih tleh
Okoli 5000 gledalcev se je zbralo v Svatnah - Navzoči so bili tudi zastopniki koroške deželne vlade in iz Trsta
V našem domačem odrskem življenju skorajda ni igre, ki bi tako pritegnila najširše kroge gledalcev, kot je to „Miklova Zala". Ne samo v St. Jakobu, kjer je doma povest o mladi junakinji Zali, in tudi ne samo v Rožu, Miklova Zala živi prav tako v Zilji, na Gurah in v Podjuni, ona živi v srcu slehernega Slovenca, postala je del vsega slovenskega naroda. Čeprav je bila v zadnjih desetletjih že neštetokrat uprizorjena, samo v Št. Jakobu so jo igrali blizu 50 krati, je zanimanje za to ljudsko igro danes prav tako veliko in že sama beseda „Mi-klova Zala" pritegne gledalce od blizu in daleč.
In tudi tokrat je vsa Slovenska Koroška več tednov govorila le o Miklovi Zali, ki so jo pripravljali v St. Jakobu, tokrat prvič na zgodovinskih tleh. Kdaj bodo igrali Šentjakobčani, so vpraševali Podjunčani. Bodo res igrali na prostem, so se zanimali Gorjanci. Že zdaj se veselimo, so pred tedni ugotovili Ziljani. Takrat pridemo vsi, so enoglasno sklenili Rožani. Vest o „MikIovi Zali na zgodovinskih tleh" je »la od vasi do vasi, od človeka do človeka, zajela in združila je koroške Slovence še bolj tesno v eno samo družino, ki,kakor pred 500 leti mlada Rožanka ljubi svojo rodno zemljo, svoio materno besedo.
Preteklo soboto pa so se zastopniki iz vseli
krajev Slovenske Koroške zbrali v majhni slikoviti vasici pod . Gradčenico — v Svatnah. Zbrali so se na tistih zgodovinskih tleli, kjer so naši predniki že pred 500 leti brez tuje pomoči junaško kljubovali nasilnim Turkom; v tisti vasi, iz katere so pred davnimi stoletji odvlekli Zaliko v daljno tujino — v sužnost, kot so nacistični zločinci pred desetimi leti pognali z rodne zemlje najbolj zavedne slovenske družine in jih tirali v negotovo usodo pregnanstva.
Ko je legal mrak na zemljo in rahlo zakrival posamezna prizorišča, so zagoreli številni žarometi in osvetlili nepregledne množice, ki so se z vseh strani zgrinjale na prostornem Mi-klovem travniku pred cerkvijo. V trenutku je bilo zasedenih okoli 2000 pripravljenih sedežev, dolge vrste obiskovalcev pa so se še in še vile na osvetljeni prostor. še nikdar v zgodovini Svatne niso doživele kaj takega, saj so tokrat pozdravile v svoji sredi okoli 5000 gledalcev od blizu in daleč. Prišli niso le iz vseh
Mirko in Zala
krajev Roža, prihiteli so tudi iz Železne Kaple, Reinšenika, Dobrle vesi, št Petra na Vašinjah in mnogih drugih krajev Podjune. Prav tako so bili navzoči zastopniki iz Radi«, žrelea, Celovca, Kotmare vesi, Hodiš, Škofič, Loge vesi, Bilčovsa in neštetih drugih vasi severno od Drave. Prireditve se je udeležila tudi Ziljska dolina, večje število pa jih je bilo iz Marije na Zilji. Posebno širok okvir pa je dala prireditvi
lo, ko je pozdravil avtorja igre Jako špicarja in ženo, ki sta si ogledala prvo uprizoritev na zgodovinskih tleh. V kratkih besedah je nakazal pomen in vsebino Miklove Zale in poudaril, naj bi tudi ta prireditev prispevala k utrjevanju prijateljstva med narodi.
Spet so ugasnili žarometi in ves prostor z mnogimi tisoči je utonil v nočni temi; toda samo za trenutek, kajti takoj se je pojavila pred
navzočnost zastopnikov koroške deželne vlade in gostov iz Trsta ter veliko število gledalcev avstrijske narodnosti.
Kmalu po 8. uri zvečer je predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Rož“ Joško štornik začel prireditev in najprej pozdravil nepregledno množico gledalcev. Posebno veselje je izrazil nad navzočnostjo zastopnikov koroške deželne vlade, jugoslovanskega konzulata in predstavnikov tržaških Slovencev; med njimi predsednika Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Branka Babiča in zastopnika Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu prof. Kosovela. Nadalje je pozdravil predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Francija Zwitterja, predsednika Demokratične fronte delovnega ljudstva dr. Petka in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev prof. J. Tischlerja. Posebno navdušenje pa je zavlada-
očmi gledalcev, kot da je zrasla iz tal, prva scena — Gradišče. V slikovitih romanskih nošah so se kmetje zbirali na posvetovanju o preteči turski nevarnosti in kot grom se je daleč naokoli razlegal glas starega Serajnika, ko je izpovedal: „Vedno smo imeli le dolžnosti, pa nobenih pravic. In zato si moramo poiskati pravice sami!" Bil je to tudi poziv vsem koroškim Slovencem, ki se moramo zavedati, da bomo dosegb' popolno enakopravnost z avstrijskim narodom le z odločno in dosledno borbo; sami si moramo izbojevati pravice, poklonil nam jih nihče ne bo.
Nekaj povsem novega za gledalce je bil tudi nastop turških konjenikov s poveljnikom Isken-derjem na čelu, ki so neusmiljeno in kruto ravnali z ujetimi deklicami in mladeniči. Čeprav so vsa prizorišča s svojo dovršeno sliko pričala (Nadaljevanje na 2. strani)
Proslave 400 letnice slovenske knjige
Dne 8. septembra so se v Sloveniji pričele proslave ob 400-letuici slovenske knjige, ko so pred Trubarjevim spomenikom v Ljubljani položili vence. Pri otvoritveni slavnosti so bili navzoči visoki predstavniki slovenske in jugoslovanske vlade, kulturnih ustanov in množičnih organizacij. Pisatelj in univ. prof. dr. Anton Slodnjak je v kratkem govoru poudaril pomen Trubarja in njegovega časa ter opisal Trubarjevo mesto v vrsti nesmrtnih slovenskih mož. Po slovesnosti pred Trubarjevim spomenikom je upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel odprl v Moderni galeriji razstavo „400 let slovenske knjige", v Narodni in univerzitetni knjižnici pa razstavo „Delo slovenskih protestantskih piscev".
Zvečer je bila v ljubljanski Operi slavnostna akademija, katere se je poleg številnih drugih predstavnikov udeležil tudi zunanji minister Edvard Kardelj, medtem ko je uvodne besede spregovoril književnik in predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar.
Istega večera je bila v Velikih Laščah svečana otvoritev zadružnega doma, pri kateri je ljud-sko-prosvetno društvo „Primož Trubar" uprizorilo tragedijo ..Tugomer".
Naslednjega dne so bile svečanosti na Račiči, kjer je govoril tudi Edvard Kardelj, ter | lestival v Ščiti pri Velikih Laščah.
VI. Koroški festival
Kakor vsako loto, bo tudi letos tradicionalni Koroški festival, in sicer v nedeljo 16. septembra v Slovenj Gradcu. Na sporedu je obširen kulturni program, pri katerem bodo sodelovali tudi Tržačani in pevski zbor iz Borovelj. V zvezi s festivalom je bila dne 9. t. m. odprta gospodarska razstava, ki ostane odprta do nedelje.
Kakor izvemo, so prireditelji Koroškega festivala v Slovenj Gradcu namenili čisti dobiček za Kulturni dom v Trstu, da tako pomagajo celiti rane, ki jih je fašizem zadal tržaškim bratom.
Kaj se pripravka za kulisam! med OVP in ¥dU
Te dni se je v tisku pojavila vest, da nameravata OVP in VdU pričeti razgovore o možnosti skupnega nastopa pri volitvah v kmetijsko zbornico, ki bodo letos meseca novembra. Cilj razgovorov in pogajanj naj bi bila skupna kandidatna likta. Pobuda za to je baje izšla iz vrst OVP-ja, do-čim se dela VdU še precej trdovratnega, ker je v nekaterih podeželskih okrajih, kakor n. pr. Be-Ijak-dežela, Spittal in št. Vid že pri državno-in deželnozborskib volitvah leta 1949 dosegel število glasov, ki se je močno približalo številu glasov, ki so bili oddani za OVP. Merodajni VdU-jevci so menda mnenja, da bi skupni nastop z OVP pri kmečkozborskih volitvah na podlagi razdelitve mandatov na pol in pol ne bil opravičljiv.
Ne glede na to ali so te vesti povsem točne ali ne, eno je gotovo, to namreč, da OVP, ki Je imela dosedaj monopol v kmetijski zbornici, z zaskrbljenostjo iu s strahom za svoje položaje gleda na bližajoče se volitve. To je razvidno iz tega, da je koroška OVP skušala zavleči volitve v nedogled, da bi čini dalje ohranila sedanje stanje samodrštva na sektorju kmečko-gosppdarske politike.
Porazne izkušnje, ki jih je doživela OVP pri letošnjih prezidentskih volitvah, ko je njen kandidat ostal v manjšini celo v okrajih in občinah, s katerimi se je Volkszeitung vedno rada pobahala, je OVP-jevsldm veljakom pognal nov strah v kosti.
Le tako je razumljivo, da se je sedaj, ko se bližajo volitve, podal tudi sam gospod prezident kmetijske zbornice na potovanje po deželi, da bi z vabo subvencij na traku lovil kmete, ki so postali vsled slabih izkušenj nezaupljivi, ker se je doslej bore malo brigal za njihove skrbi in težave.
Kdor ve za ta strah in kdor ima pred očmi še dejstvo, da je o nekaterih vidnih in glasnih OVP-jevskih veljakih na Koroškem težko reči, v čem se razlikujejo od VdU-jev-skih kumpanov, saj se vedno bolj pogosto znajdejo v marsikaterem pogledu na skupnih protiljudsldh, predvsem pa protislovenskih pozicijah — eden izmed najvidnejših in, kakor kaže, tudi najmerodajnejših koroških OVP-jevcev, SA-Standartenfiihrer Steinacher, se za svoje rovarjenje proti enakopravnosti slovenskega jezika in za torpediranje demokratičnih naporov za ustvaritev znosnega sožitja med obema narodoma v deželi in med sosednima državama mnogo raje poslužuje na zunaj sicer ..neodvisnega, demokratičnega", v resnici pa izrazito neonacističnega trobila „Salzburger Nachrichten" kakor pa svojega lastnega glasila Volkszeitung — ta se ne bi čudil, če bi se vesti o spogledovanju in ljubimkanju med OVP in VdU izkazale za točne in bi iz tega navsezadnje nastal pohujšljiv objem, ki bi znal odpreti oči marsikomu, ki je ostal, čeprav se je nahajal morda do danes v slabi družbi, nepokvarjen in nedovzeten za politična mešetarenja in kravje kupčije.
Naj bo nadaljnji razvoj pokazal tako ali drugače, eno bo vsekakor potrebno posebno spričo jesenskih kmečkozborskih volitev: kmečko prebivalstvo bo moralo, ako bo hotelo na volitvah dati svojemu hotenju in svojim gospodarskim težnjam vidnega poudarka, že sedaj z odprtimi očmi m tankim posluhom slediti slehernemu manevru tistih, ki ga hočejo znova opehariti za sadove njegovega poštenega dela, prav tako pa tudi tistih, ki bi se radi v škodo kmetov na lastno pest ali pa v pobratimiji z dosedanjimi monopolisti razšopirili na ključnih pozicijah gospodarsko-političnega značaja, kot so to deželna in okrajne kmetijske zbornice in ne navsezadnje tudi krajevni kmečki odbori.
Zemljiška in birokratsko-gospodarska gospoda bo vsekakor v tej ali oni obliki javno ali tajno iskala in našla medsebojno povezavo, da bi ohranila svoje postojanke. Temu
t
Kam naj to privede?
Oži vi jen je militarizma v Nemčiji m Avstriji
nasproti se bo moralo tudi kmečko prebivalstvo, ako hoče sebi dobro, strn;ti v enotno obrambo svojih življenjskih interesov, Id nikakor ne morejo biti istovetni z interesi veleposestniške in grofovske gospode. Kakor to velja v merilu vse dežele, tako velja to še posebej za kraje, kjer si na kmečkem področju stojita nasproti tujerodni veleposestnik, grof in njegov priganjač na eni strani, na drugi pa množica malih in srednjih kmetov slovenskega rodu, ki se morejo obdržati na svoji zemlji samo z najtršim delom, za ceno gospodarskega zapostavljanja in nacionalnega pritiska, ki je na naših tleh utelešeno v istih činiteljih.
General Marshall je odstopil
Reuter poroča, da je general Marshall v sredo podal ostavko na položaj obrambnega ministra ZDA. Na tiskovni konferenci je izjavil, da je ob svojem nastopu nameraval ostati v tej funkciji samo do 30. junija.
Za novega obrambnega ministra ZDA je preži dent Truman imenoval dosedanjega Marshallovega namestnika Roberta A. Lovetta, Čigar mesto je sedaj zavzel ECA-upravnik William Foster, upravo Marshallovega plana pa je prevzel dosedanji Fosterjev namestnik Bissell.
V Washingtonu prevladuje mnenje, da se dosedanja politika ZDA niti z Marshallovim odstopom niti z osebnimi spremembami v upravi Marshallovega načrta ne bo spremenila. Pač pa se že pojavljajo glasovi o morebitnem odstopu zunanjega ministra Achesona.
V Grčiji so volili
Po doslej objavljenih rezultatih nedeljskih volitev v Grčiji, katerih se je udeležilo 1,220.147 volivcev, je dobila desničarska Pa-pagosova stranka 429.949 (35°/o), Plastirasova stranka 293.697 (24°/o), Venizelosova liberalna stranka 226.281 (18.2%), levičarska demokratična zveza 147.523 (8.3%), Caldanisovi populisti 77.390, Socialdemokrati (Papandreu) 25.176, socialisti 3.320 glasov. V teh številkah niso všteti izidi v vojaških volilnih okrožjih in onih okrožjih, ki še niso objavila rezultatov.
Na podlagi dosedanjih številk domnevajo, da bo dobila Papagosova stranka 116, Plastirasova napredna unija 69, Venizelosova liberalna stranka pa 60 sedežev v parlamentu.
Dosedanji ministrski predsednik Venizelos in general Plastiras sta že namignila, da bosta morda šla v koalicijo proti najmočnejši Papa-gosovi stranki.
(Nadaljevanje s 1. strani)
o neutrudljivi požrtvovalnosti tehničnih delavcev. je bila gotovo najbolj privlačna Serajniko-va hiša, pred katero so v drugem dejanju praznovali svatbo Mirka in Žalike. Pristen slovenski rožanski običaj kmečke svatbe z besednikom je jasno izpričal, da narod naš dokaze hrani, da je kljub vsem viharjem zadnjih deset in stoletij očuval svojo narodnost, svoj jezik, svoj ponos in svojo čast, svojo poštenost in svoj značaj.
Kot je najboljše razpoloženje svatov nenadoma prekinil krik: „Bežite, bežite! Turki gredo!" in je na bližnjem hribu zagorel visok kres ter naznanil pretečo nevarnost, tako so pred desetimi led podivjani nacisti požgali prve slovenske vasi, ki so kot velikanski kresovi pozivali ves slovenski narod: domovina je v nevarnosti! In kot so se mladeniči odzvali klicu Mirka „Fantje za menoj!“, tako je klicu domovine sledilo vedno večje število sinov in hčera slovenskega naroda, ki svoje rodne zemlje niso hoteli prepustiti tujcem.
Kakor je Žalika v turškem haremu sedem let hrepenela po domu, po svojih domačih tleh, tako so tudi naši izseljenci in pregnanci v času nacističnega nasilja v daljni Nemčiji hrepeneli po svoji lepi slovenski koroški domovini. In to hrepenenje in domotožje se je zlivalo v pesmi „ ... tam je tekla zibelka moja ..ki je pred 500 leti mehko donela v haremu turškega sultana v Carigradu, pred desetimi leti pa v izseljeniških taboriščih Hesselberg, Frauenaurach, Schwarzenbach...
Toda vrnila se je Žalika in Davorin je kaznoval izdajalko Almiro. In kot Miklova Zala se je po letih nacističnega nasilja vračal tudi slovenski narod, vrnili so se naši izseljenci, ko so sovražniki ljudstva prejeli zasluženo kazen.
Kakor bi listal po knjigi zgodovine, tako so se vrstile slike posameznih dogodkov iz življenja mlade junakinje Zale, življenja sreče in ljubezni, poštenja, zvestobe in hrabrosti in na drugi strani življenja zvitosti in strasti, podivjanosti in zlobe. Hkrati pa so
Preteklo soboto je bila v Bonnu ustanovljena nova organizacija z imenom „Zveza nemških
vojakov". V to organizacijo so včlanjeni bivši nemški vojaki iz najrazličnejših Hitlerjevih vojaških edinic, pričen-ši od afriškega ekspedicijskega korpusa generala Rommela do bivših članov „Waffen — SS‘ in nič manj zloglasnih edinic nekdanjega „Stahlhelma“.
V objavi, ki so jo ob tej priliki izdali, je rečeno, da je novoustanovljena zveza „miro-ljubna in demokratična organizacija".
Že naslednji dan se je pokazal „miroljubni in demokratični" značaj tovrstnih združenj bivših nemških Soldatov. Na zborovanju nemških vojnih povratnikov v Bonnu, ki se ga je udeležil tudi zapadnonemšla vicekancler Bliicher, se je avstrijski zastopnik dr. Lasselt v zvezi z dogodki 20. julija 1944, ko je skupina nemških oficirjev poskušala odstraniti Hitlerja,
V angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja so bile priprave za občinske volitve že v polnem teku. En dan pred uradnim pričetkom volivnega boja pa je v veliko presenečenje Tržačanov izdal urad za obveščanje pri zavezniški vojaški upravi obvestilo, da je general Winterton sklenil preložitev volitev v občinske svete, ki so bile določene za 7. in 14. oktober t. 1. in da bodo nove datume za volitve, ki bi morale biti pred koncem letošnjega leta, pravočasno objavili.	#
Do preložitve je očividno prišlo na zahtevo italijanskih iredentističnih strank, Id so se zbale, da bi bile poražene, kar bi moglo imeti za posledico, da noben mednarodni organ ne bi več mogel resno upoštevati zahteve iredentistov po priključitvi Trsta k Italiji, ako bi se večina prebivalstva izrekla proti taki rešitvi.
Preložitev volitev je izzvala pri političnih skupinah, ki se zavzemajo za neodvisnost STO, razumljivo ogorčenje.
Skupščina predstavnikov Slovensko-italijan-ske ljudske fronte je sprejela resolucijo, v kateri protestira proti preložitvi volitev zgolj na osnovi razlogov, s katerimi so svojo zahtevo podprli predstavniki samo petih strank, la
bile to slike iz resničnega življenja našega naroda, ki je iz naroda hlapcev postal narod junakov, la kljub krivicam, nasilju in laži z vsem srcem veruje v zmago resnice in pravice. Tako resnično so igrali igralci, da slo vsi tisoči gledalcev čutili, da pred svojimi očmi vidijo kos lastnega življenja. ■*
Zato zaslužijo igralci brez razlike vso pohvalo, posebno še, če pomislimo, da za tako obliko igranja niso imeli nobenih izkušenj. Veliki uspeh prireditve priča, da so bile priprave povezane z neizmernim trudom, požrtvovalnostjo in vztrajnim delom. Ne smemo pa pozabiti ogromnega tehničnega dela, ki so ga pod vodstvom gospe Ferkove, tajnika Slovenske prosvetne zveze Tončija Schlap-perja, Francija Cvitnika in Simena Janaha s širokopotezno pomočjo Slovenske prosvetne zveze izvršili domači mladinci. Tudi vsi, ki so pomagali ustvariti prekrasna prizorišča in številne sedeže, so deležni pohvale, ki jo je izreklo tisočero občinstvo. Hkrati pa naj bodo uspeh in pohvala šentjakobskim prosveta-šem vzpodbuda za nove napore, da bo prihodnja uprizoritev še bolj mogočna manifestacija kulturnega življenja koroških Slovencev, manifestacija zvestobe Miklovi Zali in izraz tesne povezanosti z vsem slovenskim narodom.
Velikanska udeležba na prireditvi v Svat-nah je živ dokaz, da si je slovensko koroško ljudstvo v podobi Miklove Zale ustvarilo lik plemenitosti, ljubezni in zvestobe do domačih ljudi in do rodne zemlje. V njeno podobo je naše ljudstvo vložilo vse tiste občutke, želje in hrepenenje, ki njega samega navdajajo do lepe male domovine. Miklova Zala je postala in ostala do današnjega dne simbol vseh koroških Slovencev, večna, živa vera v pravico, v zvestobo ter ljubezen do domače zemlje in materne govorice. In Miklova Zala nas bo tudi v bodoče utrjevala v naši veri, da bo končno zmagala pravica nad krivico, ljubezen nad sovraštvom in zvestoba nad izdajstvom, da bo po velikem, dolgem trpljenju, po sužnosti in razočaranjih napočila odrešitev, vstajenje in svoboda.
zavzemal za „nedotakljivost in svetost vojaške zaprisege."
Dr. I.asselt se je drznil izustiti med drugim sledeče besede: ..Mnenja sem, da je zaprisega zvestobe, ki smo jo dali med vojno, tudi še sedaj veljavna. Dokler smo zmagovali, nam je bila zaprisega vsem sveta, šele ko se je list obrnil, se je pričela tudi zaprisega krhati."
Pri vodstvu radio-oddajnih postaj Rot-WeiJ3-Rot je APA dobila pojasnilo, da je bil šef oddelka radio-studia Salzburg, dr. Josef Lasselt naslednji dan odpuščen iz službe. Baje se je dr. Lasselt udeležil bonnskega zborovanja privatno in brez vednosti vodstva omenjenih ra-dio-postaj. Vsekakor pa je čudno, da je tako vplivna javna ustanova zaposljevala na odgovornem mestu človeka, ki se drzne pred vsem svetom zagovarjati nečloveški Hitlerjev režim.
V svojem komentarju k ustanovitvi „Zveze
predstavljajo le del italijanskega prebivalstva, slovenskega pa sploh ne.
Glavni svet fronte za neodvisnost pa je izdal proglas, ki pravi, da je ukrep anglo-ame-riške uprave podpora onim strankam, ki se zaradi dveletnega slabega upravljanja boje sodbe tržaškega prebivalstva. Ob koncu je poudarjeno, da sta se angleška in ameriška vlada s tem ukrepom postavili v isto vrsto z rimsko vlado, ki je 28 let sabotirala interese in osnovne pravice Tržačanov.
..Primorski dnevnik" piše, da je general VVinterton izvršil težek in grob diskriminacijski ukrep nad slovenskim delom prebivalstva. „11 Corriere die Trieste" pa naglaša, da že sama zahteva italijanskih iredentistov po odložitvi volitev jasno dokazuje njihov strah pred izidom volitev.
V splošnem je »vet vajen, da so mednarodne konference dolgotrajne. Konferenca v San Franciscu je bila izjema. Po trodnevnem zasedanju je bila v soboto končana s podpisom japonske mirovne pogodbe. Od 51 držav, ki so se udeležile konference, je pogodbo podpisalo 48 držav. Sovjetska zveza, Poljska in Češkoslovaška je niso podpisale.
Čeprav so posamezne države gledale na to pogodbo različno, se sovjetskemu zastopniku Gromiku ni posrečilo pridobiti niti enega delegata za svojo odklonilno stališče. Na tej konferenci se je jasno pokazalo, kako nizko je padel ugled SZ v očeh posameznih držav. Značilen za oceno sovjetske politike je bil govor ceyIonskega delegata, ki je dejal, da SZ ni za enakopravnost narodov, temveč ima pred očmi samo svoje imperialistične interese. Gromika je obtožil, da z bučnimi frazami govori o enakopravnosti in ga opomnil na to, da je SZ še pred nedavnim hotela, da bi o japonski mirovni pogodbi in o vseh mednarodnih vprašanjih odločali samo dve velesili, SZ in ZDA. Dejal je, da nobena velesila ne tepta malih narodov tako kot SZ.
Pravoslavni srbski duhovniki so zborovali
Pretekli teden je bil v Beogradu četrti letni občni zbor Društva duhovnikov LR Srbije. Poleg članov društva sta se letošnjega občnega zbora udeležila tudi dva pravoslavna škofa. To je prvič, da so se na zborovanju Društva duhovnikov pojavili tudi predstavniki višje duhovščine. Škof Tomič, ki je prišel na občni zbor kot odposlanec patriarha, je v svojem nagovoru dejal: »Čeprav arhierejski zbor na svojem zadnjem zasedanju ni priznal organizacije pravoslavnih srbskih duhovnikov, je moja prisotnost kot odposlanca patriarha jasen dokaz, da vsi arhiereji želijo sodelovati z organizacijo."
V resoluciji, Id je bila na zborovanju sprejeta, zahtevajo pravoslavni duhovniki tudi kaznovanje ustaških vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča ter pozivajo vso pravoslavno duhovščino, naj sodeluje z ljudsko oblastjo in množičnimi organizacijami.
Iz tehničnih vzrokov izide v tem tednu samo ena številka.
nemških vojakov" piše dunajski dnevnik „Weltpresse“: Tako se je pričelo tudi po letu 1918. ..Miroljubna in demokratična" združenja veteranov so se pojavila na pozornici z edinim ciljem, da strmoglavijo demokratični red wei-marske republike. Vojaško igračkanje „Stahl-helma" in drugih militarističnih organizacij je nato privedlo v ravni črti do nacizma in do druge svetovne vojne.
Slično miselnost, kot avstrijski zastopnik dr. Lasselt v Bonnu, je pokazal v Lienzu pri odkrivanju spomenika padlim vojakom tudi namestnik deželnega glavarja Tirolske Mayer, ko je v svojem govoru dejal: „Ne pomišljam se izjaviti, da so Avstrijci, ki so padli v drugi svetovni vojni, darovali svoja življenja za Avstrijo. Padli so v obrambi svojih družin, svojih žena in otrok, za domovino. Bojevali so se, ker so čutili v sebi dolžnost, da ne smejo stati ob strani, ko se domovina bori.
Nihče se ne bi čudil, če bi tako govoril kak nepoboljšljivi nacist. svoj čas so v približno tem tonu govorili Hitlerjevi Kreisleiterji in Standartenfiihrerji. Zato ni samo nadvse sramotno, temveč za ugled avstrijske republike tudi skrajno škodljivo če v tak ton zapade visok funkcionar avslrij. zvezne dežele. Avstrijska rdeče-belo-rdeča knjiga je dokazovala, da je bila Avstrija nasilno podjarmljena po nemškem nacizmu in da so Avstrijci samo pod pritiskom in terorjem sodelovali na strani Nemčije v drugi svetovni vojni. Kaj je torej res? To kar izjavlja avstrijska vlada ali to kar trdi tirolski namestnik deželnega glavarja Mayer? Ali je bil napad na Belgijo, zasužnjenje Norveške, zverinsko bombardiranje Beograda ter pustošenje Poljske, Ukrajine in Rusije, obramba avstrijske domovine, njenih družin, žena in otrok? Ce misli g. Mayer še nadalje ostati tirolski namestnik deželnega glavarja, bo moral prepričati svet, da vse to ni bilo najbolj zverinsko divjanje nemškega fašizma.
Zunanji mirnatri Velik« Brita,nij«. ZDA m
Francije so se po končani konferenci v San Franciscu z letali podali v VVashington, kjer se je v ponedeljek pričela konferenca treh zunanjih ministrov. Po zanesljivih poročilih bodo Acheson, Schuman in Morrison izdelali po vzorcu japonske mirovne pogodbe osnutek za provizorično mirovno pobotanje z Zapadno Nemčijo, nato pa ga predložili v razpravljanje ostalim bivšim zaveznikom. S to pogodbo bi nadomestili dosedanji zasedbeni režim in dah Zapadni Nemčiji suverenost z manjšimi omejitvami.
Po poročilih iz VVashmgtona bodo trije zunanji ministri proučevali tudi možnost obnove pogajanj s Sovjetsko zvezo za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe. V VVashingtonu so mnenja, da bi bilo umestno pozvati Sovjetsko zvezo, da izpolni svojo obveznost do Avstrije, ki jo je sprejela z moskovsko deklaracijo 1. 1943, v kateri je predvidena obnova avstrijske republike kot svobodne in neodvisne države.
Hof. — V ponedeljek je neki češki vlakovodja s celim brzovlakom, v katerem se je naha-jalomad 100 ljudi, pobegnil iz CSR na Bavarsko. Za sebe in za nadaljnjih 20 pasažirjev je izrazil željo, da bi ostali v Zapadni Nemčiji, dočim se ostalih 86 potnikov namerava vrniti-
Pariz. — Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je na svoji poti v VVashington obiskal tudi šefa francoske vlade Plevena in se z njim razgovarjal med drugim o vprašanju Trsta. Po razgovoru je izjavil napram novinarjem, da v tem vprašanju ni nesoglasij med Italijo iu Francijo.
Aman. — Jordanska poslanika zbornica j® soglasno podprla stališče Egipta do sklepa Varnostnega sveta, po katerem naj bi Egipt ukinil blokado v Sueškem prekopu.
New YorL — V New Yorku zaseda mednarodni kongres kemikov. Na kongresu bodo razpravljali o raznih vprašanjih kemije in biologije, a posebej o značaju kemije pri zdravljenju raka. Kongresu prisostvuje veliko število kemikov iz 43 držav, med katerimi se nahajajo tudi predstavniki Jugoslavije.
Miklova Zala na zgodovinskih tleh
Tržaški iredentisti so se zbali volitev
Za Japonsko — Nemčija in Avstrija?
Po širnem svetu
imai
14.	september: petek: Povišanje sv. Križa.
15.	september: sobota: Marnja 7 žal.
16.	september: nedelja: Kornelij.
17.	september, ponedeljek: Lambert
18.	september, torek: Jožef K.
SPOMINSKI DNEVI
14.	9. 1331 — Umrl pesnik Dante Alighieri —
1943 Nemcj drugič bombardovali Novo mesto.
15.	9. 1789 — Rojen ameriški pisatelj Feni-
more James Cooper — 1947 Mirovna pogodba z Italijo je stopila v veljavo. 18. 9. 1532 — Hudi boji s Turki za_ Maribor.
Obrambo je vodil Žiga Višenjski — 1808 Rojena v Ljubljani Julija Marija Primičeva, pesniški ideal Prežema — 1947 Priključitev Slov-Pri-morja in Istre k Jugoslaviji
17.	9. 1890 Rojen v Zakojci pri Cerknem na
Goriškem pisatelj France Bevk — 1867 Rojen šležki pesnik Peter Bez-ruč.
18.	9. 1869 —Umrl v Lesah jezikoslovec Anton
•Janežič — 1837 Rojen v Šoštanju Mihael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva-
BILČOVS
Kadar poseže bela žena v naše vrste in nam iz naše srede iztrga svojo žrtev, tedaj nam postane tesno pri srcu, kajti zavedamo se, da z vsakim članom naše slovenske narodne družine na Koroškem gre v večnost en lep kos našega trpljenja in zgodovine. Da bi hoteli zajeti vse to težav in borbe polno življenje naših očetov in mamic, na katerih ramenih se odigrava zgodovina našega slovenskega naroda na Koroškem, bi morali napisati stotine knjig. Da smo sploh še koroški Slovenci ostali to, kar smo, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim dobrim, zlatim mamicam. Daši ne visoko učene in brez pozelje-nja po razkošju in udobnosti, žive in delajo, skrbijo in ustvarjajo v nesebični ljubezni le za svojo družino, za katere dobrobit žrtvujejo vse svoje življenje. Iz objema rok teh naših skromnih mamic si je naš koroški slovenski narod izpopolnjeval vrzeli, ki so na stale tam, kjer se je kateri otrok teh izneveril njej, ki mu je dala življenje in svojo materino govorico. Zato smo vsem tem našim mamicam dolžni veliko hvaležnosti in je tudi dolžnost, da se jih tudi naš list spomni, kadar taka naša mamica zatisne svoje trudne oči k večnemu počitku.
Taka blaga mati se je poslovila dne 3. septembra t. 1. iz naše srede. Bila je to p. d. Havpmanova mama v Pugradu. Dočakala je 78 let starosti. Neutrudno in skrbno je delala do svojih poznih let in nje največje veselje je bilo, če je mogla osrečiti svoje. Rada je prebirala naše liste in knige, in tudi zmi-raj izpolnila svojo narodno dolžnost, kadar koli jo je klical narod. Na njeni zadnji poti na bilčovsko pokopališče smo jo spremljali v lepem številu ob asistenci domačega g. župnika in prof. dr. Zablatnik Pavleta. Pevci so se poslovili od nje z ganljivimi žalostinkami.
Naj ji bo domača zemlja lahka.
xj vca&v 2
L S
Pobalinsko dej;
Klade Friedrich je skavt — Pfadfinder. Pogosto leta s svojim pokrivalom po mestu in se rad štuli za takoimenovane častne službe pri cerkvenih opravilih. Kakor vemo, »majo skavti geslo, ki se glasi biti vedno pripravljen in sicer pripravljen za dobra dejanja, to je pomagati bližnjemu kjer koli je pomoč potrebna. Toda pliberški skavti in nekatera mladina s Kladejem na čelu imajo o svoji pripravljenosti očitno druge pojme, ki verjetno niso zrasli samo na njihovih zelnikih, temveč izvirajo iz hujskaških navodil nepoboljšljivih in nepoučljivih starih zakrknjenih šovinistov iz OVPejevskega in neonacističnega tabora, ki sovražijo z nezmanjšano zlobo vse, kar spominja na slovenstvo, ki sovražijo z janičarsko strastjo Slovence, rod, iz katerega so ti narodni odpadniki skoraj brez izjeme tudi sami izšli. Po navodilih in nahujskani po kolovodjih protislovenske gonje iz nekaterih pivnic ter opogumljeni z alkoholom, so ti pobalini pripravljeni tudi dejansko napasti mirne slovenske pasante.
Tako sodijo ljudje dejanje, ki ga obsojajo vsi pošteni ljudje in se ga tudi pametni Pliberčani sramujejo, ki sta ga v nedeljo zvečer izvršila Klade Friedrich in njegov pajdaš Mene Ludovik, begunec in nepridiprav iz Jugoslavije. To le se je moglo primeriti v deželi ..stoletnega dobrega sožitja" med obema narodoma: Profesor Mihelič in Linhart Francej sta na poti k pevski vaji govorila med seboj slovenski. Naenkrat sta se pojavila imenovana dva mladiča, ki sta verjetno že prežala na ugodno priložnost. Klade je njiju nahrulil: „Kennt Ihr nicht deutsch" in ko ju je še nadalje nadlegoval, ga je Linhart vprašal, kaj pravzaprav hoče. Klade mu je takoj zasolil klofuto in takoj je začel tudi Mene s pestmi obdelavatj profesorja Miheliča in oba sta ga bila tako dolgo, da se je ves krvav zgrudil na tla. Mihelič in Linhart sta utrpela telesne poškodbe, ki jih je zdravnik ugotoyil.
Da je to nečastno početje teh dveh ..junakov" načrtno in poledica ščuvanja dokazuje dejstvo,
CELOVEC
V Celovcu je stanovanjska kriza še vedno pereča. Nad 6000 oseb nujnostne stopnje I se poteguje za stanovanja, ki stanujejo zasilno pri svojih sorodnikih in znancih ali pa živijo v pol razpadlih prostorih. Temu pomanjkanju skušajo v nekoliki meri odpomoči in gradijo, kolikor dopuščajo sredstva trenutno na 600 gradiliščih na področju celovške občine.
Zadnje dni ni bilo v Celovcu za dobiti svežega mesa. Posebno v soboto zjutraj so gospodinje že na vse zgodaj hitele iskat mesa za nedeljo. Mesarije pa so bile po večini zaprte, ker je zakol v klavnici v Celovcu silno nazadoval. Na mesarije, kjer so imeli še odprto, je bil pa naval kot že dolgo ne. Mnogo gospodinj pa je sploh zastonj čakalo in so se morale vrniti brez mesa. Mesa samo ni manjkalo pri obeh konjskih mesarjih, ki sta se mogla veseliti prav mnogih odjemalcev. Na Benediktinskem trgu pa so zato kmetice prav lahko prodale perutnino in sicer kure po 20 do 40 šilingov, gosi pa 50 do 80 šilingov.
nje v Pliberku
da je Kladejeva sestra nasproti slovenskim pevkam, ki so se nad dejanjem zgražale, kriknila: „Alle Tschuschen kommen an die Reihe, heute der eine, morgen der andere", in ko je Klade v arestu silno razgrajal in se je okoli nabralo nekaj pliberške mladine, so baje vpili, da je storil prav in da mu bodo drugič pomagali. Zares lepe cvetke narodno nestrpne in hujskaške politične vzgoje.
Tudi profesor Mihelič je begunec iz Jugoslavije, ki iz kakršnih koli vzrokov ni ostal v svoji domovini. Ta doživljaj in mnogo sovražnih izjav m groženj proti njemu, ki jih je deležen v deželi, kjer je računal, da bo užival najlepše gostoljubje, bodo morda tudi za njega opomin, kje naj išče svoje prijatelje. In še to le, da ga je pretepal eden izmed istotako depijevcev govori dovolj jasno besedo, ki mu lahko daje snov za razmišljanje. Pripomnimo, da profesorja Miheliča nacionalni šovinisti sovražijo zaradi lega, ker z uspehom goji slovensko cerkveno petje.
Pričakovati bi bilo, da bo oblast napadalce eksemplarično kaznovala in jim iztrebila skomine po takšnih dejanjih, toda bojimo se, da bo postopek „mil“, kakor je pri nas v takih primerih običajno.
Šola je spet
Ta teden so se odprla vrata obveznih šol na Koroškem. Šolarji, ki so jim minile počitnice, brezskrbnih lepih dveh mesecev, so po veliki večini vstopili v višje razrede, najmlajši abc-strelci pa so vstopili v prvi razred in pričelo se je za te malčke novo razdobje življenja, življenje dela, skrbi in odgovornosti.
V	400 ljudskih šol s približno 1677 razredi je vstopilo okoli 56.000 učencev, povprečno 34 učencev za razred. V primeri s preteklim letom je letos število šolarjev padlo za okoli 2500. V navedenih šolah bo poučevalo 1850 učnih moči. V 47 glavnih šol je vstopilo 14.700 učencev, ki so razdeljeni na 444 razredov, to je povprečno 33 šolarjev na razred. Na glavnih šolah poučuje 620 učiteljev. Razen teh obstoja na Koroškem še 6 posebnih šol z 18-imi razredi z okoli 320 učenci.
V	celotni Avstriji bo zahajalo v 4399 obveznih šol 622.311 učencev v ljudske šole in 214.910 učencev v glavne šole. Okoli 11.755 šolarjev bo obiskovalo posebne, to je privatne šole. V šolskem letu 1951/52 bo tedaj v Avstriji obiskovalo obvezne šole 849.016 učencev.
„Veselo, veselo v šolo hitim," tako so brali nekdaj v Preschernovem Abecedniku, izmaličenim učbeniku namenjenim za proslule utrakvistične koroške šole in kmalu so se začeli učiti nemščino po metodi riba — Fisch, miza — Tisch. — Učitelj prevzame v šoli velik del vzgoje namesto staršev s potrebnim znanjem, temveč učitelju pripada naloga, da vzgaja otroka v polnovrednega člana družbe, občestva in naroda, to je,
da nadaljuje vzgojo staršev na podlagi pripadnosti k narodu, iz katerega je otrok izšel. Ni *e zadovoljivo rešen problem vzgoje v šolah na dvojezičnem ozemlju in končati bo treba z zastarelo prakso zanemarjanja zadostnega pouka materinščine. Sola mora vzbujati narodno zavest tistih Slovencev, ki jih je vzgoja in sistem pahnila v apatijo in jih že celo pripeljala na pot odnaroditve. Starši, vaša dolžnost in pravica je, da ste prvi nadzorniki vzgoje vašega naraščaja.
PEČN1CA
Spet se )e oglasila v naši vasi bela smrt in iztrgala iz naše srede Cemern jakovo mamo. Rajna je bila vzor slovenske matere in gospodinje, priljubljena v vsej bližnji in daljni okolici.
Rajna Cemernjakova mama je vse svoje življenje ostala zvesta slovenskemu narodu in je v tem duhu vzgajala tudi svojo družino. Zaradi tega pa so bili Cememjakovi nacističnim oblastnikom trn v peti in so morali leta 1942 zapustiti svoj dom; izselili so jh v daljno Nemčijo. V taborišču sta si oče in mati nakopala bolezen, kateri je mati zdaj podlegla.
O priljubljenosti Cemernjakove mame je pričala velika udeležba na njenem pogrebu, ki je bil zadnjo soboto na domačem pokopališču. Številni izseljenci so se poslovili od sotrpinke, v imenu Zveze slovenskih izseljencev pa je spregovoril poslovilne besede podpredsednik Jaka Reichmann, medtem ko so ji v slovo zapeli brnški pevci. Pogreba se je udeležilo tudi večje število duhovnikov, g. dekan Košir iz Žihpolj pa je opravil pogrebne obrede.
Rajna Čememjakova mama nam bo trajno ostala v spominu kot vzorna slovenska žena in mati, dobra gospodinja in poštena gostilničarka. Naj mirno počiva v domači zemlji zaostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
Reka pri Št. Jakobu v Rožu
Komaj pred enim letom je postavil posestnik p. d. Trap na Reki pri št. Jakobu novo gospodarsko poslopje, ki je bilo po večini zgradba iz lesa. Toda nesreča ne počiva in proti jutru od nedelje na ponedeljek se je zasvetil na strehi Trapovega gospodarskega poslopja rdeča petelin. Iz dozdaij še nepojasnjenega vzroka je nastal požar ter je skedenj pogorel. Škoda je temi občutnejša, ker so zgorele tudi letošnje zaloge krme in razni gospodarski stroji. Škodo cenijo na okoli 150.000 šilingov. Gasiti so prihitele požarne brambe Iz St. Jakoba in Rožeka.
F. S. Finžgar:
‘Detela žknetea
(IS. nadaljevanje)
V nedeljo je Mokar postavil pri obedu pred družino vebko mero boljšega vina. Sam je natočil in napil Janezu in ga pohvalil za zgled in posnemanje.
Družina je vsa osupla strmela v tako mrvico, Ančka je zbežala v kamro. Mokarica je šinila kvišku, se uiprla v boke in šakala z odprtimi usti in jezno pogledovala moža in Janeza, dokler ni izustila: „In vse to za mojim hrbtom!' ter odburila iz sobe.
Janez je zahvalil gospodarja in se poslovil od družine:
„Nikar kaj ne zamerite!"
In ko jim je začel segati v roke, se je Lukec obrisal z rokavom, ženske so iskale predpasnike, celo Miha je izjecal zadnji:
„Oh, oh, zakaj greš!"
Vsa poparjeni so vstali od mize in se razkropili, Janez je pa zadel kovček, da gre h kaj-žarju Antonu, Mokar pa ga je gledal s hodnika.
.Janezi"
Namignil mu je z glavo in ga poklical gor.
„Do nje moraš, do mame!"
..Ves sem zbegan." se je opravičeval Janez
šel z Mokarjem v sobo.
„Mama, ne jezite se! Menda je tako božja volja."
„Veš kaj. ne bil bi šel, da sem kaj vedela. Treba ni tega, zares ne. Ker ste pa tako skrivali, kot morem za to!"
„Mama, saj se kmalu vidimo in potem bomo sosedje, kajne? Ančko vam priporočam, mama. Imejte jo radi, do smrti bom hvaležen.
Janezu se je tresel glas.
„Ne boj se zanjo! Zbogom!"
..Zbogom!"
Sedaj se je tudi mami stožilo za hlapcem in oponesla je možu:
,.Bolje bi bilo, da bi mu bil popustil pol tisočaka, kakor pa da je prišlo tako."
Mokar je nekaj zamrmral, šel ven na hodnik in zaklical:
„Miha, naprezi in potegni Janeza s kolesljem! Od naše hiše ne bo hodil peš."
Kmalu je zacepetal Rigo z dvorišča, družina je gledala za vozom. Ančka se je skrivala za oknom. Janeza je tiščalo v grlu, da ni zinil besedice Mihu.
Ko so odšli ljudje k nauke, je hitela Ančka
po stezah proti domu.
Za vrati na klopi je stal »amarikaoski" koe-
ček, oče Anton, mati in Janez so sedeli za mizo, kjer je bil hleb kruha in velik nož ob njem.
..Pozdravljena!"
Janez ji je šel naproti, jo prijel za roko in jo posadil medse in med mater.
Ko je videl, da ima vse objokane oči, jo je skušal razvedriti.
„Kaj se bojiš! Vesela bodi! Glej, s starši smo se že domenili in sedaj še s tabo. Poglej, Ančka!"
Janez ji je pokazal zavoj hranilnih knjižic.
„Spravi tole! Kar zaslužim, pošljem tebi, da takoj naložiš na obresti. Ce bi se mi pa kaj primerilo, je to tvoje; oče in mati sta na pričo. In da bo držalo, zato sem napisal tudi oporoko. Tukajle je v pismu."
„Lepo te prosim, nikar tako ne govori!"
Ančka je pričela ihteti.
Vsi so dolgo molčali, na mizi so bile knjižice, pod stropom so bmili r<^i muh.
Oče Anton je pogledal na uro.
„Kdaj gre vlak? Ce res moraš še v mesto prej, je čas, ali bi pa pri nas prenočil."
„Moram, kar grem."
„Ančka, ponesi mu kovček do postaje! Jaz grem tudi z vama."
Mati je pokrila drugo ruto, Ančka je poiskala pisani svitek. Pri vratih je pokrižala mati bodočega zeta in se mu sklonila k licu ter ga poprosila: „K spovedi pojdi v mestu! Nevarno je na morju!"
Janez je zardel ki stisnil materi roko.
XIIL
Janez je pisal:
Preljuba Ančka!
Nedelja je, čas imam in sam sem. Ker ti moram veliko povedati, te koj v začetku prav lepo pozdravljam. Zdajle gotovo spiš in naj se ti prav lepo sanja.
Ko je vlak odpeljal, si me videla, kako sem visel skoz okno in vaju z materjo gledal. Vso postajo sem bil pri oknu in sem videl, da sta izginili, pa sem vaju vendarle še videl. Ti si mi s svitkom mahala, mati pa nič. V Ljubljani sem vse opravil, kakor so mi mati naročili, le povej jim, in zelo sem bil potlej vesel. Zvečer se nas je odpeljalo petdeset „Amerikancev“, največ fantov, tudi nekaj mož in — tri žene so bile z majhnimi otroki. So šle v Ameriko za možmi. Nekatere žene in matere so jih spremile na kolodvor. Ne veš, kako so prebridko jokale! Ko smo se peljali na Gorenjsko, sem gledal proti kraju, kjer je tvoj dom in kjer je Mokarjeva kajža na bribcu. Trda tema je bila in nič nisem videl; ali me je vendar tako prijelo, da sem skoro iz vlaka planil. Se nikoli na svetu nisem kaj takega poskusil. Stisnil sem se v kot, zavil glavo v havelok in jokal, da me niso videli. Potem mi je odleglo, ko sem se izjokal. Otroci so tedaj že pospali, le eden je jokal. Možje so se pogovarjali o Ameriki. Eden je šel — z Dolenjskega je — že tretjič tja. Gruča fantov je pila žganje. Tudi meni so napili, pa nisem hotel. Tako smo se vozili skupaj do Amerik«.
ZVEZDICE POVEJTE
Vsi pt^te rakom žvižgat lažnivi pratikarji lažnivi zvezdogledi vremena vi preroki.
(Prešeren — Zvezdogledom.)
„Zvezde ne lažejo" — smo že tolikokrat slišali in marsikdo je še med nami, ki to celo verjame. Seveda se je zgodilo, da se isto, kar so zvezdogledi napovedovali, ni zgodilo, pač pa se je zgodilo tisto, česar niso napovedovali. Pa tudi tukaj so bistre glavice našle izgovor: „Zvez-de ne lažejo — pač pa zvezdogledi." Naj bo torej tako ali tako, — ali lažejo zvezde ali zvezdogledi — če pogledamo napovedi za bodočnost, ki so jih dali nekateri najbolj znani astrologi, se bomo prepričali prav gotovo o enem: Gotovo je, vsaj eden, če že ne oba, lažefa: zvezde ali zvezdogledi.
Vsako leto je nekakšna častna dolžnost vsakega znanega astrologa, da sestavi napoved dogodkov za naslednje leto — seveda, za primeren honorar, ki ga je pripravljen kdor koli plačati. Saj posledice so lahko le dvojne: če napoved drži — postane prerok toliko bolj slaven, če pa ne drži — tudi nič ne de, saj honorarja ni treba vračati. Vnaprej pa se bodo še vedno našli lah-kovemeži in takemu zgrešenemu preroku ne bo zmanjkalo „dela“.
Če primerjamo prerokovanja astrologov za leto 1951, bi marsikomu lahko šli lasje prav lepo po-konou, če bi verjel nekaterim, potolažijo pa ga lahko takoj nato prerokovanja kakšnega prerokovega ..konkurenta" ki za isti čas napoveduje prav nasprotno.
V enem se sicer skoro vsi strinjajo v tem, da bo mednarodni položaj napet in resen, za kar pa nam navadnim zemljanom ni treba gledati v zvezde, ampak nam pove to zdrava pamet. Toda kaj bo potem?
Prvi so seveda Amerikanci, za katere je znano, da so izredno praznoverni. Američanka Dany Roy, ki ima baje veliko veljavo v Washingtonu — pripoveduje celo, da jo predsednik Združenih držav Amerike Harry Truman pred važnimi odločitvami povprašuje za svet — prerokuje, da bo leto 1951 kaj neprijetno. Glad in pomanjkanje bosta pripravila novo vojno, ki pa bo izbruhnila „šele“ leta 1953 in sicer točno 21. marca. Kot posebno kritični bodo dnevi okrog sončnih obratov — o kresu in božiču. Kriv vsega tega pa je seveda prehod Urana skozi znamenje Raka — ker nekdo pač mora biti kriv.
Nemški zvezdogled Filip von Kemeitz pa gleda v zvezde skozi mnogo bolj črna očala. Po njegovem je vojna v letu 1951 neizbežna, in sicer bo začetek nove svetove vojne v mesecu juliju. Korejska vojna se bo nekoliko razširila, da si bosta dokončno Sovjetska zveza in Združene države Amerike skočili v lase in Rusi bodo zasedli Evropo.
Francozi pa so miroljubnejši. Njihov prerok Louis Cattiaus odločno zanika vsako možnost nove vojne: „V Evropi ne bo vojne, pač pa bodo posamezni nemiri, ki bodo socialnega značaja." Tudi Francozinja Marie-Louise Sondax je zelo optimistična: „Po zelo zmešanem in zamotanem začetku leta 1951 je postalo to leto eno najboljših v tem stoletju. Mednarodni položaj bo sicer v juliju precej kritičen, toda v avgustu se bo vse uredilo. Pač pa je mnenja, da bo velika svetovna vojna, ki bo povzročila strahotno uničenje, izbruhnila v letu 1984.
Armenski „mag“ Zora pa je svetlovidec, ki zelo črno vidi. Nošenju ubogemu globusu prerokuje že v nekaj mesecih najstrašnejšo vojno vseh časov, ko bodo atomske bombe — le kje jih je videl v zvezdah — zravnale z zemljo največja mesta Azije, Amerike in Rusije. Tudi Evropa ni pri njem najbolje zapisana. Kot polnovreden nadomestek za atomsko bombo je obljubil vojno, glad, revolucijo in še več takšnih simpatičnih stvari.
Skoro vsi so oboleli na barki, meni ni vožnja nič prizadela. Celo prijetno mi je bilo. Ali to ti še vse nadrobno povem, ko se snideva, ljuba Ančka. Vsak dan mislim stokrat na tisto uro, ko ti podam spet roko.
Sedaj sem tukaj in imam že delo. Premog kopljem. Resnično, da zaslužim prav veliko. Deset kron na-šega denarja na dan, pa tudi več. Ali delam kot črna živina. Vsako uro v nevarnosti, pod zemljo, umazani, mokri. Oh, Ančka, takole mislim, ko me spuščajo v železnem kur-niku pod zemljo: Križ božji, sedaj grem spet v pekel, da zaslužim nebesa s svojo Ančko. Zares mislim tako, pa nič nikar ne zameri. Kar moli zame! Včeraj je dva zasulo, na pol mrtva so izvlekli iz jame.
V začetku pisma sem ti povedal, da je nedelja in da sem sam. Tukaj je čudno življenlje. Mladina zapravlja kar se da in surovo se vede. Le malo jih je, ki so pametni. Zato ne hodim , med nje. Smilijo se mi. In tudi tako ti povem, ko bi jaz ne imel tebe v domovini, Bog ve, kaj bi bilo. Skušnjave so velike, vere vse zmešane. Šuštarjev Francelj, ki je tudi v tem kraju, si je kupil lakaste čevlje in trd klobuk, kakor ga nosi gospoda v Ljubljani. Jaz sem se mu smejal, /ki mi je rekel, da sem kmet. Reci, kar hoče«, sem rekel: kmet sem in kmet bom. V Ameriko sem prišel po denar, ne po gosposke obleke.
Ančka, le zaupaj in nič se ne boj! Kmalu ti pošljem denar in potem vsak mesec. O, ko bova v kajžici, kako se veselim! Še dve leti, dolgi bosta, pa nič ne de. Kako je tebi? Ali kaj misliš
Mnogo bolj priljudna je v svojih prerokbah Mrs. Gagy Christeel. Obeta nam konec vojne na Koreji in svet bo preživel eno leto mirnega sožitja in vzajemnega razumevanja narodov. Pa ne samo to — spomladi bodo iznašli novo vrsto penicilina, ki bo temeljito zdravil vsa rakasta obolenja.
Italijan Livoni je pri svojih prerokovanjih čudno kratek in suhoparen. Predvideva za čas okrog 24. junija zelo težke mednarodne zaplet-ljaje in napetost, ki pa se bodo do 3. julija razčistile. Na Srednjem vzhodu je jeseni revolucija. Najbolj značilna za to leto bo silovita ponovna vojna med kuomintanško Kitajsko in Ljudsko republiko Kitajsko. V Evropi pa bo sicer vladalo nezadovoljstvo, vendar miru ne bomo izgubili. Kot posebno ..specialno" predvidevanje si je ta Italijan privoščil prerokovati papežu smrt in seveda — kar menda ni tako težko uganiti — izvolitev novega papeža, ki pa tokrat izjemoma ne bo Italijan.
Pred usodno številko „16“ svari v letu 1951 medii madame Hac L’Hermite; kajti to leto je pod nesrečnim vplivom te številke in bo prineslo mnogo težkih preizkušenj in skrbi. Svetovne vojne sicer ne bo, pravi, pač pa bo zaradi splošne nezadovoljnosti mnogo treni. Trikrat bo strah pred vojno zadržal agresivnost vzhodnega bloka. Največja nevarnost vojne pa bo septembra — tako vsaj pravi slavna madame.
Tudi madžarska ciganka Jarocza Laszloe napoveduje v juliju napetost z odločilno mednarodno konferenco, ki pa jo bo zmotila smrt enega velikih državnih poglavarjev. Prav na tesno bo z vojno in mirom v oktobru, za katerega pravi Jarosza, da bomo šli samo na centimetre „mimo vojne". Vendar pa bo uspelo v novembru situacijo razvozi ati tako daleč, da bodo diplomati celo lahko končali spopad v Aziji.
Predsednik astrološkega kolegija v Franciji, Don Neroman, se previdno omejuje na hipoteze — verjetno je zaradi te svoje lastnosti tudi postal predsednik. Najnevarnejši dnevi bodo po njegovem mneniu med 30. junijem in 9. julijem. Ne pove pa, kakšna nevarnost nam preti; ali bo to vojna, ali atomske bombe ali kakšna naravna katastrofa. To ugibanje prepušča vsem tistim, ki so pripravljeni, da verujejo v njegova lastna ugibanja. Vendar je ta svoja globokoumna prerokovanja zelo verodostojno utemeljil — vse izvira namreč iz prehoda od obdobja Rib v obdobje Dvojčkov, vsak tak prehod je namreč
povezan z uničevanjem, pravi, in fmeti mora, že prav, saj je možak celo predsednik .. .
Vendar poglejmo raje še, kaj povedo ženske o bodočnosti, saj, kot smo videli, so manj krvoločne v svojih prerokovanjih. Indijska Rahma prerokuje pogosto menjavanje vlad v Franciji (no, za to še ni treba, da bi bil človek kar prerok), Italiji in Angliji. Tudi socialne spopade ima na programu. Po mesecih pa je razporedila dogajanja nekako takole: v maju in juniju socialni nemiri, pač pa bo oktober zelo ugoden za mednarodno politiko. Pri volitvah v Fracijji — za katere izgleda, da ie neke posebne vrste izvedenec — napoveduje prav natanko velike uspehe socialistov, pač pa bodo mnogo izgubili komunisti in MRP, slabe [zglede za radikale in de-goliste. Če bi bili Francozi pametni in — seveda tudi vsi verjeli, kar pravi madame Rahma — bi si lahko na podlagi tako točnih prognoz prištedili kar celo — volitve.
Še ene ..madame" ne smemo pozabiti. To je madame Fontaine, ki prerokuje kar novo vrsto državne ureditve, ki ne bo po njenih besedah niti kapitalizem niti komunizem, ampak najboljši način vladavine, ki si ga lahko sploh mislimo. Pravzaprav je naša madame zelo skromna, kot vidimo. Vendar nas kljub tako obsežnim spremembam v političnem življenju, ali pa ravno ■zaradi njih svari pred daljšimi potovanji, kajti zelo pogoste bodo nesreče pri prometnih sredstvih, pa tudi nekaj poplav in podobno bo pripravljenih. da podpro to njeno svarilo. Pač pa se glede francoskih volitev niti najmanj ne strinja z že omenjeno madame Rahma, ki je prerokovala socialistom zmago. Madame Fontaine ima verjetno zveze z drugo stranko, zato napoveduje zmago MRP, pač pa se bo takoj nato združil De Gaulle s komunisti. Kot torej izgleda, so tudi zvezde lahko strankarsko obarvane.
Še najbolj prikupna fe napoved Yvonne Con-nin, ki ugotavlja, da bo leto 1951 boljše poteklo, kot pa leto 1950, kar bi si pač vsi verjetno želeli — posebno tisti na Koreji in drugod, ki so na račun leta 1950 izgubili vse.
Kakor vidimo, nam slikajo bodočnost ti preroki in prerokinje v najrazličnejših barvah, od najsveflejših do najbolj temnih. Kar je enim belo, je drugim črno, kar je enim zgoraj, je drugim spodaj, kar je enim vojna, je drugim mir. Pri vsem tem besedičenju pa se le še bolj zavedamo, da leži naša bodočnost edinole v naših rokah.	.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC Sobota, 15. september:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kubam danes — 8.30 Pozdrav za te — 9.00 do 9.30 Iz slovenske literarne zakladnice — 9.30 Kar si želite — 10.45 Pester dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 18.55 Zvočna igra: S pastirji v dolino — 23.40 Vesel konec tedna.
Nedelja, 16. september:
7.15 do 7.45 Slovenska oddaja — 8.10 Kmečka oddaja — 13.00 Pozdrav za mesto in deželo — 16.00 Zabavna glasba — 23.00 Pestra godba.
Ponedeljek, 17. september:
6.10 Jutranja glasba — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Slovenska oddaja — 17.10 Popoldanski koncert.
Torek, 18. september:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra godlja — 8.15 Kaj kuham danes — 14.30 Slovenska oddaja — 18.45 Kmečka oddaja.
na me? Zavoljo Miha me včasih tako čudno skrbi. Kajne, da mi bo« zvesta in se mi ni treba bati? Ko bi jaz zvedel, ne vem, kaj bi se zgodilo. Kar umrl bi ali pa bi postal tako malo vreden, kakor ga še ni videla Amerika, Kako je pri Mokarjevih? Ali te kaj dražijo? Nič ne inaraj, kar potrpi; ko se vrnem, jih bova dražila midva.
Sedaj moram končati. Moji tovariši so se vrnili iz gostilne. Vsi so vinjeni in harmoniko imajo s seboj. Pozdravi doma in pri Mokarjevih.
Zbogom I
Do groba tvoj
Janez.
Ančka je odpisala:
Preljubljeni Janezi
Vse že spi, na nebu lunica stoji, jaz ti pa pišem v tihi kamrici inTid veselja jokam in od žalosti. Tolikokrat sem prebrala tvoje pismo, da sama ne vem kolikokrat. Vsega znam iz glave, od besede do besede. Pod vzglavljem ga imam; ko se ponoči prebudim, prižgem luč in ga beretn. Verjamem, da si hude reči poskusil na tako dolgi poti. Ne veš, kako se bojim zate. Dokler nisem dobila razglednice iz Hamburga, sem mislila, da bom kar minila od same žalosti. Kar nič nisem jedla in posoda mi je letela iz rok, ko sem delala v kuhinji. Mama me je zelo tolažila ter mi je povedala, da si pri slovesu prosil zame.
(Dalje)
Sreda, 19. september:
5.50 Pel minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja godba — 8.30 Pozdrav zate — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.45 podeželsko Ipidslvo — 14.10
Kar si želite — 14.30 Slovenska oddaja — 23.00 Plesna godba.
RADIO SLOVENIJA Sobota, 15. september:
5.25 Slovenske narodne pesmi — 12.00 Novosti iz našega arhiva plošč za ljubitelje operne glasbe —13.00 Lahki instrumentalni soli — 14.40 Poje slovenski sindikalni kvintet — 18.30 Oddaja za pionirje: 19.15 Križem po Jugoslaviji — 19.45 Kulturni pregled — 20.00 Drobne skladbe velikih mojstrov — 20.50 Veseli večer — 22.30 Za ples in razvedrilo.
Nedelja, 16. september:
7.15 Narode pesmi — 9.00 Dante Alghieri: Pekel (literarna glasbena oddaja) — 9.40 Stari italijanski napevi — 10.00 Dopoldanski koncert
—	11.00 Zunanje-politični jelijton — 11.45 Tri četrt ure po svetu v besedi in glasbi, vmes razne zanimivosti — 12.00 Jugoslovanske narodne in umetne pesmi — 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.50 Jesenska setev — Kmetijski nasveti — 17.00 Kmečka ohcet in še kaj... — 17.40 Štiri leta svobodne Primorske.
Ponedeljek, 17. september:
5.25 Zabavna glasba — 615 Lahek jutranji koncert — 13.00 Za vsakogar nekaj v besedi in glasbi — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 14.45 Vesele skladbe za hanmoniko
—	15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 19.15 Jugoslovanska narodna in umetna glasba — 20.20 Melodije iz priljubljenih oper — 21.00 Novosti iz Arhiva pločš za ljubitelje zabavne glasbe.
Torek, 18. september:
5.25 Slovenska narodna glasba — 6.15 Pisan jutranji spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 12.00 Priljubljene pesmi domačih avtorjev pojo zbori _____
18.00 Želeli ste — poslušajte! — 19.40 Umetne in narodne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet.
Sreda, 19. september:
5.25 Veseli zvoki — 6.15 Slovenska narodna in umetna glasba — 13.20 Pojo naši zbori in ansambli — 14.00 Zdravstveni nasveti — 17.30 šolska ura za višjo stopnjo — Igra godba na pihala 19.15 Igra zabavali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
Stalne oddaje Napoved časa in poročila
I.	jutranja ob delavnikih ob 5.15 (z vremensko napovedjo in objavo dnevnega sporeda).
II.	jutranja ob delavnikih ob 6.00 (z radijskim koledarjem in pregledom jugoslovanskega tiska).
Jutranja ob nedeljah ob 7.00 (z vremensko napovedjo, objavo dnevnega sporeda in pregledom jugoslovanskega tiska).
I.	opoldanska vsak dan ob 12.30 (po poročilih do 13.00 zabavna glasba, vmes objave).
II.	opoldanska vsak dan ob 15.00 (po poročilih do 15.30 — zabavna glasba, vmes objave — z»-zen ob nedeljah).
I.	večerna vsak dan ob 19.00.
II.	večerna vsak dan ob 22 (po poročilih. Kaj bo jutri na sporedu). Zadnja poročila vsak dan ob 23.55 in nato ob 24.00 zaključek oddaje.
Gospodinjske nasveti
vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6 15 do 7.00 ob torkih tudi ob 13.50.
Šolske ure
Vsak ponedeljek ob 15.30 za nižjo stopnjo. V torek bo ta šolska ura ponovljena ob 11.00. V torek ob 11.30 bodo šolske ure za višjo stopnjo in ponavljalne vsako sredo ob 17.30.
RADIO SCHMIDT
»hiša malega človeka"
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema repara turna delavnica - Študijo za snemanje na plošče. Celovec, Bahnbolstrasso 22, Tol. 29-46
Naši nogometaši v Jugoslaviji
Preteklo nedeljo je prvič v zgodovini gostovala nogometna skupina slovenske koroške mladine v Jugoslaviji. Nogometaši Slovenskega fizkulturnega društva iz Št. Vida v Podjuni so nastopili v Guštanju proti tamkajšnjem« moštvu.
Nad 1000 gledalcev — ljubiteljev nogometa se je zbralo na igrišču in vsi so z velikim zanimanjem spremljali potek igre. Pred začetkom tekme je navzoče pozdravil v imenu Slovenskega fizkulturnega društva §t. Vid v Podjuni tovariš Folti Rupic in poudaril, da je to prvo gostovanje športnikov iz Slovenske Koroške v Jugoslaviji. Nogometašem iz Guštanja je ob tej priložnosti podaril v spomin knigo koroška v borbi". V imenu domačinov pa se je zahvalil predsednik športnega društva Guštanj in izročil našemu moštvu spominski pokal.
Tekma je bila precej ostra in so številni gledalci glasno pozdravljali vsak posamezni goL čeprav je naše moštvo igralo z velikim zaletom, je končno zmagal Guštanj s 6 :4. Upoštevati pa moramo, da so Guštanjčani poslali ▼ borbo svoje najboljše moštvo, ki je tehnično mnogo bolj izvežbano. Zato je izid tekme kljub temu razveseljiv in časten za naše igralce in so to pokazali tudi gledalci z navdušenim ploskanjem. Tudi ob tej priložnosti je prišla do izraza velika ljubezen, ki jo bratje v svobodni domovini gojijo do koroških Slovencev.
Naslednjega dne so naši nogometaši obiskali tovarno v Guštanju, nato pa se zadovoljni vračali domov na Koroško.
Šolske torke,kovčki, nahrbtniki, torbe vseh vrst, Mmfe ra N YLON
LEDERVAREN
MARKETZ
Celovec, Bahnhofstrassc 16 (Bur^)
Lastna izdelava m rep ar at ur n« delavnica
KINO-PREDS T,A V E:
CELOVEC
Carinthia
Od 14. do 17. septembra:
„Waldmarchen“ (barvni film)
Dne 16. ob 10. in 14. uri posebne predstav« „Heimat and Dschungel"
Od 18. do 20. septembra:
„Das Haus in der 92. Strafie"
Peterhof
Od 14. do 17. septembra:
„Man spielt nicht mit der Liebe"
Dne 16. ob 10. in 14. uri predstave za otrok« „Marchen und Schnurren"
Od 18. do 20. septembra:
„Der Schrecken von Tcxas“
KRUMPENDORF
Od sobote^ 15. do nedelje 16. septembra: „Martlna“
KRIVA VRBA
Dne 15. im 16. septembra:
„Martina"
VELIKOVEC Od 14. do 16. septembra:
„Komplott auf Erlenhof"
Od 17. do 18. septembra:
„Abenleuer auf Slzilien"
VRBA
Od 14. do 16. septembra:
„In den Klauen des Borgia"
Od 17. do 18. septembra:
„Mordprozefi Jordan"
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fran« Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Ki®' genfurt — Dopisi, naj se pošiljajo na naslov.
Klagenfurl, 2, PostschlieBfach 17.