ZNAMENJA IN STILNE MENJAVE MED GOTIKO IN BAROKOM MARIJAN ZADNIKAR Slogovne spremembe v likovni umetnosti opazujemo in jih razla­ gamo kot razvojne stopnje navadno ob njenih najvišjih dosežkih ter v zvezi z zvenečimi imeni njihovih stvariteljev. Skoraj prepričani smo, da je spomeniška posest umetnostno nerazvitih dežel, ki so zaradi zgodo­ vinskega dogajanja živele v umetnostnih zatišjih, za take namene nepo- rabna, ker je pač le bled odsev tega, kar se je drugod na višji ravni dogajalo. N ekaterim pa se zdi še mnogo manj umestno in mogoče slediti razvoju historičnih um etnostnih pojavov po poteh, ki vodijo izključno mimo domačih spomenikov in ki niso vedno izhojene. Da ta posel ven­ darle ni tako jalov, vedno znova dokazujejo rezultati zlasti številnih po­ vojnih sistematičnih raziskav časovno ali pa teritorialno zaključenih po­ glavij iz domače um etnostne zgodovine. Ta se dobro vključujejo v evrop­ ski okvir in zapolnjujejo dosedanje bele lise na zemljevidu starejše evrop­ ske umetnosti. V naslednjem bi želel pokazati, kako se razodevajo stilne menjave v obdobju, ki mu je posvečena ta publikacija, na gradivu, ki je daleč od evropskih umetnostnih vrhov in ki je zaradi svojega položaja na meji med tako imenovano visoko in ljudsko plastjo v umetnosti vse do zadnje­ ga časa po krivici doživljalo usodo brezdomca. Gre nam reč za tiste spo­ menike naše pretekle likovne ustvarjalnosti, ki jih lahko označimo s skup­ nim imenom - — • znamenja. Seveda ni namen tega razm išljanja celoten pregled ohranjenega spomeniškega gradiva, pa tudi ne opis ali seznam vsaj vseh tistih spomenikov, ki bi se nam jih po stilni presoji ali pa s kakšnimi drugimi pomagali posrečilo zmašiti v obdobje med gotiko in barokom. Tu bi poskusili samo na m ajhnem delu tega gradiva sprem ljati stilni razvoj nekaterih vrst teh spomenikov v času, ki se mu je posvetil slovenjegraški simpozij. Menim, da bo njegove rezultate po svoje dopolnil. Med še kar številnimi znamenji, s katerim i se Slovenija kar častno uvršča med tiste evropske dežele, ki znamenja sploh poznajo, se poleg drugih tipov vidno oblikuje tudi skupina kamnoseško izdelanih in včasih celo kiparsko okrašenih spomenikov. Ce pustimo vnem ar vsa vprašanja v zvezi z njihovim nastankom in pojavom, bi jih po tipološki plati lahko na splošno označili za »stebrasta znamenja«, ker s svojo izrazito višinsko obliko na m ajhni talni ploskvi še najbolj spominjajo na steber. Za ste­ brom podobne jih lahko označimo kljub temu, da imajo le redka med njimi krožni prerez, po katerem se steber razlikuje od zidanega slopa. Zelo verjetno je, da imajo ta znamenja svoje oblikovne prednike in ča­ sovne sopotnike v svetilnih stebrih kot nosilcih večne luči na pokopali­ ščih. Svojim francoskim vzorom iz romanskega obdobja se pridružijo srednjeevropski spomeniki s precejšnjo zamudo, naši ohranjeni prim eri pa so komaj še ujeli izrazne posebnosti pozne gotike. Dober prim er za to zvrst je eden redkih ohranjenih svetilnih stebrov, postavljenih sedaj tik ob južni strani gotskega prezbiterija mariborske stolnice. Na kvadratič- nem, poševno stopničasto stopnjevanem podstavku stoji ostrorobo sve­ drasto zavit steber s kvadratično bazo in s ščitki na okroglem kapitelu, zgoraj pa je prizm atična hišica z zasteklenimi šilastimi odprtinam i na vseh štirih straneh in z valovito kamnito strešico, okrašeno z grčastimi listi in s križno rožo na vrhu. Slogovni značaj tega svetilnika je izrazito poznogotski in se dobro sklada z letnico nastanka 1517, ki je napisana na enem od ogelnih ščitkov, s čimer časovno sovpada nastanek svetilnega stebra z gotskim obokanjem hkrati povišane srednje ladje prvotne m ari­ borske romanske bazilike. Čeprav bomo imeli še boljšo priložnost opa­ zovati na drugih objektih, kako so se oblikovne novosti vsakič najprej omejevale na posameznosti, preden so si mogle osvojiti celoto in si s tem podrediti njen slogovni značaj, naj že pri m ariborskem prim eru opozori­ mo na ta pojav. Oblika strešice nam reč (če je prvotna) sploh ni več got­ ska, dasi je še vedno okrašena s tradicionalno gotsko rastlinsko deko­ racijo in se končuje v križni roži. Zaradi obilice za obdelavo prim ernega kamna, zlasti različnih vrst peščenca, je s kamnoseško izdelanimi znamenji posebno bogata Štajerska, m edtem ko so taka znamenja drugje manj številna. Pravi izjemi sta v osrednji Sloveniji dva spomenika, ki se sicer formalno in po prvotni funk­ ciji močno razlikujeta med seboj, zato pa ju družijo geografska bližina, isto leto nastanka (1510), enak kamen, iz katerega sta izklesana, in do­ m nevati smemo celo, da je oba izdelala ista kamnoseška delavnica, ki je še trdno zasidrana v oblikovalni miselnosti srednjega veka. Gre za steber, postavljen na strm em robu ob koncu župnijskega vrta v Komendi pri Kamniku, in za tako imenovano »krvavo znamenje« v Podgorju v kam ­ niški okolici. Prvi je oktogalen, sestavljen iz sedmih bobnov, in se zgo­ raj po gotskem načinu poševno razširi v nastavek, kjer nosijo osmero- strano piram idasto streho tabernaklja na zunanji rob postavljene trikot­ ne opore s ščitki in pa osrednji slop, ki je tudi poligonalen. Z vsem tem je spomenik še popolnoma zasidran v gotskem izrazu in po svoji obliki močno spominja na svetilne stebre. Istem u poznogotskemu slogov­ nem u občutju, v katero še nikjer niso posegli novi, renesančno obliko­ vani elementi, ustreza tudi podgorsko znamenje: kvadratni trup ima po­ snete robove, ki prehajajo v živ rob z ajdovimi zrni, kapitelna plošča ima žlebast profil, plitve vdolbine v prizm atičnem nastavku pa se zaklju­ čujejo z loki v obliki oslovskega hrbta. Funkcionalna piram idasta oblika, strešice, ki je bila v zadnjih desetletjih sicer spremenjena, pa tudi ni v nasprotju z gotsko oblikovanimi. Na bolj ali manj isti stilni stopnji z doslej opisanimi sta tudi zna­ m enji v Drešinji vasi in v Levcu pri Celju ter znamenje na polju pod vasjo Drbetinci v Slovenskih goricah, ki je s svojim stilnim izrazom SI. 48. Maribor; del svetilnika pri stol­ nici iz leta 1517 Maribor; Teil der Lichtsäule bei der Dom kirche; 1517 Sl. 49. Mele pri Gornji Radgoni; zna­ m enje iz prve polovice 16. stol. Mele bei Gornja Radgona; Bildstock aus der ersten H älfte des 16. Jahr­ hunderts nedvomno odsev gradbene dejavnosti na bližnji župnijski cerkvi sv. An­ draža v prvi polovici 16. stoletja in se s tem uvršča v posebno skupino tako imenovane »slovenjegoriške pozne gotike«. Za še pristno gotsko občutje je nadalje zelo poučen prim er znamenje v bližnjih Hvaletincih, kjer rasto ogelni slopi hišice iz kvadratnega trupa neposredno, torej brez vmesne profilirane plošče, na kateri je sicer taka hišica navadno postav­ ljena. Tako pojmovanje organske rasti v nasprotju z renesančnim gra­ jenjem je skladno s težnjami pozne, tako imenovane vegetabilne gotike, ki jo bomo še srečali v družbi z že renesančnimi elementi. Ta stopnja gotike se pri nas uveljavlja okrog 1 . 1500 in v naslednjih desetletjih. Tudi znamenje v Ločiču pri Desterniku v Slov. goricah je še povsem gotsko, saj ponavljajo stebriči tabernakeljske hišice, le v pomanjšani obliki, vse značilnosti gotskega trupa stebra in so kam nitega »hrvaškega Kristusa« z reliefom sv. M artina na njegovi hrbtni strani postavili na piramidno streho šele leta 1680. Preveč bi se oddaljili od nam ena te študije, če bi hoteli navesti vse spomenike. Zato si v naslednjem oglejmo, kako se začno na še vedno srednjeveški, to je poznogotsko zasnovani celoti pojavljati elementi d ru ­ gačnega oblikovnega občutja, ki so postopoma prevladali in tako domala neopazno spremenili slogovno govorico v renesančno. Za prim er prehodnega razpoloženja, v katerem se na še tradicionalno zasnovani celoti pojavljajo posamezni novi elementi, naj navedem vsaj tri spomenike, ki jih druži dokajšnja geografska bližina, poleg precejšnje sočasnosti nastanka pa morda še celo kaj več. V mislih imam kam nita stebrasta znam enja v Gornji Radgoni, v bližnjih Meleh in v Cogetincih pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Na zunaj so si podobna s taber- nakeljskim i nastavki hišic, ki se z izjemo znamenja v Cogetincih odpirajo na tri strani. Brez pomisleka jih po celotnem pojavu lahko še označimo za poznogotska, pa naj se pri tem opiramo na ostrorobo zavita stebra (kakor v Mariboru) v Gornji Radgoni in v Meleh ali na oktogonalni slop v Co­ getincih, na kockaste kapitele z enostavno trikotno ali pa bogateje obliko­ vano odrezanimi spodnjimi ogli, na močne žlebaste profile podnožja hišice ali pa na njihove strešice, čeprav so vse tri različne med seboj. Ti ele­ m enti so resda komaj še gotski, kar se dobro sklada tudi z letnico na­ stanka 1525 v Gornji Radgoni, kjer potrjujejo vegetabilni značaj pozne stopnje tega stila tudi na oglih prekrižani paličasti profili, ali pa z letnico 1529 v Cogetincih. Mednje pa se že vriva nov element, ki ga gotika vsaj v tej obliki ni poznala. V Radgoni in v Cogetincih nam reč nosijo na pro­ stih oglih strešico že okrogli balustri, ki so na sredini višine prepasani. Še mnogo očitneje pa se novi element izraža v Meleh, kjer sta oba na prednjih oglih prosto stoječa kvadratična slopa, ki nosita strešico, izra­ zite pravokotne oblike, ki je ne moremo več pripisovati gotskemu občutju. Če se je doslej novi slog najavljal še plaho in le v posameznostih, pa si je km alu nato podredil tudi celoto, na kateri so zdaj ostali samo še spomini na srednji vek. Tako ima na prim er slopasti tru p »kužnega križa« iz leta 1618 v Backovi nad Benediktom v Slovenskih goricah, ki je kvadratnega prereza, še vedno po gotsko porezane robove, medtem ko je celota s profili krovne plošče in z obliko nastavka s polkrožnimi stra­ nicami že novodobno oblikovana. S slednjim močno spominja na zna­ menji v Zg. Jakobskem dolu in v Žepovcih iz leta 1609, kjer pa so robovi še paličasto izrezani in je kapitelni zidec žlebasto spodrezan. Glede na obli­ ko nastavka, ki je ostrešen z motivom dveh križajočih se banjastih obokov polkrožnega prereza, v vseh teh treh prim erih lahko govorimo o na­ slednji, že renesančni stopnji v razliko s tisto, kjer sta, kakor na prim er na svojevrstnem znam enju v Planini nad Sevnico, ti dve križajoči se banji, ki tvorita streho, v prerezu še šilasto ločni. Znam enja so z redkim i izjemami likovni izraz ljudske um etnostne tvornosti. Od tod njihova povezanost s pokrajino in privezanost na zemljo s tisočerimi nitmi, odtod pa tudi trdovratna konservativnost njihovih oblik in zapoznelost stilnih novosti, ki jih le polagoma sprejemajo za svoje. Vendar so tudi tu izjeme. Med slogovno včasih skorajda neopre­ deljivimi se pojavljajo tudi taka znamenja, ki so celo glasniki novega sloga. Seveda pa so izjemna naprednost, kvaliteta in stilna zgovornost domala vsakič razložljive s posebnimi razmerami, v katerih je posamezni spomenik nastal ali mogel nastati in se je s tem nekako izvzel iz okolice, ki je v okviru ljudske ustvarjalnosti in anonimnosti še dolgo ustvar­ jala iz tradicije in se je komaj počasi prilagajala novotarijam . Kako je torej s prevlado renesančnega občutja pri naših spomenikih? Po prvih boječih tipanjih, ko se novi slog najprej izrazi v posameznostih, ker je pač kamnosek kot izvajalec naročila nek element — baluster, pol­ krožno nišo, živ rob namesto posnetega itd. — nekje videl in ga želi v Sl. 50. Cogetinci pri Cerkvenjaku; del znam enja iz leta 1529 Cogetinci bei Cerkvenjak; Teil des Bildstocks; 1529 Sl. 51. Apače pri Gornji Radgoni; del znam enja iz 17. stol. Apače bei Gornja Radgona; Teil des B ildstocks; 17. Jahrhundert dokaz svoje modernosti tudi uporabiti, se novi slog nekje pojavi že tudi kot celota; ne sicer kjerkoli in v odročnem zatišju, pač pa pod okriljem in po želji zahtevnejšega naročnika ter izpod roke šolanega izvajalca, ki so ga morda nalašč za to poklicali od drugod. Cerkveni in posvetni zem­ ljiški gospod sta tudi tu kot naročnika ali vsaj posrednika navadno odločala. V vrsti spomenikov — spet ozko omejenih na našo tipsko skupino znamenj, ker je za ta nam en najporabnejša — ki so že povsem sprego­ vorili v novi, renesančni likovni govorici, stoji prav na začetku zname­ nito znamenje ob križišču cest v Ivančni gorici. Upravičeno bi tu lahko dodali lokacijsko dopolnilo »pri Stični«, saj je le-ta njegov neposredni pobudnik in je tudi to znamenje plod tistih prizadevanj, s katerim i se je novi čas tako močno uveljavil na tem častitljivem srednjeveškem stavb­ nem kompleksu kot malokje. Stiški opat Lavrencij Rainer je dal leta 1583 napraviti stebrasto znamenje, ki je po oblikovni plati pravo na­ sprotje svojih srednjeveških prednikov, v katerih se je bolj ali manj izražala organska rast; tu pa je namesto dinamike prevladala statičnost, namesto rasti pa grajenost drug na drugega položenih elementov, ki imajo jasne geometrične oblike: zaobljeni monolitni slop prekriva kva- dratična krovna plošča, na kateri stoji pokončna prizma s pravilnim i polkrožnimi poglobitvami, za streho pa rabi pravilna štiristrana piramida. Napisi, ki pokrivajo v klasični rim ski kapitali domala vse razpoložljive ploskve, tudi po vsebinski plati glede na to, da je pobudnik postavitve znamenja v njih osebno omenjen, dobro izražajo duha časa in so s tem tudi kulturnozgodovinsko zanimivi. Med Apačami in Črnci stoje ob cesti tri domala povsem enaka zna­ menja. K vadratični slop z živimi robovi zaključuje toskansko profiliran kapitel kot krovna plošča, nastavek s plitvim i polji pa pokriva širok napušč valovito oblikovane strehe, pokrite z rastlinsko dekoracijo. Da gre za-čisto renesančno občutje, potrjuje tudi motiv jajčnice pod krovno ploščo. Ta stilna stopnja bi v naših razm erah ustrezala prvi polovici 17. stoletja. O gotski tradiciji ni več niti sledu. V drugačni obliki, a z istim slogovnim izrazom je zlasti na Štajerskem še vrsta podobnih znamenj, ki jih lahko označimo za renesančna. Sem sodijo tista v tllapju v Slov. goricah, na Ptujski cesti pri Gor. Radgoni, v Bukovcih pri Ptuju, Puščavi itd. Med njim i pa je tudi nekaj takih, ki zaslužijo, da jih prav v tej zvezi posebej omenimo. S kiparskim okrasom se odlikuje npr. znamenje, postavljeno ob peš poti iz Laškega proti Šmihelu. Celota in reliefni okras na njem sta izrazito renesančna; zna­ m enje je nam reč izdelala ista kamnoseško-kiparska delavnica, ki je leta 1637 napravila glavni portal pri šmihelski cerkvi. — Z bogatim kiparskim okrasom je tem u znamenju močno sorodno kužno znamenje v Dobju pri Celju iz leta 1641. Njegov stilni izraz je renesančen in se kaže v logični grajenosti njegovih sestavin, v napisih, v strogi sim etrični postavitvi angelskih glavic in v ornam entiki obeh kartuš, kjer se pojavlja svitkov j e in okovasta motivika, pa tudi v kapitelu, ki je po obliki in dekoraciji renesančen, kar vse se dobro spaja z dvakrat ponovljeno letnico na­ stanka 1641. Po letnici 1635 sodi semkaj še znamenje z reliefi, ki zdaj samo stoji pri cerkvi v Vidmu ob Savi; tudi sočasno znamenje z bližnje Poljščice, ki je zdaj postavljeno ob cerkvi sv. Duha v Krškem, je videmskemu moč­ no sorodno. Mnogo preprostejše od doslej opisanih je znamenje pri Skaručni iz leta 1660, ki je edino te vrste z okroglim stebrom. V Prim orju, kjer bi upravičeno pričakovali vplive prave, italijanske renesanse, so znamenja na splošno mnogo manj pogosta kakor drugod po Sloveniji; zdi se, da njihova gostota na splošna pada od severa proti jugu. Zaradi trdoživosti, s katero se v kamnoseštvu, ki je v klasični deželi kamna, na Krasu, zakoreninjena domača obrt, prenašajo udomačene stilne oblike iz roda v rod in se novotarije le počasi oprijem ljejo tal, bi tej ljudski plasti likovne ustvarjalnosti težko postavljali ostre stilne meje, saj žive usedline različnih slogov še dolgo druga ob drugi, čeprav so se drugod že zdavnaj preživele. Zunanji izrazi gotike zato v tem okolju še celo v 17. stoletju niso nobena posebnost. Posamezni spomenik, na ka­ terem je dobro opazno sožitje različnih slogovnih komponent, zato mno­ gokrat bolje označimo časovno kakor pa, če bi ga hoteli po vsej sili ozko stilno opredeliti. Z oznako »17. stoletje« v prim orskem okolju pogosto­ k rat mislimo na tisto značilno mešanje zaostale gotike z renesanso. In prav to obdobje se je v Prim orju zelo močno uveljavilo. Kako se je izra­ zilo v znamenjih, naj pokažejo tile prim eri: Sl. 52. Šteben v Ziljski dolini; gotsko znam enje s freskam i iz okrog 1525 Šteben im Ziljatal; gotischer Bildstock mit Fresken um 1525 Sl. 53. Tomaj; slopasto znam enje v kraški izvedbi iz 17. stol. Tomaj; B ildstock in K arstausführung; 17. Jahrhundert Stebrasto znamenje v Suhorju v Brkinih, ki je označeno z letni­ co 1667, je bilo verjetno zamišljeno kot svetilnik, na k ar še sedaj spo­ m inja domača oznaka »faräu«, pa tudi njegov tabernakeljski nastavek se odpira na vse štiri strani. Pravokoten vitek slop ima posnete robove, v čemer se izraža podobno občutje kakor v profilaciji okenskih ostenij iz tega časa. To je pravzaprav še odmev gotike, medtem ko je školjka, ki nosi hišico, že povsem renesančna in tudi vrh piram idne strehe spo­ minja na del renesančnega balustra. Čeprav je označeno z letnico 1654, je z okroglim stebrom in enakim školjkastim nastavkom tudi kot celota mnogo bolj renesančno danes žal deloma razbito znamenje ob cesti nedaleč od križišča v Ribnici pod Pivko. Med najpopularnejše prim ere kamnitega, z reliefi okrašenega zna­ m enja 17. stoletja sodi votivni »Petrov pil« v Vrhpolju pri Vipavi, ki je označen z letnico 1660. Monolit je lep prim er kraškega kamnoseštva v renesančni redakciji. Čeprav je slabo ohranjen v svojem naj pričevalne j šem zgornjem delu, dobro dopolnjuje redko tovrstno gradivo pil v zavoju ceste pri Mančah iz leta 1684, ki je slop kvadratnega prereza z živimi robovi in s profili­ ranim kapitelom, na katerem je prizm atični nastavek s figuralnim i upo­ dobitvami v plitvih polkrožnih vdolbinah. Živahno usločena piram idasta strešica ni več geometrično stroga in že napoveduje stilni napredek, ki se izraža tudi v razgibanih figuralnih upodobitvah. Kam vodi nadaljnji razvoj v tej smeri in kakšna je bila oblikovna usoda kasnejših tovrstnih znamenj, bi lahko ilustrirali na prim eru iz Gorišnice pri Ptuju, kjer se je na stebrastem znamenju iz leta 1686 pla­ stični okras že močno razbohotil in so figure na nastavku že zapustile svoj arhitekturni okvir ter stopile pred tektonsko ploskev v prostor, na­ mesto geometrično oblikovane strešice pa je kam nosek-kipar postavil prosto stoječo figuro Pietä, ki s tem napoveduje v vsakem pogledu b o ­ gato vrsto baročnih znamenj, okrašenih s plastikam i, kakršna poznajo zlasti m esta in trgi kot javne spomenike. Med zgodnejše prim ere se uvršča tudi znamenje v Zavrču pri P tuju iz leta 1672 s »hrvaškim K ri­ stusom« na vrhu in Vreme pri Divači z žal zadnji čas podrtim okroglim stebrom s plastiko sv. Jurija. V dopolnilo doslej povedanega bi kot sopotnike kam nitih stebrastih znamenj, na katerih smo v nekaj prim erih poskusili pokazati razvoj stila med gotiko in barokom tudi na tako skrom nih spomeniških objektih, lahko še omenili številno skupino zidanih slopnih in slopastih znamenj, ki skupaj s prvim i koreninijo še v srednjem veku in doživljajo njim podobne menjave, le da za površni pogled v mnogo manjši meri, ker vsebujejo manj takih elementov, ki se jih da slogovno in časovno po­ drobneje opredeliti. Navadno imajo ta znam enja obliko v prerezu kva- dratičnega slopa z ustreznim podstavkom, na njem pa je nastavek z vdolbinami na vseh štirih straneh, pokrit s piram idno streho. Slogovne spremembe se na taki zasnovi kažejo lahko v podrobnostih, npr. v načinu, kako prehaja trup v nastavek, kakšne so vdolbine v njem, kako so po­ stavljene glede na njegov spodnji rob, in kvečjemu še, kakšen je pod­ strešni venec. P ri opazovanju celote, ki je tudi za stilno presojo navadno važnejša od posameznosti, pa se je pokazalo, da medsebojno razm erje med trupom slopa in njegovim nastavkom ni vedno enako: nastavek je lahko širši ali pa ožji od slopa. V prvem prim eru, ko nastavek kot hišica ali tabernakelj presega širino slopa in je zato njegova lebdeča gmota v labilnem položaju, ki je značilen za gotsko občutje — spomnimo se le na vitkih podstavkih postavljenih plastik, Pilgram ove prižnice na Du­ naju itd. — imamo vseskozi opravka s srednjeveško tradicijo, čeprav smo že večinoma v 17. stoletju, ko so znamenja te vrste najpogostejša. To zakoreninjeno tradicijo v pogledu medsebojnega razm erja med širino trupa in nastavka, ki je bila vsakokratnim graditeljem dotlej sama po sebi razum ljiva in se verjetno sploh ni nihče vpraševal, zakaj tako, je moglo prem agati le popolnoma novo gledanje na odnose med nošenimi in nosečimi arhitekturnim i deli, nov odnos človeka do narave, torej vse tisto, kar je novega dala renesansa, ko je prekinila s srednjim vekom. Seveda bi te menjave tudi na domačem gradivu lahko mnogo bolje pri­ kazali na drugih prim erih; kako pa so odjeknile celo na znamenjih, ki gotovo niso pomenila vrhunskega likovnega ustvarjanja, je zanimiva po­ drobnost pri študiju stilnih sprememb v obravnavanem obdobju. Če je bilo iz srednjega veka podedovano razm erje med slopastim trupom in nastavkom te vrste znamenj tako, kakor smo ga poprej opisali, je rene­ sančno pojmovanje to razm erje obrnilo: trup kot noseči del mora biti iz tektonskih razlogov poslej širši od nastavka. Namesto labilnosti se uve­ ljavi stabilnost, namesto rasti — grajenje. ' • s : 1 ’ * s « Sl. 54. Savna peč pri Zidanem m ostu; slopno znam enje je okrašeno z bogato m otiviko 17. stol. Savna peč bei Zidani m ost; B ildstock mit der reichen Dekoration des 17. Jahrhunderts Če naj podpremo vse doslej povedano s spomeniki, potem za tradicio­ nalno srednjeveško občutje lahko navajam o za prim er slopno znamenje ob cesti Ljubljana—K ranj v višini Mavčič, znamenje na polju pri Grob­ ljah in v Topolah pri Mengšu, v Sori pri Medvodah, Špitaliču pri Konji­ cah, v pobočju nad Gornjim gradom itd., m edtem ko se vse tisto, kar smo označili za renesančno novost, najbolje izraža na nekem znamenju pri Tomaju na Krasu, ki mu ljudje pravijo »stari pil«. Čokat kvadratični trup z živimi robovi zaključuje zgoraj zidec pravokotnega profila, nad katerim je postavljen ožji prizm atični nastavek s pravokotno vrezanimi polkrožnimi vdolbinami na vseh štirih straneh, ki segajo do spodnjega roba, k ar je značilnost novodobne postavitve niš, ki so v še gotsko obli­ kovanih prim erih redno postavljene več ali manj na sredino vsake stran­ ske ploskve nastavka. Poleg danega širinskega razm erja med trupom in nanj postavljenim zgornjim delom, ki se vizualno sprem inja v razm erje mas, pa je za stilno stopnjo, kateri pripada in ki nim a z gotiko nobene zveze več, posebno zanimiv tudi podstrešni venčni zidec, ki sloni na pro­ filiranih kam nitih konzolah, postavljenih na oglih in na sim etralah stra­ nic. Take konzolne vence vidimo na domala vseh m onum entalnih stavbah v Prim orju, označimo jih lahko za renesančne in jih uvrstimo v 17. sto­ letje. Če dodamo k tem u še položno piram idno streho iz skrli, ki je za­ m enjala alpsko strm o piramido, pokrito s skodlami ali skrilom, imamo pred seboj klasičen prim er slopnega znam enja v oblikah kraške rene­ sanse. Žal so v Prim orju vsaj ohranjena znamenja slopnega tipa preveč redka, da bi opisane pojave lahko opazovali še na drugih prim erih in jih prim erjali med seboj. Kako se je isti tip ohranil še v naslednje sto­ letje, pa nam priča lep prim er votivnega znamenja iz leta 1736 v Danah pri Sežani. Celinska Slovenija je bila očitno manj dovzetna za stilne spremembe v smislu popolnega prelom a s tradicijo. Še globoko v 17. stoletju, ki je s slopnimi znamenji najbogatejše, se ohranja v celoti srednjeveška tra ­ dicija in se novemu času prilagajajo le posameznosti. Eden najlepših primerov, kako se je 17. stoletje tudi izven Prim orske v vsem ločilo od starega, je znamenje na Savni peči pri Zidanem mostu, ki se odlikuje še z bogatim štukaturnim okrasom in uporablja pri tem glavice puttov, školjkaste m otive in bisernico, kar vse je prevzeto iz ornam entalne in dekorativne zakladnice naše renesanse. Med enim najlepših slovenskih znamenj slopnega tipa v Štebnu v Ziljski dolini, ki je ne glede na freske še vse gotsko in se čudovito veže z značajem alpske pokrajine, pa med tomajskim, ki je sredi kraških goličav spregovorilo z renesančnim naglasom, je m orda komaj dobrih sto let. Pa kakšna razlika! Koroški je vitek, v izrazu lahak in eleganten, saj so od kubične gmote njegovega nastavka ostali le še robovi. In kakšen višinski zagon m u je dajala šele stara, od sedanje nedvomno bolj strm a skodlasta streha! K raški pa je ves težak, kubično m asiven in položna kam nita piram ida strehe, ki je prvotna, ga še bolj priklepa na zemljo. Med obema ni samo stilne razlike, m arveč se tu odpirajo zanimiva vpra­ šanja um etnostne geografije. Ni naš namen, da bi jih reševali na tem mestu. V tem prispevku sem želel pokazati, da tudi tako gradivo, ki je za površnega ocenjevalca brez vsakršne vrednosti in po m nenju nekaterih celo ni vredno, da bi ga dalje hranili, ne le bistveno dopolnjuje našo spomeniško posest in bogati našo pokrajino, temveč zastavlja tudi mnoga znanstvena vprašanja, ki jih ni vedno lahko pojasniti. P rav zato pa so vedno znova m ikavna in vedno bolj aktualna. ZU SA M M EN FA SSU N G BILDSTÖCKE UND STILWANDEL ZWISCHEN GOTIK UND BAROCK D ie A b h an d lu n g ist je n e r A rt von D en k m älern gew idm et, die sogar im M ilieu d er pro v in ziellen K u n st gew öhnlich n ic h t als vo llw ertig e K un stsch ö p ­ fungen angesehen w erd en u n d die d eshalb d ie K u n sth isto rik e r u n d die E tno- g rap h en ein e r dem a n d e re n zuschieben. D ie Folge davon ist, dass sie bis je tz t als G anzes noch n ic h t b e h a n d e lt w o rd en sind, obw ohl sich S low enien ein er grossen A nzahl von B ildstöcken u n d W eg-K apellen a lle r m öglichen F o rm en un d bild n erisch en Q u alitäten rü h m en k an n . D er A u to r w ü n sch t g erad e an diesem M ateria l zu zeigen, w ie sich d er Ü bergang von d e r G otik zum B arock im R ah ­ m en ein er b estim m ten T y p en g ru p p e vollzogen hat. Zu diesem Z w eck h a t er die stein ern e n säu len artig en B ildstöcke gew ählt, die in ih re r S tein m etzen au sarb ei­ tu n g u n d m it ih re m S k u lp tu ren sch m u ck u n te r allen ü b rig en G ru p p en von B ild­ stöcken h in sich tlich ih res S tils am au sg ep räg testen sind; zum T eil h a t e r ab er die S tilen tw ick lu n g auch an den g em au erten T ab ern ak elp feilern alp en län d i- scben T ypus nachgew iesen. D abei h a t er d ie F o rm v erw an d tsch aft d e r ersten G ru p p e m it den L ich tsäu len u n te rstric h e n (z. B. die L ich tsäu le bei d e r D om ­ k irch e in M arib o r aus d. J. 1517) u n d fü h rt einige B eispiele von solchen B ild­ stöcken m it sp ätgotischem S tilau sd ru ck an (z. B. P o d g o rje bei K am nik, L evec u n d D rešin ja vas bei C elje, D rb etin ci u n d H v aletin ci in den S lovenske G orice — alle aus dem A n fag des 16. Jah rh u n d e rts), d an n a b e r w eist e r d a ra u f hin, w ie an dem noch ganz gotisch gefo rm ten G anzen allm äh lich E lem ente d er R enais­ sance zu r G eltu n g kom m en. D ie B ildstöcke in G o rn ja R adgona (1525), in M ele bei G o rn ja R adgona u n d in C ogetinci, die noch au sg esp räg t spätgotisch sind, h a ­ ben im offenen T ab ern ak elh äu sch en schon B a lu ste r im R enaissancestil. U m das J a h r 1600 un d in d er ersten H älfte des 17. J a h rh u n d e rts kom m en die neuen F o rm en schon stä rk e r zu r G eltung. So sin d d rei B ildstöcke an d e r S trasse bei A pače b ereits ganz im R enaissancestil, äh n lich w ie d e r B ildstock bei Stična, den d e r A bt L a u re n tiu s R ain er von S tičn a i. J. 1583 e rric h te n liess. D ie B etsäule u n te rh a lb von Š m ihel ü b e r L aško, die dieselbe A rb eit au fw eist w ie das P o rtal d er d o rtigen K irch e aus dem J a h r 1637, zeichnet sich d u rch reich en S k u lp tu ­ ren sch m u ck aus, so w ie die P estsäu le in M a rija D obje bei C elje aus dem J a h r 1641. W egen d e r F ü lle d e r fü r die B earb eitu n g geeigneten S tein art, dem S an d ­ stein, g ib t es die m eisten B etsäu len von diesem T ypus in d er S teierm ark . Die D ichte dieser D enkm äler sch ein t vom N orden gegen S üden abzunehm en. D as K üstenland, das sonst fü rs S tu d iu m d e r b eh an d elten Z eitsp an n e soviel M ateria l b ie te t un d das als G ebiet, w o sich das A lp en h in terlan d u n d das M ittelm eerg eb iet b erühren, eines d e r in te re ssa n te ste n G ebiete ist —u n d zw ar n ic h t n u r im slow enischen M asstab-, ist aus bis je tz t noch u n b e k a n n te n G rü n d en v e rh ältn ism ässig arm an B ildstöcken. D ie L ich tsäu le im D orf S uh o r in den B rk in i aus dem J a h r 1667 folgt m it seinem M uschelm otiv, w o ra u f ein offenes T ab ern ak elh äu sch en gesetzt ist, schon dem R enaissancestil. A ls gutes B eispiel p rim itiv e r R enaissance-B ild­ nerei in ein er K a rsta u sfü h ru n g zeichnet sich besonders d e r sogenannte »P etrov pil« in V rh p o lje bei V ipava au s dem J a h r 1660 aus. Im 17. J a h rh u n d e rt e n tsteh en u n te r dem E influss des H um anism us die ersten B eispiele von B etsäulen m it fig u rale n P la stik e n an d e r Spitze, w ie sie im B arock so zah lreich au f den P lätzen v ieler u n se re r S täd te e rric h te t w urden. In ik o n o g rap h isch er H in sich t sin d d a ru n te r in te re ssa n t besonders jen e m it der F ig u r des tra u rig e n , so g en an n ten »kroatischen C hristus«, d ie n u r in den G renz­ gebieten gegen K ro atien zu V orkom m en. G em au erte T a b e rn a k e lp fe ile r alp en län d isch en T ypus, d ie au ch noch d e r go­ tisch en T ra d itio n entstam m en , u n te rw e rfe n sich dem F o rm en w an d el d e r neuen Z eit insofern, dass d e r A ufsatz, d e r frü h e r b re ite r w a r als d e r S ch aft (Rum pf), je tz t sch m aler w ird als dieser. So ä n d e rte sich d ie noch gotisch em p fu n d en e lab ile P osition d e r au f sch m alem Sockel schw ebenden M asse (vgl. die gotischen A rc h ite k tu rp la stik e n au f d ü n n en S äulchen!) zum V orteil d e r S tatik , des B auens, des V erh ältn isses zw ischen den g etrag en en u n d den tra g e n d e n G liedern, der k la re n Ü b ersich tlich k eit usw . A us d er grossen A nzahl dieses M aterials, diese B etsäu len sin d ja von allen die zah lreich sten (über 300 B eispiele), fü h rt d er A u to r als B eispiel g otischer F orm en g eb u n g die B etsäule m it F resk en aus dem J. 1525 in St. S tefan im G ailtale an, als ih r R enaissance-G egenstück in ein er K a rsta u sfü h ru n g a b e r ein en B ildstock in T om aj im K arstg eb iet, d e r sich beson­ d ers m it seinem K o n so len k ran z u n te r dem D ach in die d o rtig e au ssero rd en tlich c h a ra k te ristisc h e B au k u n st des 17. Ja h rh u n d e rts einfügt. D ie A b h an d lu n g h a t die A b sich t zu zeigen, dass au ch zum S chein u n b ed eu ­ ten d es u n d m it U n rech t h in tan g esetztes M ateria l sogar in H in sich t d e r S tile n t­ w ick lu n g in te re ssa n t sein k an n . A usserdem ste llt dies M ateria l als G anzes eine R eih e v o n k u n stg eo g rap h isch en F ragen, in d eren B eleu ch tu n g sich e rs t sein w a h re r W ert erw eist u n d so k a n n es auch b re ite re s w issen sch aftlich es In te ­ resse erw ecken.