AVSTR. KRŠČ TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja 10. in 25. dne vsakega mesca.
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6.
Izdaja
Franc Ullreich, Dunaj.
Lastnik: Avstr, krščanska tobačna delavska zveza.
Odgovorni urednik: .
Mihael Moškerc.
Tisk KatoliSk« tiskarne v Ljubljani
St. 27.
V Ljubljani, dne 10. julija 1918.
Leto XI.:
Sprememba v delavskem tiskn slovenske katoliške delavske demokracije.
V »Naši Moči« se je objavilo sledeče pojasnilo:
V časih, ko je bila »Naša Moč« na tem, da preneha, se je obrnil rajni dr. Krek na Avstrijsko kršč. tobačno delavsko zvezo, naj opusti svoj mesečnik »Glasnik avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, namenjen njenim članom in naj prinaša naš list tudi reči, ki tičejo posebno koristi te strokovne organizacije. Reč se je izpeljala tako, kakor je to sprožil in želel dr. Krek. To je bilo dobro za naš list v gmotnem gziru, ni pa ustrezalo časnikarskemu poletu in pokretu samemu in seveda tudi ni odgovarjalo koristim »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, ki je naročala vsem svojim slovenskim članom »Našo Moč« s spremenjeno glavo »Glasnik«.
Ker je sklenil zadnji občni zbor J. S. Z-, naj se uvede »Naša Moč« obligatno vsem članom J. S. Z., se je moralo uredništvo »Naše Moči« ozirati na ta sklep in poskrbeti, da bo »Naša Moč ustrezala v prvi vrsti namenom in koristim »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, ki mora dobiti v »Naši Moči« tisto gonilno silo, ki bo množila njene vrste. »Naša Moč« je sicer ustanovljena v prvi vrsti namenom naše strokovne organizacije, toda prezirati pa ne more in ne sme drugih politično važnih dogodkov in posebno še ne apologetike. Potrebno je, da se razširi tudi krog sotrud-nikov »Naše Moči« in se sploh vse stori, da bo list na višku in da ne bo slonelo vse delo le na ramah enega človeka, kar ni zdravo in prav.
Uvažajoč navedene okolnosti je konzorcij »Naše Moči« predlagal »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi«, naj se razruši dosedanji dogovor med njo in med »Našo Močjo« in naj si poskrbi za svoje člane drugače nadomestila. »Avstrijska
krščanska delavska zveza« je izjavila, da sprejema predlog in da bo izdajala »Glasnik« »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« na štirih straneh 10. in 25. vsaki mesec.
Konzorcij »N. Moči« mora ob tej spremembi izraziti vodstvu »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« svojo hvaležnost, ker je njena pomoč omogočevala »Naši Moči« dolgo vrsto let takorekoč obstoj lista.
Poskrbeti hočemo, kar bo v naših močeh, da bo »Naša Moč« odgovarjala koristim slovenske katoliško narodne delavske demokracije.
Konzorcij in uredništvo »Naše Moči«.
»Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske Zveze« bo izhajal dvakrat na mesec in sicer 10. in 25. vsakega meseca. List se bo pečal pred vsem le s strokovnimi zadevami članov Avstrijske krščanske tobačne delavske Zveze in ga bodo dobivali njeni člani brezplačno.
Uredništvo »Glasnika«.
Novi podporni red.
Objavljamo s tem novi podporni red, Zvezina skupščina je naročila svoj čas načelstvu, naj ga sestavi. Podporni red, ki je veljal do zdaj, je od 1, majnika naprej razveljavljen.
Članom priporočamo, naj si to številko »Glasnika« dobro shranijo, da bodo lahko vselej, kadar bo potrebno, pogledali v »Podporni red«.
Vsaki član, ki pripada »Zvezi« vsaj 52 tednov in ki je neprestano plačeval svoje prispevke, sme zahtevati podporo, katere višino in pogoje, ki tvorijo predpogoj za izplačilo podpore, določujejo sledeče določbe:
A.	Bolniška podpora.
1.	Vsaki član sme zahtevati bolniško podporo, če ga vodi delovršbena (tvomi-ška) bolniška blagajna v stanju bolnikov.
2.	Bolniška podpora znaša v 40 vinarskem prispevalnem razredu:
Po 1 letnem članstvu, 42 dni po 72 v. Najvišji znesek 30 K 24 v.
Po 3 letnem članstvu 49 dni po 72 v. Najvišji znesek 35 K 28 v.
Po 3 letnem članstvu 56 dni po 72 v. Najvišji znesek 40 K 32 v.
3.	V 50 vinarskem prispevalnem razredu znaša bolniška podpora:
Po 1 letnem članstvu 50 dni po 80 v. Najvišji znesek 40 K.
Po 3 letnem članstvu 60 dni po 80 v. Najvišji znesek 48 K.
Po 3 letnem članstvu 70 dni po 80 v. Najvišji znesek 56 K.
B.	Podpora porodnicam.
4.	Ženskim članom gre v slučaju poroda pravica do podpore, ki znaša v 40 vinarskem prispevalnem razredu:
Po 1 letnem članstvu 12 K.
Po 3 letnem članstvu 16 K.
Po 5 letnem članstvu 20 K.
5.	V 50 vinarskem prispevalnem razredu znaša podpora porodnicam:
Po 1 letnem članstvu 15 K.
Po 3 letnem članstvu 20 K.
Po 5 letnem članstvu 25 K.
6.	Pri normalnem poteku poroda se izplača le podpora v navedenih zneskih. Če sledi otroški postelji bolezen, gre članu še pravica do redne (normalne) bolniške podpore (odstavek A) podpornega reda, če jo ni že prej dobival in si zato ni zopet pridobil pravice do nje.
C.	Podpora ob orožnih vajah.
7.	Vsaki moški član ima pravico, če je vpoklican k orožnim vajam (slučaj mobilizacije je izvzet), do podpore ob orožnih vajah, če je plačeval vsaj skozi 52 tednov prispevke. Ta znaša pri tedenskem prispevku 40 v: vsaki dan 75 vj pri 50 v: vsaki dan 90 v.
8.	Podpora ob orožnih vajah se more dobivati na leto le največ skozi 4 tedne. Za {prožne vaje, ki trajajo manj kakor 1 teden, se ne dovoljuje podpora.
D.	Mrtvaščina.
(Pogrebni prispevek.)
9.	Mrtvaščina znaša:
V 40 vinarskem prispevnem razredu:
Po 1 letnem članstvu 10 K.
Po 3 letnem članstvu 20 K.
Po 5 letnem članstvu 40 K.
Po 10 letnem članstvu 70 K.
10.	V 50 vinarskem prispevalnem razredu:
Po 1 letnem članstvu 15 K.
Po 3 letnem članstvu 25 K.
Po 5 letnem članstvu 50 K.
Po 10 letnem članstvu 90 K.
11.	Mrtvaščina se izplača le sorodnikom umrlega člana. Javnim zavodom, podjetjem ali korporacijam se mrtvaščina ne izplača.
E,	Prestop članov v provizijsko stanje.
12.	Člani, ki so premeščeni z a č a -snov provizijsko stanje, so v tem času oproščeni prispevkov. Za čas vplačevanja prispevkov počivajo v smislu § 8., odstavka 2. zvezinih pravil vse pravice teh članov in dobivajo samo glasilo »Zveze«. Kadar zopet vstopijo v tvorniško službo, plačujejo prispevke naprej in se tako nadaljuje njih svoječasno prekinjeno članstvo. Čas, ko se niso vplačevali prispevki, se ne uračunava v dobo članstva.
13.	Premestitev člana v začasno provizijsko stanje in zopetna uvrstitev v aktivno delavsko stanje in pričetek prispevanja morajo krajne skupine z navedbo imena in številke dotičnega člana precej Zvezinemu tajništvu naznaniti.
14.	Člani, ki prestopajo v trajno provizijsko stanje, morejo tudi naprej pla: čevati svoje popolne prispevke Zvezi in ostanejo izvzemši točke 15 sedanjega podpornega reda popolni upravičeni člani.
15.	Člani v provizijskem stanju, ki vplačujejo svoje popolne prispevke Zvezi, imajo pravico do bolniške podopre le, če morajo ležati, kar se mora dokazati z zdravniškim spričevalom.
16.	Člani, ki prestopijo v trajno provizijsko stanje, si lahko, če so bili vsaj pet let člani, in če so plačevali redno prispevke, puste zabeležiti pravico do mrtva-ščine. V tem slučaju morajo plačevati mesečno 20 vinarjev. Navedeni .znesek se lahko vplača za celo leto naprej. Taki člani dobivajo strokovno glasilo brezplačno. Če se prispevek ne vplačuje skozi tri mesece povrsti, ugasne pravica do mrtvaščine, Predbeležiti se pa sme pravica do mrtvaščine le, če član s svojimi prispevki ni nad 8 tednov na dolgu. Zaostali prispevki se morajo pri predbe-ležki poravnati.
7, Prestop v provizijsko stanje mora član naznaniti vodstvu krajne skupine in povedati, če bo plačeval v dobi procizij-skega stanja tedenski ali mesečni prispevek (točka 14 in 16 sedanjega »Podpornega reda«). Član, ki to priglasitev pri prestopu v provizijsko stanje opusti, izgubi pravico do mrtvaščine. Načelstvo krajne skupine mora naznaniti člane, ki se priglase, centrali z imenom in številko člana; krajna skupina mora pa voditi istočasno seznam teh članov. V člansko knjižico se mora istočasno vpisati primerna opazka.
F.	Prestop v višji prispe valni razred.
18.	Kadar prestopi član v višji razred, mora prebiti čakalno dobo 26 tednov, dokler dobi pravico do podpore višjega razreda. če dobiva član v tej čakalni dobi podpore, veljajo zanj podporne postavke nižjega prispevalnega razreda.
19.	Pri porodniških podporah se mora prebiti čakalna doba 52 tednov.
G. Pravno varstvo.
20.	Vsaki član, ki je šest mesecev neprestano plačeval prispevke, če ni s svojimi prispevki dlje kakor 8 tednov v zaostanku, ima pravico do pravnega varstva na račun »Zveze«.
Pravno varstvo se podeljuje pod sledečimi pogoji:
a)	le v vprašanjih, ki tičejo plačilnega ali delovnega razmerja in ki so nastala iz njega;
b)	v slučajih, ki so naravnost v zvezi s pravnim izvrševanjem kake prevzete funkcije kot člana odbora ali zaupnika.
21.	Pravno varstvo obstoja v tem, da se naroči odvetnik, oziroma da se nosijo stroški, ki jih povzroči s pritrdilom Zvezi-nega načelstva poverjeni pravni zastopnik. Če član poveri izvedbo kake zadeve pravnemu zastopniku brez izrecnega potrdila »Zvezinega« načelstva, »Zveza« ne poravna stroškov.
22.	Podelitev pravnega varstva članom je v vseh slučajih pridržana odločitvi »Zvezinega« načelstva. Če je zahtevek po pravnem varstvu upravičen, bo sklenilo načelstvo, da podeli pravno varstvo in dalo nadaljnih navodil. Zvezino načelstvo lahko odkloni pravno varstvo, če:
a)	se naprej ve, da podelitev pravnega varstva članu ne bo koristila;
b)	če gre za zahteve, ki niso v nobeni zvezi z namenom Zveze. Posebno se bo to zgodilo, kadar gre za pravne slučaje zasebno pravnega značaja in pri tožbah glede na razžaljenje časti.
23.	Denarna kazen, oziroma nadomestilo zaslužka pri zaporih se v nobenem slučaju ne povrne.
24.	V slučajih, v katerih člani nimajo pravice, da dobe pravno varstvo, se more podeliti članom pouk na račun Zveze po pravu veščih osebah, oziroma se more posredovati.
25.	Vse prošnje za pravno varstvo mora načelstvo krajne skupine poslati Zvezinemu vodstvu in sicer precej, ko je načelstvo krajne skupine izvedelo o zahtevi člana. Vsaki prošnji se mora priložiti natančno pojasnilo zadeve in se morajo tudi navesti dokazila. Načelstvo Zveze ne prevzame nobene odgovornosti, če se zahtevek po pravnem varstvu prepozno priglasi.
26.	Če v kakem brezupnem slučaju krajna skupina kljub temu uvede postopanje, mora dotična krajna skupina sama pokriti stroške.
H. Določbe, ki jih je upoštevati pri izplačevanju podpor.
27.	Vsak član, ki namerava dobivati podpore, mora to na primeren način, ko nastopi pravico do podpore utemeljoča okolnost, pravočasno javiti zaupniku, oziroma načelstvu krajne skupine (Zgled: Premestitev v bolniško stanje, odhod k orožni vaji).
28.	Bolniška podpora se izplača le, če traja bolezen vsaj tri dni V tem slučaju se pa računa p°dpora od prvega dne bolezni naprej. Bolniška podpora se more, če je potrebno, sprejemati ves čas podporne dobe.
29.	Če je dobil kak član v dobi 52 tednov popolno bolniško podporo, do. katere mu gre pravica, od dne, ko je sprejel zad-
nje izplačilo, nima skozi 52 tednov pravice do nje.
30.	Da dobi član izplačano podporo, se mora izkazati s člansko knjižico in bolniškim listom. Sprejem podpore mora pre-jemalec v članski knjižicipotrditi.
31.	Člani, ki so nad osem tednov s svojimi priispevki na dolgu, izgube, izvzemši slučajev bolezni, pravico do podpore. Če povrnejo zamujene prispevke, se postopa ž njimi kot z novimi člani. (§ 5. Zveznih pravil.)
32.	Pri izplačilu prvega obroka podpore, se morajo odtegniti morebitni zaostali tedenski prispevki. Morebitni zapadli tedenski prispevki se morajo vselej odtegniti od podpore.
33.	Če je kak član dlje v bolniškem stanju, kolikor časa traja podpora, je član odvezan od plačevanja priispevkov in tudi uživanja pravic. Člani, ki še niso dosegli pravic do podpore, se odvežejo pri dlje kakor štiri tedne trajajoči bolezni vsakega prispevanja in tudi od uživanja pravic. Če prične član zopet plačevai prispevke, se v slučaju, da namerava zahtevati pravic, ne sme uračunati v čakalno dobo čas, v katerem je bil odvezan prispevanju.
34.	Člani lahko plačujejo prispevke naprej, ko preneha izplačevanje podpor, da se ne prekine čakalna doba. Če jim to ni trajno mogoče, se sme naprositi načelstvo krajne skupine, da dovoli rok za vplačevanje prispevkov. Načelstvo krajne skupine naj predloži prošnjo Zvezinemu načelstvu, ki o prošnji odločuje. Če se kakemu članu dovoli obrok za vplačevanje prispevkov, mora, ko poteče rok, toliko časa vplačevati vsaki teden vsaj dva tedenska prispevka, dokler ne vplača vseh zaostalih prispevkov.
35.	Člani, ki so vpoklicani v aktivno vojaško službo, nimajo medtem časom nobenih dolžnosti in tudi nobenih pravic. Če se vrne član po opravljeni službeni dolžnosti v prejšnje razmerje k Zvezi, se mora v štirih tednih prijaviti pri bližnji skupini, da ga zopet uvrste.
36.	Izplačevanje mrtvaških podpor se mora priložiti župnijsko spričevalo o smrti dotičnega člana in se mora članska knjižica odvzeti in poslati centrali. Sprejem mrtvaščine naj potrdi prejemnik v članski knjižici. Če se mrtvaščina ne dvigne vsaj dva meseca po smrti člana, ugasne pravica do nje.
37.	Sledeči podporni red, ki velja od 1. majnika 1918, morajo izvesti načelstva krajnih skupin.
Dunaj, 20. aprila 1918.
Za Zvezino načelstvo:
Franc Ullreich, načelnik.
Gratis tobak tobačnemu delavstvu.
Leta in leta sem smo moledovali in prosili, naj se dovoljuje gratis tobak moškemu delavstvu itobačnih tvomic. Dosegli nismo ničesar. V odgovoru, ki ga je izdalo glavno ravnateljstvo meseca decembra 1907 na spomenice delavstva c. kr. tobačnih tvomic, se je odklonila želja po oddaji tobačnih fabrikatov moškemu delavstvu za lastno ceno z odgovorom:
»Oddaja fabrikatov za lastno ceno ni združljiva z načeli tobačnega monopola.«
Odgovor seveda ni bil tak, ki bi mogel držati. Ponovili smo zato svojo zahtevano zahtevo in rekli, naj dajo gratis (zastonj) tobak, da se ne bodo kršila načela tobačnega monopola.
Od takrat je preteklo nad 10 let. Prišla je vojska, ki nas je »osrečila« s pomanjkanjem tobaka. Doživeli smo pripetljaje, ki jim pač ni enakih, da so delali delavci celi dan posredno ali neposredno s pre-delavanjem tobaka, a sami so bili izključeni od dobivanja tobaka. Zvečer nisi v nobeni trafiki ničesar več dobil; tobačni delavec je moral gledati druge, kako so kadili. Med prebivalstvom je bilo seveda splošno razširjeno mnenje, da vsaj tobačni delavci ne morejo čutiti pomanjkanja tobaka, ker so itak preskrbljeni ž njim. A preskrbljeni niso bili in zdaj so šele končali to nevzdržljivo stanje.
Finančno ministrstvo je pnpoznalo na predlog generalne direkcije z odlokom, ki velja nazaj do 1. aprila 1918, da dobe vsi stalni in nestalni moški uslužbenci tobačne režije gratis tobak v vrednosti mesečnih 10 kron. Tobačna pristojbina gre za tisto dobo, za katero dobiva delavec svojo plačo, oziroma bolniško podporo. Tobačni pristojbini zapade zadnji dan tedna v mesecu. Pravica do dobave tobačne pristojbine se prične pristoplim delavcem bodoči mesec in ugasne na koncu tistega meseca, ko zapusti delo Če prostovoljno ali kazensko delo preneha, ugasne dobavna pravica precej. Vrednost gratis tobaka se zaračuna po prodajalni ceni. Dobava se omejuje na sledeče vrste:
Smotke: »Virginier«, »Portorico«, »Ci-garillos«, »Mešane inozemske«.
Svalčice:	»Damen«, »Sport«, »Ogr-
ske«.
Svalčični tobak: »Fini Hercegovinec«, »Najfinejši ogrski svalčični tobak«.
Duhan: »Knaster«, »Podeželni tobak«.
Drugi fabrikati, Ainitotobak in eksportni fabrikati se ne smejo dajati za gratis tobak. Upravičeni delavec, če je na dopustu ali ako je bolan, naznani svoje želje po tobaku svojemu neposrednemu predstojniku, uradniku pismeno ali pa po kaki v tvornici zaposleni posredovalni osebi. Naknadna dobava je mogoča v važnih slučajih: n. pr. v slučajih bolezni, a med računskim četrtletjem. Gratis tobak se razdeljuje po končanem delu in po končani vizitaciji. Gratis fabrikatov ne smejo jemati delavci v tvornico in se morajo v smislu delovnega reda dati spraviti pri vstopu v tvornico. Če se pri vizitaciji dobi pri delavcu tobačni fabrikat, se ne bo pri-poznal izgovor, da gre za gratis tobak.
Zahteve državnih nastav-Ijencev.
Zveza nepolitičnih’ avstrijskih društev je sklicala 10. junija na shod organizacije državnih uslužbencev, da dobe priliko in obrazlože svoje želje vladi, predno potege doba draginjskih doklad. Na shod, ki je zboroval v gostilni »beim Griinen Tor« na Lerchenfelderstrasse, so poslale svoje delegate vse kategorije državnih nastav-Ijencev. Ker so dohajale brzojavke iz vseh kronovin, ki so pritrjevale tam sklepajo-
čim sklepom, shod ni zastopal samo Dunajčanov, marveč vSe avstrijske državne nastavljence.
Določil se je sledeči spored! Zahteve državnih nastavljencev in odgoditev parlamenta! Govorniki so bili: državni poslanec dr. Henrik Mataja, občinski svetovalec Franc Ullreich, načelnik Franc Haider in predsednik »Zveze« Leopold Doppler. Velika dvorana pri »Griinen Tor« je bila do zadnjega kotička nabito polna.
Predsednik Doppler je otvoril zborovanje in naglašal, da so se zbrali tovariši v silno resni uri in se jim za to zahvaljuje, ker so prišli v tako velikem številu na shod. Poleg poročevalca je pozdravil predsednika državnega društva poštarjev Jakla, zveze poštnih uslužbencev Jonata, društva penzionistov Mecoha in zastopnike raznih stanovskih skupin in zastopnike časopisja. Prebral je na to pritrjevalne izjave, ki jih je veliko došlo in je pribil, da ne gre več za manifestacijo Dunajčanov, marveč za manifestacijo državnih uslužbencev v Avstriji.
Predno se je pričela razprava o dnevnem redu, je naznanil poslanec dr. Mataja:
Dnevno časopisje je zadnje čase pisalo, da se bodo zvišale draginjske doklade državnih uslužbencev; poročila so si sicer nasprotovala, a pribiti mora, da je zavzelo finančno ministrstvo nasproti zahtevanem povišanju odklonjevalno stališče. Finančni minister priznava le nekako »vzravnavanje trdot« upoštevajoč višje število otrok in v skupnem gospodinjstvu neoženjenih državnih nastavljencev živečih neoženjenih sorodnikov. Ministrsko predsedstvo se pa ni strinjalo s tem stališčem in hvaležni moramo biti tudi predsedniku odseka državnih nastavljencev poslancu baronu D’ Elvertu, ki je precej nastopil proti načrtom finančnega ministra. Vprašanje o draginjskih dokladah še hi rešeno, a se bo kmalu odločilo. Govornik pozdravlja, ker ravno v sedanji dobi polaga shod svoj glas na tehtnico. Neob-hodno potrebno je, da se pripoznajo zahtevani poviški draginjskih doklad. Za svojo osebo je konservativni poslanec, ni radikalec, a vlado mora opozarjati na njeno dolžnost, ker ne more prevzemati nobene odgovornosti za to, kar se lahko zgodi. (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje.)
Sledil je prvi govor, ki ga je govoril predsednik Poppler, ki je izvajal:
V mirnih časih je bil položaj državnih uslužbencev potreben izboljšanja, a v vojnem času ni položaj več vzdržljiv. Neob-hodno je zdaj potrebna zadostna pomožna akcija. Zahtevamo, naj se postavno urede dohodki in sicer tako aktivitetne doklade, kakor tudi plače in pokojnine. Urediti še morajo tudi stanovske razmere pomožnih slug in cestarjev, kakor tudi drugih kaegorij državnih nastavljencev. Ker vemo, da predlagani predlogi ne morejo postati postava v zasedanju, ki ne bo po priliki dolgo, bi se začasno zadovoljevali s pripomočkom v obliki povišane draginjske doklade, ki jo moramo tim nujnejše zahtevati, ker vlada še ni ničesar ukrenila, da se to vprašanje reši. Govornik se je pečal na to z raznimi trdotami dotičnih določb o draginjskih dokladah in je zahteval, naj se z ozirom na nečuveno visoke cene živil in vseh potrebščin povišajo za 100 odstotkov. Razvoj cen v tej smeri je gospodinj-
stvo državnih nastavljencev pod vsako mero znižal in ni več mogoče z dosedanjimi plačami shajati.
Država in njeni nastavljencL
Nasproti državi izpolnjujemo zvesto svoje dolžnosti. Država je nasproti nam dolžna, da skrbi, da moremo kot njeni uslužbenci živeti in se stanu primerno oblačiti. Razmerje državnih uslužbencev nasproti državi ni samo delovno ali službeno razmerje, marveč razmerje zvestobe. Korist države zahteva, da moramo delati, ker je službena sposobnost nastavljencev vojna zahteva. Če tudi pripadamo le med male nastavljence, le država ne more pogrešati naše službe, ako nas tudi smatrajo za sitno zlo, nas ne morejo pogrešati. Država se mora vojskovati, ker so ji usili-li vojsko. Nositi mora stroške vojske in je le logično, da pokriva tudi bremena, ki jih nalaga vojska nam in ki jih ne moremo z lastnimi sredstvi zmagovati. Zadovoljni bi bili, če bi nam dali živil in potrebščin za količkaj sprejemljive cene. Če to ni mogoče, nam morajo dati potrebnega denarja, da si sami nabavimo, kar potrebujemo.
Za vpoklicanje parlamenta.
Neobhodno potrebno je, da se že enkrat urede razmere plač in dnin, a da se če. Ko so vladali s § 14., so se brez parlament,, o katerem zahtevamo, da se skliče. Ko so vladali s § 14., da so se brez parlamenta le malo ozirali na želje državnih uslužbencev. Zato zahtevamo, naj se skliče parlament, ker toliko časa, dokler ostane zaprt, ne moremo upati, da postanejo postava zadeve, ki tičejo nas. Ob enem z zahtevo po parlamentu združujemo tudi zahtevo po popolni postavni ureditvi plač, dnin in pokojnin cestarjev, kakor tudi, da se morajo ozirati na delavstvo državnih obratov in povišati od 1. julija 1918 za 100 odstotkov draginjske doklade. (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje.)
Za državne delavce.
Za organizacijo državnih delavcev je govoril nato občinski svetovalec Ullreich govor, v katerem je izvajal med drugim:
Postava o ponudbi in o vprašanju po delu se je povsod uveljavila; uveljavila se je tudi v delavnih razmerah zasebne industrije, le med državnimi nastavljene! ne. Če slišimo danes tolikokrat besedo, da »denar ne igra nobene vloge, samo da se kaj dobi,« ta beseda ne velja državnim nastavljencem. Denar res ne igra nobene vloge pri tistem, ki ga ima. V nikalnem smislu pa je važen tudi za državne delavce, ki ga nimajo in igra že zato vlogo pri njih. Če moraš plačati za kilo masti več, kolikor celi teden zaslužiš, to pač dovolj označuje položaj, v kakršnem se nahaja delavstvo. Preobilico bankovcev, čez katero se toliko toži, pozna delavstvo po pripovedovanju in po visokih cenah, ki jih mora plačevati za vse reči. Državno delavstvo pozna le trajno pomanjkanje bankovcev. Plačilne razmere tobačnih delavcev so nevzdržljive. Brez draginjskih doklad znaša plača na Dunaju povprečno 25 do 35 kron mesečno. Te in letno povišanje 30 vin. po službenih starostnih dokladah (medklici: Čujte! Čujte!) se morajo nujno izboljšati, posebno še za to, ker so na deželi še nižje. V državni ti-
skarni na Dunaju dobivajo pomožni delavci pričetno plačo tedenskih 21 kron, ki se zviša v 24 službenih letih na 33 kron. Plačilne razmere rudarskih, solinskih in gozdnih delavcev naravnost zasmehujejo današnje draginjske razmere. Ravno take so okojninske razmere. Tobačni delavec do-i najvišjo provizijo 80 kron mesečno. Navedeni dohodki se po draginjskih dokladah niso toliko povišali, da bi odgovarjali sedanjim razmeram cen. Nujno je potrebno pojasnilo, kako naj se izhaja s takimi dohodki. Spomenic in prošenj smo sicer veliko predložili, a dozdaj niso dosegle nobenega uspeha. Ko so se stavile zahteve, naj se povišajo draginjske doklade, so opozarjali v finančnem ministrstvu na velike stroške, za katerih kritje primanjkuje denarja. Nasproti takemu nazoru moramo še zahtevati, naj nam pokažejo, kako je mogoče s sedanjimi dokladami shajati.
Nazorni pouk.
Najuspešnejši pouk je nazorni navek, kakor pravijo. Ker se vlada brani, da poviša draginjske doklade, naj se ji predlaga, da določi gospoda, ki naj nam pokaže, kako more izhajati rodbina malega državnega nastavljenca en mesec s plačo. Če nam pokaže tak zastopnik vlade z zgledom, da se more s takimi dohodki s svojo rodbino vzdržati nad vodo, bomo zadovoljni. (Medklici: Tako je! Viharno pritrjevanje.) Govornik pripoznava, da zahtevajo zvišane doklade milijonov. Pri velikem številu državnih služabnikov pa ne odpade na posameznika veliko, ker v času, ko se milijarde nakazujejo in ne igrajo nobene vloge, morajo dobiti tudi milijonov državnim nastavljencem. Ne gre, da morajo državni nastavljenci stradati še dalje. Nabavni prispevek v sedanji višini bi nam pomagal v v mirnih časih, zdaj pa ne vemo, kaj naj nabavimo s tem zneskom, vsled česar se večkrat zgodi, da pravi končno glavar rodbine: »Najejmo se enkrat.« (Medklic: »A rodbina ne sme biti velika!) Čas je že, da se store ukrepi, ki naj nam omo-gočujejo, da vzdržimo in prebijemo. (Medklici: Pri državnih uslužbencih gledajo pred vsem na to, da se drži jezik za zobmi.) Potrebno je že, d a u re d e k o n c e m koncev tudi plačilne in napre-dovalne razmere, da izbolša-jo pokojnine, da v umesni dobi zvišajo draginjske doklade, ki tudi s 100% niso previsoke. Istočasno pa ravno tako odločno zahtevamo, naj uredi vlada razmere v preskrbi z zvili in cene. Posebno pozornost naj posvetuje tihotapstvu in boj oderuštvu, ki izgleda danes tako, kakor da oderuštvo ni prepovedano, marveč da ga dovoljuje in pospešuj« vlada. Če odkloni država naše zahteve z utemeljevanjem, da stanejo preveč denarja, ji moramo predlagati, naj si poišče potrebnega denarja pri raznih vojnih dobičkarjih in pri oderuhih. Človekoljubje zahteva, da se izpolnijo naše zahteve. Omogočiti se nam mora, da moremo z našimi dohodki živeti tako, kakor se spodobi človeku.
Govoru so zborovalci zelo pritrjevali.
Govoril je nato načelnik Haider v imenu železničarjev. Naslovil je svoj govor na izvajanja predgovornika in izjavil, da so železničarji solidarni z drugimi državnimi
nastavljenci v težkem boju za njih obstoj. Opustiti pa ne more resnega svarila vladi:
»do tu in ne dalje«,
Nevzdržljivo vprašanje prehrane malih državnih uslužbencev se mora rešiti. Omogočiti se jim mora, da dobe razpoložljivih živil. Če imaš denar, dobiš vse. To vidimo v višjih krogih, ki ne čutijo še bede, So gotove plasti prebivalstva, ki se boje konca vojske. Če dobe državni nastavljenci 100% povišanje draginjske doklade, si morejo nekoliko pomagati. Govornik pripoznava, da povzroča sicer to velikih stroškov, a kako jih' pokriti, ni reč državnih uslužbencev. Vlada naj sprejme takozvani svet. V vojni dobi se je povišalo število milijonarjev na Dunaju za okroglo 2000. Denarja je dovolj. Navrtajo naj pri vojnih bogataših! Državni uslužbenci so se vedno trudili, da dokažejo svojo dobro voljo, če pa vlada zamudi pravi čas in ne izpolni naših skromnih želja, ji moramo povedati, da ne bomo več dobre volje in bomo zahtevali tako, da bodo morali naše zahteve pripoznati. (Viharno pritrjeva-nje.)
Govoril je na to poslanec dr. Henrik Mataja, ki je izvajal: »Če se z ozirom na današnje razmere vprašamo: »Vlada, ali hočeš izpolniti naše zahteve?« je to ravno tako, kakor če vprašamo: »Vlada, ali hočeš, da bodo živeli državni uslužbenci še naprej?«
Pokazalo se je že, da je celi stan izčrpan. Vprašati se moramo, če more veliki stan državnih nastavljencev še obstojati dalje, ker se že zdaj kažejo pojavi osebne slabosti v mnogih službenih delih. Čas je, da se oziramo na to, da ne gre za nobeno plačilno pogodbo, marveč za pogodbo zvestobe. Kdor zahteva zvestobo, je tudi dolžan, da jo drži.
Zahtevana draginjska doklada ni zahteva razkošja, marveč izsilila jo je gola revščina. Ponovno smo že opozarjali, kako neprimerno je, če hočejo pokrivati na račun državnih uslužbencev to, kar izme-tavajo z drugih strani. Potrebne potrebščine se morajo podeliti, za to se pa mora zapreti odprta roka drugod: ravno tako razkošni obrat vojskovanja, katerega si država ne more dovoljevati.
Še vedno živi veliko ljudi, ki še čisto nič ne čutijo vojske. Še vedno vidimo, da švigajo razkošno oblečene »dame« v avtomobilih z gumijem prevlečenih koles mimo nas. Vojsko čutijo ti ljudje le v prevelikem povišanju svojega premoženja, kar jih pa ni pripeljalo v ^sivo hišo« (zapor. O. u.)), marveč v palačo'na, Ringu. (Najrazkošnejša cesta na Dunaju. (Op. u.)
Posamezniku tega ne smemo zameriti in moramo zavračati krivdo na slabo organizacijo celega našega gospodarskega življenja. Draginja bi ne bila tako velika, če bi ne bila vojaška uprava z denarjem, tako lahkomišljena. S svojim nastopom moramo prisiliti civilne ministre, da bodo nastopili proti vojaškim organom.
Govornik zahteva, naj se skliče parlament, Državni nastavljenci zahtevajo, naj se skliče parlament, ker ljudskemu zastopstvu bolj zaupajo, kakor vladi. Jasno je, da se v kratkem zasedanju ne more vse urediti. Državni nastavljenci apelirajo za to na zbornico poslancev in na vlado, da izpolni zahteve, ki se morajo izpolniti.
Državni uslužbenci ne morejo več čakati, ker morajo tudi oni jesti! Če se odklonijo zahteve, ne more noben poslanec več prevzeti jamstva za nadaljne stališče državnih nastavljencev, (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje) in on tudi ne more nastopati v vlogi pomirjajočega dvornega svetovavca in si vlada poišči drugega za to. Na shodu se lahko uvideva jasno razburjenje, ki navdaja državne uslužbence. Vlada naj se ozira na duha,ki vlada med delavstvom. Ni prešernost, marveč beda, ki določuje postopanje državnim nastavljencem in nihče ne bo potem mogel zgraditi nasipa proti mogočno naraslemu razburjenju. (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje.)
Predsednik Popler se je zahvaljeval govorniku na njegovih obširnih izvajanjih in je prebral sledeči
sklep:
Danes dne 16. junija 1918 na Dunaju, 8. okraj, Lerchenfelderstrasse 14, v dvorani »zum Grauen Tor« zborujoči shod, ki so mu došla pritrdila iz vseh avstrijskih dežela, zopet opozarja visoko vlado na neznosno bedo1 malih nastavljencev in ponavlja nujno zahtevo odpomoči. Opozarja na veliko vznemirjenje in vedno večjo nevoljo, ker so vse prošnje teh najslabše plačanih uslužbencev tako malo upoštevali in se jim naj zopet odpove s 1. julijem primerno zvišanje draginjskih doklad ali primerna preosnova plač.
Zborovalci izjavljajo, da je tako stanje nevzdržljivo in resno opozarjajo na nepregledne posledice, ki jih morajo roditi te razmere, ki jih z dobro voljo visoka vlada lahko olajša.	(Konec prih.)
Blagajniško poročilo.
I. četrtletja 1918. Dohodki:
32.610 tedenskih prispevkov po 30 v 24.719	»	»	» 40 »
203	»	»	» 50 »
101 vpisnina po 40 v.............
3 vknjižnine po 20 v . . . . .
Obresti . . . . ...............
Koledar .......................
Letaki.........................
Strokovna glasila..............
Dobro krajnih skupin...........
Strokovna komisija.............
Razno .........................
K 9783 — » 9887-60 »	101-50
»	40-40
» —'60 » 214103 »	424-96
»	22-75
»	3010
»	60-90
»	148-80
»	804
Vsota K 22-650 70 Saldo 31. dec. 1917 » 28-576 10
Izdatki:
K 51.226.80
Bolniika podpora .................. .
Porodniščine ... ............. . . .
Mrtvaičine........................
Mobilizacijska podpora............
Izredna podpora...................
Pravno varstvo ...................
Deleži krajnih skupin.............
Agitacija.........................
Plača in renumeracije.............
Seje, delegacije..................
Strokovna glasila.................
Tiskovine.........................
Pisarniški izdatki................
Knjige in časopisi . . ,, . .... .
Zavarovanje . . . ................
Zaostanki krajnih skupin..........
Pričuvni sklad....................
Strokovna komisija................
Zvezina skupščina.................
Vojno posojilo: Plačane obresti
»	: Povračilo glavnice
Razno ............................ •
K 9783-28 » 446-»	430-—
»	33-60
»	40-—
»	39-40
» 1864-51 »	23456
» 1986-30 » 215-60 » 2713-48 » 208-26 »	590-79
»	19 —
»	252-54
,	684 05
, 290-33 » 467-77 » 3529-39 »	814-55
»	560-45
» 2101
Vsota K 25-22407 Saldo 31. marca 1818 » 26.002-73
K 51.226-80