the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec Geslo: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (No.) 191 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 2, 1930. LETNIK XXXIX. !!• V • m v | | 0 wm» V • II V*« Višje place ozdravijo trgovino-Fi nancm program Nemčije CLANKAR V FINANČNI JREVIJI OPOZARJA MAGNATE, NAJ NUDIJO DELAVCU DOVOLJ ZASLUŽKA, NA TA NAČIN SE BODO DANAŠNJE RAZMERE SAME OD SEBE IZBOLJŠALE.— ZNIŽEVANJE PLAČ POLOŽAJ LE SLABŠA. Ne kaž, w York, N. Y. Kakor te, bodo končno pričeli tudi *ki finančniki in industri-]iilci odpirati oči, da bodo vi-. ' KaJ je prvi vzrok današ-® depresije. Dobro zname-j prihaja do tega pojava ker je revija visokih fizikov "Magazine of Wall - eet". priobčila članek, ki ga del; ^ Poslal tajnik ameriške 1(ilavske federacije, J.P. Frey, i v katerem se magnatom de- U a.l malo poklonov. o leh Je razmere' Pravi Frey, jjj 0(io ozdravljene preje,- do-er bodo delodajalci izda zniževanje plač vZanJe pravo zdravilo, mar- ni vee bolj strup, ki jih napravlja še ^vzdržne. Da pride trgo- ^ Prvi vrsti odvisno od tega, Yjjj je 2oPet v prejšnji redni tok, število odjemalcev po-Odjemalec je pa lahko ^ kdor ima denar, da se e,kupovat.i. Kako pa naj ^ delavca, ki mu je plača ^ tako, da mu komaj za L 2ivUenje zadostuje, priča-luke' ^a si bo nabavljal kakih ]j Su2nih predmetov. Dokler Iti^eriški delavec na stopnji aJskega kulija, ne bo kupo- li Ij ®vtomobiia in radiio, niti H0 rUgega takega, česar nuj ]j0 e Potrebuje, in na ta način naših industrij moli; Hti »k a*ies niso več take razme- 2aPreti vrata, g. - ni akor so bile pred kakimi Ijj. eti> ko je moralo poviša-^ač nujno slediti poviša- nj; *?etle produktom. V današ-strojev so stroški za t; ar ■vske moči v primeri s tem, Dtid'7 lzdela, tako majhni, da komaj v poštev; v ne-Panogah so se proiz-DoVjv elavca s pomočjo strojev VSali Za celih tisoč procen-Hj6rrt ® tem hitrim proizvaja-cija je nastala nadproduk-težj'eln da se tu pride v ravno-r^j ' Je treba zopet več odje-VtV' in na ta način pridemo ^ na isto nazaj, namreč, \ klemalec Pa lahko le 1 ima stalen in dovolj vi- ZasluŽek NEMČIJA BO V A R- CE V A LA TUJEZEMCI NA AMERIŠKIH ŠOLAH C.4ŠKA POLICIJA ehSgo, m liU *a Policija na delu. da LOVI' Še vedno je .Ni« ap takozvanega "pote-SJa" Zakona polovi vse ^ nerske voditelje, katerih listi 26. Kakor pa se ^ ?a*igsterji ne boje pre-(j^j^ Sami policiji olajšu-enega, ampak V hit- 03 zopet izPuščen> J.%ev ° položi bond 10'000 ti'n nabr'av° zdaj so na ta na" ^b>-aviH; bodo z "-11- Polic ne ve nihče "in lciJa sama tudi ne.. O Mre(1'°Venci oglašajte * Slovi tVe v "Amerikan-t PARIŠKI TAXI - VOZNIKI ZAHTEVAJO OROŽJE Pariz, Francija. — 2e več časa s,e v Parizu ponavljajo banditski napadi na taxi-voz-nike in ti so že pred tedni zahtevali od policije, da se jim dovoli nositi orožje, čemur pa se je policija do zdaj ustavljala. Ko pa sta bila preteklo nedeljo zvečer zopet napadena dva voznika od svojih pa-sažirjev, in to je bil že petnajsti podobni zločin tekom par tednov, so vozniki sklicali v ponedeljek shod, na katerem so energično ponovili svojo zahtevo na policijo. Bržkone se bo morala policija udati. Francija želi mir, a tudi, da se upoštevajo mirovne pogodbe. —0- Alencon, Francija. — Na neki tukajšnji poljedelski prireditvi je imel min. predsednik Tardieu govor pred mnogimi tisoči okoliških poljedelcev, v katerem se je izrazil, da Francija sicer nad vse želi mir, vendar pa bo znala tudi zvesto čuvati mirovno pogodbo. Nobena druga dežela, je dejal Tardieu, ni v, preteklem letu tako vestno' zmanjšala r,vojega oboroževanja na suhem, na morju in v zraku, kakor je storila Francija. Narod je v vsakem oziru izrazil svojo željo po spravi. Ako se je včasih zdelo, da ta želja zunaj ni našla odmeva, je francoski narod kljub temu obdržal mirno kri. -o- ELEKTRIČNA ISKRA POVZROČILA EKSPLOZIJO Chicago, 111. — 441etna Miss N. Perry je umrla na posledicah deloma zastrupljenja s plinom, deloma na poškodbah vsled eksplozije, ki je nastala v njenem stanovanju na 2617'/i No. Spaulding Ave. Ne more se ugotoviti kako je do nesreče prišlo. Dognali so le, da je pričel v kyhinji uhajati plin, katerega je nato užgala električna iskra, ki je skočila z električnega zvonca. Eksplozija je poškodovala bolj ali manj stanovanja v celem po-/ slop ju. -o—— FRANCOSKO - NEMŠKA FILMSKA POGODBA Pariz, Francija. — Med nemško in francosko filmsko industrijo se je sklenila pogodba, po kateri bo med tema dvema deželama prosto izmenjavanje govorečih filmov. — Med Francijo in Ameriko pa je na drugi strani še v veljavi pogodba, po kateri je dovoljeno, uvoziti Ameriki v Francijo po sedem filmov za vsak francoski film, ki je uvožen v Ameriko. KRIŽEMJVETA — Newark, N. J. — Tukajšnja bivša slavna pivovarna, ki ji je prohibicija vzela nje namen, je bila zdaj predelana v juridično šolo. Kjer se je prej kuhal ječmen, bodo zdaj študentom vtepali zakone v glavo. Marsikdo bi želel nasprotno, namreč, da bi nekatere šole izpremenili v pivovarne. — London, Angleška. — Po vesteh, ki prihajajo iz Barcelone na Španskem, so vsled stavke posebno močno prizadeti provincija Galicia in Balboa, kjer primanjkuje mesa. Tudi Madrid čuti pomanjkanje rib. — Arundel, Angleška. — Eden zrakoplovec je bil mrtev in dva druga sta bila ranjena, ko so trčili trije zrakoplovi skupaj, ker so vozili v premajhni razdalji. — Norton, Kans. — Tri mi-, Ije vzhodno od tukaj sta trčila skupaj dva tovorna vlaka Rock Island železnice. Pri tej nesreči sta prišla dva delavca ob življenje. Poročilo ne pove o ranjencih. PASIJONSKE IGRE V 0BER-AMMERGAU PREPREČENO LINČANJE Huntsville, Ala. — Z nasajenimi bajoneti in s solznimi bombami je morala četa narodne garde nastopiti pretekli ponedeljek ponoči proti množici, ki se je nabrala okrog tukajšnje okrajne jede, poskušajoč udreti vanjo, da bi se polastila črnca G. E. Hendersona. ki je bil tamkaj zaprt, ker je ubil nekega trgovca. Druhal je bila končno razkropljena. PIVO — VZROK DEMONSTRACIJAM Hamburg, Nemčija. — Za tukajšnje žejne meščane je bil pretek^ ponedeljek popoldan žalosten dan. V protest proti povišanju užitninskega davka na pivo so bile namreč ob 2 uri popoldne vse točilnice in vse restavracije zaprte. Njih uslužbenci pa so se zbrali na cesti in v pohodu korakali po mestu ter s silo zaprli vsako točilnico, ki so jo našli odprto. Nato so se odpravili pred magistrat in zahtevali od mestnih očetov, naj takoj prekličejo povišek davka. Velik uspeh letošnjih pasijon-skih iger v Oberammergau. —O— Oberammergau, Nemčija. — Svetovno znano je to mesto po svojih pasijonskih igrah, katere vprizarjajo meščani sami vsako leto in katere pride gledat ljudstvo iz vseh delov sveta. Tako je bilo letos vseh udeležencev skupaj 383 tisoč, od teh je bilo samo Amerikancev 50 tisoč. Prišli pa so obiskovalci tudi iz Avstralije, Afrike in celo iz Japonske. - Vsega skupaj je bilo danih letos 80 predstav, des^t več, kakor v letu 1922. Zadnja predstava se je vršila pretekli torek. Vseh dohodkov je bilo pet milijonov mark, od katerih se bo porabila polovica za po--krtje stroškov, druga polovica pa bo razdeljena med meščane sorazmerno, kakor so sodelovali pri igrah. -o- KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE . . . Chicago, 111. — 181etni W. Bruckman, 3765 Osgood St., si je nabaVil samokres in stal na preži, da z njim napade neko osebo, katero je dol-žil, da je kriva, da je on izgubil delo. Ker se je dvema policistoma zdel sumljiv, sta ga začela izpraševati. Namesto odgovora pa je fant potegnil samokres in hotel sprožiti na policista. Policist pa ga je prehitel in ustrelil v trebuh. Nahaja se zdaj v bolnici v kritičnem položaju in ima čas premišljevati, kako je sam skupil, kar je namenil za drugega. -o- PONAREJEVALCI ČEKOV New York, N. Y. — Policija z vnemo zasleduje družbo, ki je v zadnjem času oškodovala tri tukajšnje banke za svoto več kakor 300 tisoč dolarjev, in sicer na ta način, da so ponarejali čeke premožnih oseb, ki so imele na bankah svoj račun. Podpise so znali zlikovci tako točno ponarediti, da niso banke niti najmanj dvomile o njih istovetnosti. Kaj vse ljubezen st'ri Na Cerovem pri Novem mestu je služboval kot kaplar 29-letni orožnik Fran Žvegla, doma iz Breznic blizu Ptuja. — Večkrat je bil gost v gostilni pri Žebljarju, kjer se je zagledal v Milico, nečakinjo Ane Zalar, ki vodi gostilno. V zadnjem času je pa prišlo med njima do nesporazuma, ker je dekle očitalo Žvegli, da se zanima tudi za druga dekleta. Ko je Žvegla videl, da dekle ostane pri svojih trditvah, je skleriil, da napravi temu konec. Dne 12. sept. je zopet prišel v gostilno, kjer je dobil Milico, ko je sedela za mizo in pletla. Po kratkem govoru je potegnil revolver in začel streljati na dekle, ki je bežalo, pa so jo kljub temu zadeli trije streli in so jo morali peljati v bolnico. Zatem je Žvegla u-strelil še samega sebe v desno sence. Prepeljali so ga v bol-niio, kjer se bori s smi-tjo. -o- Francoski letalci Zagreb, 12. sept. — Danes so prispeli semkaj štirje znameniti francoski letalci s svojimi letali, odkoder odidejo jutri proti Belgradu in naprej do Bukarešte na letalske tekme. -o- Velika nevihta nad Zagrebom1 V petek, 12. sept. popoldne se je nebo nad Zagrebom stemnilo in začela se je velika nevihta z bliskom in treskom. Nevihta je trajala, skoro pol ure. Strela je udarila v dimnik neke hiše v Borkovičevi ulici. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Olga Jurše, soproga finančnega vpokojenca, stara 47 let. — V slovenjgrajski bolnici je umrl Martin Plevnik iz Golavabuke, star 32 let. — V Gradišču, občina Legen je umrl Ant. Blod-nik, posestnikov sin, star 18 let. — V Dragi pri Višnji gor je umrl Alojz Jančar, star 24 let. — V Zagorju je umrl Tomo Koprivee, načelnik posojilnice. -o- Celje 130 dijakov in 50 dijakinj se je letos vpisalo v prvi razred celjske realne gimnazije. Takšnega števila novih učencev celjska gimnazija še ni imela. -o- Huda poškodba V Poljčanah se je v tovarni za upognjeno pohištvo ponesrečil Alojz Jerovšek. Ko je bil ravno zaposlen s stolom, mu je s stroja priletel v obraz lesen klin in mu prebil lično kost pod očesom. Spravili so ga V celjsko bolnico. -o- Duhovniške vesti Dosedanji prefekt v dijaškem semenišču v Mariboru Ivan Kupčič je imenovan za župnika pri Sv. Danielu pri Prevaljah; kaplan Mih. Čarf pa za provizorja pri Sv. Joštu na Kozjaku. -o- Zlata poroka Na Vrhniki sta obhajala zlato poroko tovarnar in veleposestnik Josip Lenaršič in njegova žena. Vsi delavci njegove tovarne so bili ta dan že o-poldne z delom gotovi, na kar so imeli veselico pod okrašenim kozolcem. -o- Ogromen merjasec Državni logar Luka Lelič je v gozdu pri Osijeku ustrelil pred dnevi 180 cm dolgega merjasca. Tehtal je očiščen 160 kg. -o- Razposajenost Iz Logatca poročajo, da so tam fantje precej razposajeni. Lesnemu trgovcu Šušteršiču so po noči spravili voz na visok kup desk. Ni bilo lahko to delo, zato pa pravijo žandarji, da so že dali kuhat ričet za te junake. -o- Težka nezgoda delavca V tovarni pohištva Kobližek v Poljčanah zaposlenega stru-garja Romana Dečmana je stroj zgrabil za glavo in ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico. Vrhnika Cerkev sv. Lenarta, tako pravijo Vrhničani, je zelo potrebna, da se prenovi. Pa so se zmenili in dali delo podjetju Gašpar Petkovšek, ki naj prenovi cerkev v zadovoljnost vseh. ——o- Nevihta Velika nevihta je divjala nad Kamnikom v pitek, 12. septembra. Strela je razklala nekaj dreves in pdtrgala s starega grada nekaj skal, ki so se z velikim ropotom privalile v dolino. -o- Prenovi jen je Uro hoda od Višnjo, gore je podružniška ccrkev sv. Duha. Znani slikar in podobar Franc Vodnik iz Novega mesta prenavlja v tej cerkvi tri stranrke oltarje. Jazbeca je ulovil Anton Zorkov, po domače Florjanov iz Poljčan, je ujel te dni na svojem posestvu velikega jazbeca. Dolgo časa mu je delal škodo. Nastavljal mu je past, ki mu jo je pa jazbec 'vsakokrat odnesel. Sedaj je pa past privezal za drevo in tako ukanil ščetinca. Požar od strele Huda nevihta je razsajala v petek, 14. septembra nad celjsko okolico. Med nevihto je u-darila strela v neko posestvo v okolici Nove cerkve. Požar je napravil precej škode. AMERIKANSKI SLOVENEC prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. , Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-SeljkoT in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto...................$5.00 Za pol leta----------2.50 Za čeirt leta _.......-------------1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___________$6.00 Za pol leta__________3.00 Za četrt leta--------------*-7S The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 _____$5.00 ___2.50 ____1.50 Subscription: For one year ................... For half a year ----------- For three months ----------- Chicago, Canada and Europe: For one year _______________________$6.00 For half a year --------------------- 3.00 For three months ......................I-?0 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na- listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. __ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredni-Ktvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Anglija in Egipt Nacionalistični pokret proti kralju Fuadu v Egiptu se je izjalovil. Stališče kralje je utrjeno in zdaj se mora njegova vlada kmalu lotiti vprašanja definitivne p6godbe z Anglijo, ki je glavni problem Egipta. Tako bo to vprašanje zopet po- da branijo delavci življenjske koristi države prav tako neiz- so izgledale stvari, dokler ni zavladala delavska stranka, in je rekel MacDonald, da "bo že konservativcem pokazal, kako je treba zagrabiti egiptovsko zadevo." Egipčani so od kraja sveto verjeli, da jim bo delavska stranka čimprej izročila Sudan in morebiti celo sueški kanal; pisali so celo o "dobi pravičnosti". Toda pogajanja z zunanjim ministrom Henderso-nom so jih kmalu razočarala. O kanalu sploh ni bilo nobenega razgovora, v Sudan pa bi bili pripravljeni Angleži sprejeti "radi političnega ravnotežja" en polk egiptovskih vojakov, ne da bi kaj popustili pri upravi. Med angleškimi strankami samimi ni edinstva. Delavci bi prepustili Egiptu na njegovem področju popolno državno oblast, konservativci pa mislijo, da Anglija nikakor ne sme žrtvovati tako zvanih kapitulacij, to so konzularne izjemne sodne pravice. Toda ves ta spor se tiče le gorenjega Egipta. - V sudanskem vprašanju so delavci in konservativci enega mnenja. Pred 70 leti nismo bili mi nič bolj poučeni o izvorih Nila, nego stari Herodot. Zdaj segajo vzorne ceste v osrčje poprej nepoznane črne dežele. Izletniki, ki hočejo obiskati veličastno jezero ali prav za prav notranje morje Victoria-Nianza, se lahko poslužijo poljubno železnice ali avtobusa. Dežela je nepopisno napredovala pod angleško upravo, in novi-sudan-ski nacionalisti, ki zdaj pričenjajo Egipčane strahovati, se zopet morajo nasloniti na Angleže. V Palestini je žrtvovala Anglija muslimanom na ljubo judovske zahteve, ker je s tem pridobila naklonjenost 70 milijonov indskih muslimanov. Ta zanesljiva opora Angliji pride prav v razburkanem 350-mili-jonskem indskem morju narodov, ker vedo vse angleške stranke brez izjeme, da bi pomenila odcepitev Indije konec angleškega svetovnega gospodstva. Toda "drugi Rim" ne mara poginiti po vzgledu prvega Rima, in ista zavest odloča v su-danskem vprašanju. Popustiti Egiptu bi pomenilo izpostaviti nevarnosti glavno prometno vzhodno pot, hrbtenico britskega Umperija. Za politično zrelost angleških strank je značilno, tajnika, da je preveč usmiljen. Nobeden se ga ne boji. Otroci prinesejo plačat za mesečnino, pa vedno je nikel premalo; ker poleti so otroci žejni. Oh, kaj pa hoče. Saj tudi smrt se njegovih članov ne boji. Pa tudi roparji so ga enkrat obiskali. Lojze pa pravi veselje pa ko-rajžo, pa bo vse dobro, saj Krašovci se ne podamo tako hitro. Kraški poročevalec. -O- KAJ JE NOVEGA V " LORAINU stalo aktualno. Ko je leta 1798 genialni Napoleon poskušal pri Piramidah in Abukiru zlomiti hrbtenico britskemu kolonijalnemu imperiju, se je bala Anglija za Egipt samo kot oporišče na poti v Indijo. Še leta 1869 ni Anglija marala prispevati k zgradbi sueškega kanala, dočim je prihajal denar iz vseh o-Btalih evropskih držav. V Londonu so trdili, da imata Rdeče in Sredozemsko morje različno višino, pa so mislili, da bo zaključek "sleparskega podjetja nevednih francoskih pohlep-nežev potop ali pa velikanska goljufija." Toda čim se je kanal otvoril, in so Angleži uvideli njegov velikanski pomen, so se takoj skesali svoje kratkovidnosti. Sedem let-pozneje je žc postala Anglija lastnica -pretežne večine sueških delnic,-ki jih je kupila od velikega zapravljivca-kediva -Ismaela. -L. -188S-so izbruhnili v obhbožanertl, Od Ismaela izsesanem Egiptu-burni nacionalistični upori, tako zvana- -vstaja- Arabi-paše. Anglija, ki je že bila lastnica kanala, je-te nemire-spretno izrabila. Na željo Francije in drugih egiptovskih - upnikov je z veseljem zasedla tudi dolino velikega Nila. - Treba je priznati, da je Anglija kljub vsem diplomatskim neprilikam veliko storila za deželo, ki je zanjo prihajala vpoštev farno kot zaledje najvažnejše vodne poti. Namestniki, čijih vrsto je zaključil znani Lord Kitchener, so Egipt Obogatili. Poprej beraški kmetje so nakopičili"premoženje, dobili šole, ceste, železnice. Naposled' je "obnovil*' Šir'"William Willcox vodne zgradbe nekdanjih faraonov," in" Velikanski" jez je preprečil lakoto kot posledico nizkega razliva Nila, kakor jo popisujejo še Mojzesove, knjige. Anglešk-e šole so Odgojile nove izobražence, ki se niso zmenili za muslimanska izročila in omogočili spremembo notranjih egptovskih" razmer. A "Kakor vemo, dobrota je sirota. Egiptovski nacionalisti so se kmalu naveličali vloge angleških nastavljencev in pričeli zahtevati neodvisnost. Anglija, .kakor"izvaja uradna zgodovina, bi bila z njimi' pripravljena pričeti "razumna pogajanja". Toda Egipčani niso bili" z angleškega stališča "pametni" in so po vojni zahtevali tudi sueškrkanal s Sudanom Vred. O kan&lu' sploh ni mogoče' govoriti v Londonu! kateri gospe/dar bi zatrpal trajvažnejši ključ od vrat v~šVojo zakladnico nezanesljivemu'"prijatelju? Glede Sudana se sklicujejo'angleški listi na zgodovinsko' narodno sovraštvo med Sudanci in Egipčani? Ta Izgovor je v splošni rabi, ker bi ne bito opor-turio odkrito'pisati o železnici,'id zdaj veže Hartum z Rdečim mor jen. Sudan je postal ufrdM, ki varuje izhod iz tega-mačja-v Indski oeeaji.' torej ne sihe dati" britski' imperij Sudana iz rok, £e hoče ostati gospodar'dragocenegn-sueškega kanala. V odgovor na te dok^eso pričeli Eglpčaftr leta 1919 z atentati. Končali" strse leta 1924, ko je 'bil' v Kairll' umorjen angleški sirdar, "glavni poveljnik' armade". Nadaljnji raz"Voj dogodkov je še v šVčžem spominu. ~Za vse, kar" Je motala p5-' pustiti Anglija" v gornjem Egiptu, se'je <5dškod'ovala"'s terri, da je 'ii Sultana Odslovila egiptovske uradnike in oblasti." Tako ur osno kakor konservativci. IZ URADA DRUŠTVA "NAJ-iset dolarjev. Želimo društvu ' SVETEJSEGA IMENA" Chicago, 111. Kakor je večina članom že -znano, se prične 40. urna po-božnost v naši cerkvi sv. Štefana prihodnji četrtek, 2. oktobra. : Skupno češčenje Najsvetejšega Zakramenta za člane našega društva je določeno na četrtek zvečer, pred večerno po-božnostjo. Prav uljudno vabim tem potom vse člane, da se te pobož-nosti gotovo udeleže v polnem številu, da se skupno poklonimo Njemu,ped katerega zastavo smo- stopili ko smo • postali člani društva Najsvetejšega Imena. - • ■ • — -Skupna pobožnost našega 'članstva-se vrši od 6. ure zvečer naprej; čas-je-torej tako primeren da se lahko -vsak u-deleži kdor je v resnici pravi, "zvesti član • našega društva. - iz-vanrodna, -redka- cerkvena slavrros£40. urne pobožnosti je samo enkrat v letu, skrbimo to-Tojv da-bo ta večer naše dru-"štvo častno, polnoštev-ilno zastopano. - - L. Kosnik, preds. -o— COLLINWOODSKE NOVICE Collinwood,-Ohio. " Slovensko društvo . Soča, v Collinwood scrdarovali za novi "žametov zastor v "Slov. domu "na .Holmes Ave. atopetindvaj- Soča veliko napredka. Dobro poznani rojak Anton Ivančič, kateri stanuje na 448 E."157th St. se"nahaja precej v slabem položaju. Slovenci so vabljeni da ga nekoliko obiščejo. Štorklja se je oglasila pri družini Jerkič. Dobrega in naprednega agitatorja pri SDZ. Prinesla- je krepko hčerko. Veliko- -čas,ti,tkav ^ouis. • Dramatično društvo Lilija v C ollin woo d,. O. s e p rl-pra vi j a- n a veliko otvoritev sezone. Pravijo da vse kar se tiče odra, .vse mora biti prebarvano. Oh, saj vemo, da so strašno vneti Slovenci kar naj jim bo lepa-hvala. -- Slovenska narodna čitalnica ■na Holmes Ave. • pravijo da ima 25,000 različnih zanimivih' slovenskih knjig. Kar je upati; •da bodo naši Slovenci segli po njih. - .'• ■ — Balinarji v Collinwood oziroma Brick j ar čan i pravijo, da so oni -kar se-ne-podajo- vsako--mu. Oh, ni čuda, ker tam so trdni Krašovci in-Vipavčani. Dobro poznani Albert Volk, ki* stanuje.na 702 E. 180 st.,' so ga poslali domov 2 bolnišnice. Rojak j« mrtvouden v spodnjem telesu. Slovenci so pi»oše-ni, da ga obiščejo, ker se nahaja v strašno slabih položajih. Tajnik "društva-" Kras št. 8, SDZ. pravi, da on ni dober za Lorain, Ohio. Mr in Mrs. Frank Gorenšek se postavljata s krepkim prvorojencem, ki so ga jima pustile vile rojenice. — Tudi Mrs. Mary Ivančič je dobila malega nagajivčka, ki se z materjo nahaja v bolnici. Upamo, da se v kratkem vrneta domov. — Pri družini Kosten je vse nekaj bolj žalostno, ker se Rudi odpravlja v sanatorij. Želimo, da se kmalu zopet vrne med nas. — Kot privatna tajnica je skončala študije na Spencer-ian School v Clevelandu in sicer z odliko, Miss Mimie Gra-dišek. Dosti dela in truda je, da se izučiš za vsakdanje življenje, a vesel si, ko končaš. Tako bodi tudi ti, Mimie, vesela, in stopaj korajžno na pot za vsakdanji kruh. Staršem Frank Gradišek in družini naše iskrene čestitke! — Sin Mr. in Mrs. Louis Bala.nt, glavnega porotnika S. D. Zveze, se je odpravil v torek 23. septembra v Ohio State College. Želimo Louisu Jr; da skozi deluješ z istinr veseljem in hrepenenjem kot~si pričel.--Po štiri tedenskih počitnicah se v četrtek 25 septembra poda Vida R. Kum še nazaj' v Kent State College, kjer bo nadaljevala s študijami. — Johny Virant, ki v kratkem konča šolo za zdravnika, se je tudi vrnil 16. septembra h knjigam. — Družina Louis Logar na 33. cesti je dobila pr-"vega sinka". Čestitke !' B. -o- GLASOVI IZ BUTTE Buf^e, Mont. Naj vam nekoliko-na-kr'atko omenim o mojem potovanju po •konvenciji KSKJ. v Waukega-nu, 111. Prav lepo se moram Za-i-hvaliti družini Nemanič in njfe-govi sestri" za tako lepo postrežbo. Po konvenciji -sem šla na obisk v Omaho, k mojemu--bratrancu, Mr. A. Krašovec. Prav Srčno smo si-v roke"segli po "SO. letih. Našla sem ga zdravega, kakor tudi vso njegovo "družino." i*rav le'po' se mu zahvaljujem "Za vse. Iz- Omahe sem se "peljala v Pueblo. Tam sem spet obiskala dva (fruga "bratranea, Mr. -Joe" in Frank KrašoVec. Pri Jožefu sem stanovala. PraV lepa mu' hva"la; za postrežbo in za razvedrilo, ki sem ga tam imela, Drugi dan -je bila ravrVb ftedeljalrTs"mo"šn k sv: niaši." Po'sv. maši pa hočeš, nočeš, so me vzeli na ma-šino in smo šli v hosto. Komaj smo bili tam, sem že videla kako je Mr. Kočevar pekel in obračal janca na ražnju. Tam so bili tudi moji bratranci, Mr. in Mrs. Thomas, Mrs. Blazina, Mrs. Mutz in veliko drugih, katerih imen si pa nisem zapomnila, naj mi ne zamerijo. Vsi so bili vedrega in veselega obraza. Ravno tako se mi je zdelo, kakor, pred 30. leti pri Treh Farah pri Metliki. Prav lepa vam hvala vsem skupaj, posebno pa mojim bratrancem, njihovim ženam, kakor tudi Mr. in Mrs. Thomas za tako dobro postrežbo. Bog vam plačaj. Ostali mi boste za vedno v spominu. Pozdrav vsem. Ther. Mihelich, delegatinja. --o- KAJ JE IN KAJ BO NOVEGA V SAN FRANCISCO, San Francisco, Cal. Kaj je novega v San Francisco? bo morda marsikdo vprašal. Novic bi bilo ševprav veliko. Samo to je škoda, da se vse tako pogosto godijo, da niso več novice. Posebno opaziš tb, ako vzameš v roke angleški list, kjer vidiš vsaki dan par u-rftorov in samomorov. Posebno siedaj v času -te velike brezpo-sjelnosti. Žalostno je gledati na gruče sestradanih brezposelnih, ko stojijo v "bread line". l£dor hoče tukaj v San Fran-disco videti tako sliko naj gre Opoldne na "Golden Gate Ave.", k cerkvi sv. Bonifacija, ki je last nemških. frančiškanov. Ti očetje nasitijo vsako Opoldne mnogo brezposelnih. j— Kot sem nekoč čital Zaplot-rtikova opisovanja, da je bil v t'ej cerkvi leta 1862 nek ribniški misijonar, Rev. Andolšek. ki je leta 1882 umrl ha Eage) Harbor, Mich. Kljub vsem slabim časom bo klub Slovenija, priredil kakor vsako leto običajno vinsko trgatev in sicer V" nedeljo dne 12. oktobra popoldne in Zvečer, v Eagle's dvorani. Popoldne bo igra, pri kateri bomo videli nekaj novih . obrazov. Po igri se bo začelo trgati grozdje. Na vrsti bodo razne ženitve in ražpordke kakor tudi-se več drugih zanimivosti. " Navadno so prišli naši dobri Slovenci na to prireditev iz vseh bližnjih naselbin kakor: Oakland,.Richmond, Crocket in naši pridni kokošjerejci iz "Sebastopola. Upam da nam tudi" letos ostanejo zvesti in se z nami snidejo omenjeni . Eagle's dvorani. Torej na svidenje. J. B. -0- NOVICE IN STARICE IZ CHICAGE ",* Chicago, 111, V četrtek pričnemo pri ev. Štefanu 40. urno pobožnost, na katero vabimo vse verne Slovence .Vsak večer cerkvena pobožnost z govorom. ■* V nedeljo prirede naši i- naših pevskih zborov: Adrije, Jezera in Mladinskega zbora. Ker bo zabava izredno šaljiva, pričakujemo obilne udeležbe. Igro priredimo popoldne ob pol treh in zvečer ob pol osmih. Popoldanska zabava je za o-troke, pa tudi odrasli so vabljeni na to prireditev. Cena vstopnicam je 35 centov, za o-troke samo 10 centov. Ozirali smo se pri določevanju cene na težke čase, zato upamo, da v nedeljo ne bo nihče ostal doma, tudi ne bo-'delal kakih izletov, ampak bo prišel k nam v dvorano, da se z nami posme-je in pozabava. Vabljeni so vsi tudi iz bližnjih soseščin. Imena igravcev na programu garantirajo, da bo igra res vsem všeč. Izbrali smo samo dobre m stare igravce, ki so kos vsaki vlogi. Zadnje tedne se je pri miicMl Rev. John Šolar iz H»>-binga, Minn. Odhaja na shingtonsko univerzo študira filozofijo. Gospodu želimo obilo uspeha. V soboto sta se poročila v naši cerkvi Mr. Nedzinski 111 Miss Jeram. Obemai novopo1'0' Sencema sreče in zdravja. Pretečeni teden sta se P01'0' čila Charles Kučič in Angeli"6 y o Voljan. Iskrene častitke..' Na seji v soboto je dramah6' ni klub začrtal smernice za lo v letošnji sezoni. Kakor jemo, ima klub lepe ig?e i programu. Prvo priredi mor-da v mesecu novembru decembru v korist cerkve/ cd' čer Naše kegljišče bo letos prto samo ob sobotah zve^ in v nedeljo in še takrat le izrecno "zahtevo ali * željo ® • tulci'1' d-' Štev. Radi slabih časov si mo obetati veliko dobička, di so stroški preveliki in nc jejo dobička. Vsem starišem, ki so še v®' . no trdovratni in niso hoteli3' ti otrok v našo šolo ali pošilJa iz'katerikoli drugega vzro svoje otroke v javlie šole* znanjamo, da imajo otro^1. ^ tekizem ob sobotah zjutr^ iL. .desetih in se morajo udele nedeljske sv. maše in si'cei' r 'oh llP gravci. igro-šaljivko "Anarhist" -ne posebnega dela. Vsak® in enod.ejanko "Konvencijonal-ne-laži". Igra je-v režiji, dru-, štva Najsv. Imena. Poleg iger bodo nastopili tudi pevci-vseh 9. zjutraj. Vsaj nekaj na , božjega privoščite otrokoh}- Letos bomo imeli maja ali junija birmo, ^e ^ daj spomnimo stariše na .. ptroci", ki so se letos prvfc .glasili za nedeljsko šolo sli k birmi prihodnje leto. . Na seji cerkvenega 0 — Zdelo sje mi je, da toliko Cipra ve ni bilo" v sobif ko "sem legel v posteljo, zlasti pa stolov, povsod stolov. Ali se"'je bilo med tem vselilo sem' nekoliko družin? In pri tem teh stolov nisem' videl, Samo čutil sem jih, kadar sem se zadel z glav vjo ob nje. Moja nevolja je postajala čedalje" večja in mar sikakšna kletvica se je vzdignila v meni med plazenjem. V sti-upeirem napadu'besno-sti 'sem Si končno dejal, da lhhfco izideni tudi brez nogavice. Dvignil sem-se tedaj, da bi slopil — kakor'sem" menil do Vrat, ko* Sem se hipom'a znašel v 'navzočnosti nerazbi-'tega ogledala. Dih mi je za trenutek zastal, spoznal sem, da 'ssiti se izgubil, niti pojma hlisem' imel, kje' sem. V zavesti tega sem se nemalo ljutil. (Je bi bilo v sobi eno samo'o-gledalo, tedaj- bi se nekako Znašel, a bila jih je dvojica in tO- 1'eT'bilo tfoliko, kakoi' da jih je tisoč; vrhu tega sta viseli na nasprotnih stenah sobe. — •Videl sem pač slabotne obrise oken,' a. v svojem kolObarenju nisem prav vedel, kako stoje in .tako so me bolj motila, nego so mi koristila. - Stopil sem naprej, da— sem prevrnil neki dežnik. Ko je padel, na trde. nepokrite deske tal, je počilo kakor iz pištole. 'Stisnil sem zobe in ustavil dih — Harris se ni premaknil. Počasi in premišljeno sem.posta vil dežnik ob steno, a čim sem ga izpustil, je zagrmel ponovno na tleh. Zdrznil sem se in prisluškoval majhen čas v tihi jezi — nič hudega, vse je bilo mirno. Z največjo skrbjo in pazljivostjo sem spet dvignil dežnik, a kakor sem mu odtegnil roko, je padel. 1 • Bil -Sem ves- togoten, da ni bilo'1 v tej prazni veliki sobi'tfl-ko temno in švečarfo, mislil sem, da-bi rabil izraze, ki jih ne'»meš sprejeti v abecednik, ne da bi škodil njegovi prbdii ji. Da ni bila moja razumnost že vsa omejena od vseh teh dogodkov, bi pač počel kaj boljšega, nego dii sem posku-. šal v temni noči dvigniti dežnik na spolzka tla; tu.bi.še o belem dnevu - beležil na en. u-speh štiri.neuspehe. A ena tolažba mi je le ostala: Harris, je bil tih in miren,, ni se zganil. Dežnik mi tudi ni mogel rabiti kot kažipot; bilo jih je četvero v sobi in vsi so imeli enako obliko. Sedaj sem menil, da najdem vrata, če se dotipljem ob steni do njih. Dvignil šem se in poskusil in takoj sCm sunil neko sliko na tla. Ni bila posebno velika, a je napravila rtopota za celo pokrajino. Harris ni dal glasu od 'sebe, a slutil sem, da ga bom "nedvomno Jtrebudil, ce bom še dalje tako (eksperimentiral s slikami.' Bolje bo, da se odpovem sprehodu ven. Gotovo, okroglo mizo bom spet našel— nekolikokrat šem bil že pri njej — in pora- bil jo bom kot i^h^diš.e^-^vojfi-ga raziskovalnega potoyahja do svoje postelje,. Ce.to naj-.dem, najdem svoj vrč z vodo; potem-bom ugasil svojo peko-.čo žejo in se vležem. Tako sem se plazil dalje, način, ki se mi je zdel bolj vreden zaupanja, ker nisem mogel tako ničesar .prekucniti. Sčasoma sem zadel Ob mizo.— .z. lobanjo, -iu-EQ-tem ko sem si. bunko. roa!q odu- lie, da mi- j« čisto nemogoče jsrečo naprej v zmešnjavi stp-Jov in naslonjačev, prispe] sem v meni neznana ozemlja, prekucnil sem -neki svečnik s kamina, stikal za svečnikom in prekucnil pri tem neko svetyj ko, stikal za svetiIjko-in prekucnil pri tem vrč z vodo,-.k.i, je padel z glasnim ropotom na ,tla. Že sem menil: "Končno sem te vendar našel. Mislrl-senr gnil, sem vstal in stopil z-iztegnjenimi roka^ii naprej. O-tipal sem neki stol, potem steno, potem spet stol, potem -naslonjač, potem gorsko palico, potem spet naslonjač. To me je zmešalo, ker sem bil menil, da je en sam naslonjač v šobi. Spet sem poiskal mizo, da; bi se znova odpravil Od tam ;• našel sem samo nekoliko, stolov. Sedaj se mi je z&šVetilo, kar bi še mi moralo zasvetiti pravda prav že prej: da j-e ihiž'a okrogla in'za izhodišče nerabna, Tako sem stopil na šlep'0 „do tebe." Tedaj je zavpil Harris; "Morilci! Tatovi!" in končno tudi: "Ves sem preplavljen!" ■ Hrup je vzbudil hišo. Mister X. je planil noter v svoji dolgi spalni srajci, z gorečo svečo v roki; za njim mladi Z. z drugo svečo. Skozi druga vrata je Prispela cela procesija s svečami in svetil j kami:- gostilničar, dva nemška gosta v spalnih o-lilaČilih in neka -dekla, isto ta ko oblečena. 1 Ogledal • sem se naokrog. Hila-je Harrisova postelj — za ,cel Nedeljski l"zTet1 ' oNi^l^j od moje. 0"b steni je stal - ' jen sam naslanjač in; e^.^fi-stol, ob katerega se jfe n v' t. m. zvečer utonil / ljar Jakob Vizjak. Vra^.^ pr v vinskem stanju del v potok, iz več mogel' rešiti. katere«® * NAS OBZORNIK (Piše P. A. Urankar) Zanimivosti iz zgodovine cerkve v Ameriki. Prva sv. maša se je v Ameriki brala na otoku Haiti v letu 1498. Duhovnik, ki jo je kral, se je imenoval Juan Pe-rez, prijatelj Krištofa Kolumba. Daroval jo je 8. decembra v kapelici ,ki jo je z lastnimi rokami postavil. * Prvi duhovnik ki je bil poučen za mašnika v Ameriki !e bil Bartolomej de Las Ca-jas. Posvečen je bil 1. 1510. Ve-, e zasluge si je iztekel ta pr-Vl duhovnik s tem, da se je bo-'jl proti zasužnjevanju ameri- sklh Indijancev. * Prvi katoliški naseljenci so »ili angleške narodnosti. Prišli So v novo domovino pod vod-om Lorda Baltimora. Po ^ se imenuje mesto v Ohio. * y Združenih Državah je pr-1 bral sveto mašo jezuit An- arei White v deželi Maryland. * v. ,rve škofije v Združenih J^vah so bile Baltimore, 'J* York, Filadelfija. Ustaljene krog leta 1800. vmi Drugi večji faktor v zgodo-ameriške cerkve je franco-revolucija. Duhovnike so ancoskem izgnali. Od teh &apr, '^nancev jih je precej prispeli na severno-ameriško obal. ^'ečnost teh duhovnikov je rosa mladi ameriški cer-. • Cerkev se je začela širiti n rasti. * g. katoliški kolonisti v gle^Ženih Dl'žavah so bili An-v 5 in Francozi, ne kakor sice ^ ču-leš — Imeli so r škofe in nadškofa svoje narodnosti, toda Irci so se v množinah začeli prišel j evati v poznejši dobi. * Nemci in Poljaki so bili pa nov ogenj, ki je razvnel katolicizem v novi domovini Sev. Ameriki na vse strani. * Protestant Winston piše v eni svojih knjig naslednje'-"Brez katoličanov bi ameriške kolonije nikoli ne bile mogle izvojevati svojo prostost. Katoliška Irska je predvsem pomagala ameriški vojski, da si je pridobila toliko lavorik. Poleg Irske so pomagali francoski priseljenci, nemški, zlasti pa poljska generala Pulaski in Kosciusko. V miru in vojski so bili katoličani zvesti državljani nove domovine." Sam Washington je prepovedal bostonskim meščanom zažiganje papeževe podobe in jih je ostro posvaril kot nehvaležne barbare, ki pozabljajo, koliko dobrega so katoliški bratje storili za skupno stvar Severnih Držav. * V severnih Državah je po statističnih poročilih 28,558,-048 katoličanov. Na Chicago odpade dober milijon s tisoč duhovniki, New York ima pol drug milijon katoličanov s ed-najsto sto duhovniki. Vseh duhovnikov je v Ameriki 22 tisoč, 16 tisoč svetnih, 6 tisoč redovnih. * Farnih šol ima Cerkev doslej krog 6500, v katoliške šole pohaja blizu 2 milijona katoliških otrok. * Katoliških univerz je v Sev. Ameriki deset, 15 seminarijev, 60 kolegijev, 150 srednjih šol za fante in 100 za dekleta. POUK O VEDENJU V VIHARJU Grozdni sok za dom je legalen Popolna protekcija zagotovljena Pridelovalcem kalifornijskega grozdja je bilo od vlade zagotovljeno, da ne bo nikakega oblastnega nadlegovanja kon-sumentov ki žele kupiti grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo porabo me. Odkar je strahoviti orkan v letu 1928 ubil ali pa poškodoval število tukajšnjih šolskih otrok,, je v West Point, Nebr., uvedeno vežbanje šolskih otrok, kaj naj store ob priliki zopet-nega podobnega viharja. Slika nam kaže otroke, kako zapuščajo šolsko poslopje, da v kleti, nalašč za to prirejeni, iščejo zavetja. ........................................................... .......................................................................... KAJ SE SLISI PO SVETU? KATASTROFA RUSKEGA DREADNOUGHTA K ka ,, strofa nemškega parni-Prj^tirichen" v newyorškem Da' aniŠču je obudila spomin in ^ko pretresljivo tragedi-let morju, ki se je odigrala »e J916 v Sevastopolu in ki Tat^i ni točno pojasnjena. so morski valovi po-w najmodernejši dread- Cfl^ r"skega črnomorskega V°i?'a "ImPeratrica Maria'. L ' orjak se je potopil % Vast°Polom, kjer je bil <3|a aVn° Je objavil o tej ka-^Pi^1 obširno poročilo ruski ^ jeaJl Lukin, ki pripoveduje, k0 eksplozija, ki je O0l,na> -°ena' da 80 akoro k Sn J1 Popadali. V ko- SLW^enfeli §vigati zelen" o^i PljJ ' pomešani s struck?*1- se ■ Kakor bi trenil z l'ca v ,Jeu 12Premenila ko-°onico na kupu le- žečih obžganih trupel. Višji častnik je planil bos na krov. Od strahu in groze je obstal. Eksplozije so sledile druga drugi. . K topovom! Odbijte napad! je zapovedal neki častnik pod krovom, misleč, da so napadle dreadnought podmornice. — Mornarji so prihiteli od vseh strani. Tedaj je pretresla ladjo nova eksplozija in vrgla v zrak jekleni jambor. V naslednjem hipu je razneslo parni kotel in ladja se je pogreznila v temo. Poročnik Grigorenko je planil k dinamu, toda prispel je samo do drugega stolpa. Po hodniku so švigali plameni in strahovito obžgana trupla mornarjev so ležala na kupih. Po eksploziji kotla je ostal dreadnought brez pare in brez luči. Hoteli,so zakuriti kotel št. 7, kjer je bil poveljnik inženjer-mehanik Ignja-tev. Eksplozija je sledila eksploziji. Ladja se je vedno bolj nagibala na desno stran in se pogreznila z nosom v vodo. Okrog gorečega dreadnough-ta so krožili manjši parniki in motorni čolni. Poveljnik je stal spredaj, višji častnik zadaj, in oba sta dajala povelja, naj mornarji rešijo, kar se je dalo rešiti. Dreadnoght se je vedno bolj nagibal. Zato je poveljnik sklenil zavoziti na obalo. Toda ogenj je bil spredaj tako strašen, da dreiadnoughta *riso mogli oprostiti težkih verig. K gorečemu orjaku je priplula bojna ladja "Pulemet", na kateri je bil admiral Kolčak. — Spremljala sta ga francoski admiral Dumenille in krilni kapitan Smirnov. Nad močno nagnjenim dreadnoughtom se je dvigal ognjeni stolp gorečega smodnika in ogromen oblak črnega dima. Admiral je hitro splezal po lestvi na krov. Pozdravil ga je višji častnik bos in z obžganimi nogami. "Kaj SIN UBIL 83-LETNEGA OČETA Chicago, 111.— Sidney Sayre je sumil svojega očeta, da je imel kljub svojim 83 letom starosti ljubavno razmerje z bolniško strežnico, ki je oskrbovala starčkovo bolno ženo. Jezilo ga je to razmerje in, kakor se je izkazalo, je že več tednov delal načrte, kako bi mu napravil konec. Izvršil je to pretekli petek zvečer. Preskrbel si je samokres in z dvema streloma končal očetovo življenje na njegovem domu na 5116 Indiana Ave. Stari Sayre je bil bogat prodajalec zemljišč. -o-- ZAGONETNA KITAJSKA Šangaj, Kitajska. — Dočim so pretekli teden govorila poročila razveseljivo vest, da se je končno nehala civilna vojna na Kitajskem, prihajajo zdaj druga poročila, ki pripovedu- se je zgodilo, kje je poveljnik?" — je vprašal admiral. "Čelni stolp je zletel v zrak. Gasimo skladišče z vodo, Obrniti se hočemo z nosom proti severu. Poveljnik je spredaj," je odgovoril častnik. Dreadnought se je vedno bolj nagibal tako, da na krovu ni bilo več mogoče stati. Kolčak, ki je takoj spoznal, da ni več rešitve, je posadki zapovedal, naj zapusti dreadnought. Ta čas so se odigravali pod krovom strahoviti prizori. Na krov je planil najstarejši strojnik Begulin. Bil je ves v plamenih, noge je imel strahovito obžgane, stopal je po mehurjih in groznih opeklinah ter nesel na hrbtu ranjenega tovariša. Kamor je stopil, so se poznali krvavi sledovi. Končno se je zgrudil in omedlel. V ne- katerih kabinah so ostali mornarji odrezani od tovarišev. Planiti iz kabine je pomenilo zgoreti, ostati v njej pa umreti, Nesrečneži so tulili kakor blazni. V zaporu je razbijal po železni mreži pozabljeni mornar. V žarkih električne luči so se svetile blazne oči. Roke je imel vse okrvavljene in v smrtnem strahu se je oklepal železne mreže. Nesrečnež je obupno klical na pomoč, toda nihče ga ni hotel slišati. — Dreadnought se je ta čas še bolj nagnil na stran in končno je izginil na dno morja. V sevastopolske bolnice šo prepeljali 350 ranjenih in obžganih mornarjev. Nesrečneži so bili tako obžgani, da jih ni nihče spoznal. Na severni strani sevastopolskega pristanišča stoji osamljena gomila. Nad njo se dviga obrnjen k morju ogromen lesen križ. To je "bratska gomila" dreadnough-ta "Imperatrica Maria". jejo, da je armada upornikov, ki se je umaknila, zdaj podvzela protinapad, in sicer tako uspešno, da je pognala v beg vladne čete in da se bitke še vedno vrše. -o- OSUMLJENEC UMORA IZVRŠIL SAMOUMOR Virginia, Minn. — Dne 19. septembra so našli v tukajšnji bližini umorjeni trupli dveh žensk, L. Ahlgren in M. Hoey. Sum umora je padel na nekega Viktorja Ketunnen, za katerim so oblasti podvzele lov. Preteklo nedeljo pa so našli tudi njegovo mrtvo truplo v nekem grmovju s prestreljeno glavo, poleg njega pa samokres. -o- NERODNI BANDITI Chicago, 111.— Kdor ne zna, naj rajši doma ostane, bi se lahko reklo dvema banditoma, starima okrog 25 let, ki sta preteklo nedeljo vlomila v bogato hišo W. V. Kelley,, v Lake Bluff. Dočim je bilo namreč v hiši število neprecenljivih dragocenosti, sta se zadovoljila z $200 gotovine, ki sta jih vzela iz žepa gospodarja, in nato takoj ušla. Bandita sta se splazila v hišo skozi okno v kuhinji; tam sta obvladala služin-čad; eden je pri njih ostal na straži, dočim je drugi odšel naprej v sobe, kjer sta našla 701etnega gospodarja in njegovo ženo. Obnašala sta se tako nervozno, da jima je gospodar sam prigovarjal, naj se umirita. Kakor hitro pa sta zaslišala neki avto, ki se je o-brnil na dvorišče, sta jo ubrala ven, tresoč se strahu. ŽENO NA PRODAJ ZA EN ŠILING Čevljar Holzleitner v Riedu je sklenil z nekim svojim znancem pogodbo, po kateri kupi znanecHolzleitnerjevo ženo za en šiling, jo vzame k sebi in jo preživlja, k čemur bo pa tudi Holzleitner pomagal z rednimi prispevki. Proti tej kupčiji se je pa Holzleitnerjeva žena odločno uprla, zaradi česar jo je njen mož težko pretepel. — Sosedje so vso stvar naznanili oblastem, pred katerim bo moral Holzleitner odgovarjati za svoje orientalske nazore. -O-r- OSA POVZROČILA SMRT 341etna dekla pri nekem kmetu v Buchkirchenu na Sp. Avstrijskem je jedla med. Pri tem je ponevedoma vtaknila v usta z medom vred oso. Žival je žensko pičila v grlo, ki je takoj zelo oteklo, da se je dekla, preden je prišla zdravniška pomoč, zadušila. -o- ČLOVEŠKA MISEL \ Knjiga je živ glas, je duh, ki gre po zemlji. Je misel osebe, ki je od nas ločena po prostoru in času. Ljudje gredo mimo, spomeniki razpadajo v prah. To, kar ostane in preživi, je le človeška misel. Kaj je nekdanji Veliki, grški modrijan Platon? Razkrojen je v prahu že več ko dvatisoč let, toda njegove misli živijo še sedaj. VLADA SE NE BO VMEŠAVALA. Grozdje zori dva tedna bolj zgodaj kakor navadno — poznejše vreme lahko škoduje kvaliteti, ki si jo zdaj lahko nabavite na ŽELEZNIŠKIH PROGAH. KUPITE SVOJE SOČNO GROZDJE ZDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Francisco California 85% of the entire Ca1ifornia\grape production is being marketed this year by agencies co-operating with the California Grape Control Board, Ltd. \ These agencies are: CALIFORNIA FRUIT EXCHANGE CALIFORNIA VINEYARDISTS ASSOCIATION SAN JOAQUN GROWER-SHIPPER ASSOCIATION bolj zgodaj in je izvrstne kakovosti in cene so zmerne. Kakor se je predsednik izrazil, je bilo pridelovalcem kalifornijskega grozdja zagotovljeno od vlade, da ne bo nikakega oblastnega federalnega nadlegovanja konsumentov, ki kupijo grozdje, da si izdelajo sadni sok za domačo uporabo samo. Kupite sočno grozdje zdaj pod vladnim načrtom kontrole. Grozdje je dozorelo dva tedna preje kakor navadno, poznejše vreme bi utegnilo pokvariti kv'aliteto, ki se zdaj dobi na vseh železniških progah. — Vlada se ne bo vmešavala niti v razprodajanje, niti v izdelovanje za domačo porabo, pravi poročilo California Grape Control Board, s katerim je chicaški odbor v zvezi. PAPIRNATO BLAGO Iz Pariza javljajo, da je neka velika tovarna luksuznega papirja fabricirala neko vrsto finega papirja, ki je čisto enak svileni tkanini in ki je baje tudi trpežen kakor dobra svila. Poskusili so napraviti iz tega papirja obleke, ki baje ne služijo le v dekorativne svrhe, ampak vsakdanjo rabo. Po-si^ečilo se je baje celo izvršiti na tem'papfrju lepe vezenine. -o——■ ŠIRITE AMER. SLOVENCA KALIFORNIJSKO GROZDJE JE TUKAJ. Kvaliteta in cene boljše kot kdaj poprej. Mr. Jay H. Twitchell, pi-ed-sednik chicaškega odbora California Grape Control Board, je sprejel zastopnike tu je jezičnih listov in se je izjavil, da so zelo povoljni izgledi glede u-speha grozdne sezone. Ta chicaški odbor je sestavljen iz najbolj vplivnih članov chica-ških razpečevalcev grozdja, kakor so M. Schuman, P. Stern, J. H. Twitchell, predsednik, M. T. Adamson in F. Schweer. Zaradi ugodnega vremena je došlo grozdje letos mnogo Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ŽELEZNICA 25th & Canal Streets VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje preko Chicage Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO s Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 .... ...$ 6.15 200 Din ... ..$ 4.45 10.00 .... .... 11.25 500 Din ... 9.80 15.00 .... .... 16.35 1000 Din ... .. 18.90 20.00 .... ... 21.45 1500 Din ... ... 28.00 25.00 .... .... 26.55 2000 Din ... 37.00 35.00 .... 36.70 3000 Din ... ... 55.40 50.00 .... .... 51.90 4000 Din ... ... 73.50 75.00 .... 77.50 5000 Din ... 91.60 100.00 .... .... 103.00 10000 Din ... ... 182.00 200.00 .... .... 204.00 15000 Din ... ... 273.00 300.00 .... .... 306.00 20000 Din ... ... 363.00 400.00 .... .... 407.50 30000 Din ... ... 543.00 500.00 .... .... 509.00 40000 Din ... ... 724.00 600.00 .... .... 610.50 50000 Din ... ... 902.00 700.00 .... .... 712.00 60000 Din ... ... 1082.00 800.00 .... .... 813:00 70000 Din ... ... 1260.00 900.00 .... .... 914.00 80000 Din ... ... 1441.00 1000.00 .... .... 1015.00 90000 Din ... ... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 r jutra) do 4:00 popolbne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500.000.00 * STRAHOTE BODOČE VOJNE Radij, čudežno odkritje Cu-rijevo, vsebuje tudi v neznatnih količinah velikanske zaloge energije. Vendar pa nima ta lastnost praktičnega pomena, ker je vezana na dolga, stotisočletna obdobja. Če bi se človeštvu posrečilo pospešiti razpad radijskega atoma in ga omogočiti v krajšem času, bi zadostovalo nekoliko gramov radija za desetletni pogon naših električnih postaj, železnic, parnikov, strojev. Ali pa bi lahko izrabilo človeštvo po svoji lepi navadi to čudežno zmožnost za razdiranje in u-ničenje kot gorostasno, do sedaj nepoznano eksplozivno snov. Na srečo človeštvo še ne vlada radio-aktivne energije, zato pa pozna tehniko strupenih plinov, ki so jo strokovnjaki izpolnili do neslutene stopnje. Uničenje grozi vsemu prebivalstvu napadene dežele tudi v najglobljem zaledju. V "Timesovi" prilogi slika eden ljice za nepoboljšljive idealiste. To smo omenili zato, da se razume eden izmed mnogih vzrokov, ki nagibajo evropske državnike k temu, da se na vsak način skušajo izogniti bodoči vojni. Ta vzrok je psihološkega značaja, namreč strah pred uničevalnostjo bodoče vojne. To sta poudarjala tudi Briand in Henderson v svojih znamenitih govorih dne 11. septembra na seji Društva narodov. Ne samo angleški vojaški izvedenci in politiki navajajo to v svojih člankih o tem problemu, ampak tudi francoski. Tako je n. pr. nedavno nastopil z zanimivim člankom o bodoči vojni znani francoski politik Caillaux. "Iztreznimo se!" kliče rojakom, "strojnice, težki topovi, podmornice, so zadnjič odločali med svetovno vojno. Če pa bo človeštvo zopet hotelo vojno, bo odločala MillMIll 1 P NOVI CENIK IN IMENIK KNJIG, KI SE DOBE V Knjigarni "Amerikanski Slovenec Izrežite in si shranite ta cenik knjig, prišel bo prav, ko si bote želeli naročiti kako knjigo. ff iiiMiiiuiiiiUifiliiiisaiii od voditeljev angleškega ge-; kemijaj plini_ y letih 1914 do 1918 so umirali milijoni vojakov po frontah. A leta XYZ (upajmo, da nikoli ne bo stalo v koledarju!) bo uničeno tudi vse mirno prebivalstvo, in ni moči, ki bi ga obvai-ovala pogi-belji. Pri strokovnjakih sem o- neralnega štaba sledečo popolnoma realno sliko sodobnega zračnega napada: "Neke noči bo planilo štiri ali pet tisoč neslišnih, v veliki višini nevidnih letal z brzino 200 do 300 km na uro na naša mesta, ne da bi počakalo na katerokoli vojno napoved. Kdo bi se danes zmenil za te srednjeveške vljudnosti? Vsako letalo bo vrglo vsaj po eno bombo s kakimi 800 kg trinitrotoluola. Sedanji aparati so tako točni, da lahko zadene letalo iz višine 2000 m dimnik poljubne oklopnice. — Sleherna bomba bo lahko uničila najbolj razsežno londonsko četrt." To ni nobena domišljija, temveč odstavek iz poročila omenjenega častnika parlamentskemu zrakoplovne-mu odboru. Drugi strokovnjak dodaja: "Vpoštevati moramo tudi plinske strupene bombe ali izstrelke zl bacili kuge, kolere in slič POVESTI IN ROMANI (Dalje.) VERA, O. Waldova. Trdo vezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine.................. 75c VILJEM HAUFFOVE PRAVLJICE, Fr Nedeljko. Zanimive ...........,................ 45c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roiriali, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave ........................ 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po............ 75c V PETIH LETIH OKROG SVETA, J. Lavtižar. Broš. 170 str. Doživljaji avstrijskega ujetnika ............. ...........................$1-00 V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice ............................................ 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest 25c V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja ................................................................ 95c VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je pra vzanimiv ..................................................$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reimmichl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita .............................................. 75c ZGODOVINA 17 PEŠPOLKA, K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ................................................$1.00 ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine i.....$1.00 ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tla-čiteljem ................... .....................................--.$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar. Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega pazoval novi strašni plin, kil življenja, ki bi jo moral -citati vsak naš prepoji polt in okuži krvotok, ne da bi povzročil katerekoli rane. Žrtev zastrupljenja ničesar ne opazi, a nenadno jo popadejo iaudi krči, in potem se ji za vselej neozdravljivo o-mrači um. Ta 'nori plin', glavno bodoče orožje, ni namenjen samio za fronto, temveč velja pred vsem v lastno varnost za-zibanemu lahkovernemu zaledju . . ." Caillaux poziva vse človeštvo in vse vodilne sodobne osebnosti, naj razumejo nevarnost in za vselej prepovedo vojno. "Ni mogoče ustaviti znanstvenega napredka. Tehnika izumi vedno nove in bolj izdatne načine uničevanja. — nih nalezljivih bolezni. Evrop- Zdaj ne gre za katerokoli zma- ska vojna ministrstva že zdaj popolnoma obvladajo to tehniko, in smo celo zaplenili v Afganistanu slične bombe moskovskega izvora." Torej bo uničila bodoča vojna pred vsem središče dežele s stolnicami in univerzami vred. Podmornice bodo takoj pričele potapljati vse nevtralne in sovražne ladje. Države, ki kupujejo 'živila na tujem, bodo po nekoliko mesecih obsojene na lakoto. Nihče ne ve za nobeno sredstvo, kako omiliti grozote zračne vojne." Njeno proklet-stvo — izvaja vodilni angleški letalec, polkovnik Moore — je v tem, da ni .zaščite pred nenadnim napadom. — Vojaški izvedenec "Timesa" meni, da bi v slučaju vojna vojno ministrstvo storilo najbolje, če bi naročilo naglo učinkuj očega strupa, da ga razdeli med prebivalstvo takoj po vojni napovedi. Samo na ta način bi mir- go, temveč za vesoljno smrt. Če nočemo, da se bo izpreme-nila zemlja v puščavo, moramo popolnoma ustaviti oboroževanje. Brezvestna znanost je duševna smrt, tako je dejal že Rabelais. "Kakor so nekoč u-klenili Prometeja, ki je lju dem prinesel ogenj ter z njim opustošenje in požare, tako bo zdaj treba ukleniti novega Prometeja, znanost. Sicer si bo človeštvo podpisalo smrtno obsodbo." Caillauxove slike vpepelje-nih mest in stotisočnih znorelih množic, so pretresljive, toda njegova logika šepa. Pro metej, ki je ljudem prinesel ogenj, ni mislil samo na poža re in požiganje. Saj pomeni isti ogenj ustvarjanje, razvoj, domače ognjišče. Znanost, ki ustvarja strupene pline, deluje istočasno zoper bolezni in elementarne nesreče. Kemija ne deluje samo za vojno, pospe- ne ljudi lahko obvarovalo muc- §uje tudi mirno industrijo in ne smrti od strupenih plinov sredi gorečih hiš . . . Neki "Timesov" čitatelj je ob tej priliki polagal, naj Društvo narodov zrakoplovstvo in gradnjo novih letal sploh prepove. "Ni dvoma,,, — tako piše — "da vse ugodnosti zračnega prometa ne odtehtajo niti ene tisočinke nesreč, ki jih bo prinesla bodoča zračna vojna. Saj bo ponižala vse človeštvo na stopnjo jamskega človeka: vsi se bodo morali zariti pod zemljo, da uidejo letalcem. Kakor ne damo otrokom v roke strelnega orožja, tako moramo tudi človeštvu odvzeti letala, če še ni doraslo, da jih lahko rabi!" A ta dobro mišljeni nasvet je seveda ^ ostal glas vpijočega v puščavi: kdo bo zajezil tehnični napredek in posebno vojno tehniko? In vse govorice o "pošteni" vojni po pravilih, ki dovoljujejo to, pa prepovedujejo ono, pomenijo zdaj prazne mam je, prav- poljedelstvo. Prometej ne zasluži okov. Ukleniti je treba one, ki zlorabljajo njegov nebeški ogenj. Strupeni plini niso rodili vojne. Žalibog je obstojala tudi poprej. Rešitev je samo v novi mednarodni miselnosti, duševnem preporodu, v želji po miru, po narodni in socialni pravičnosti, ki bi za vselej onemogočila vojno. Tehni ka je samo pomožno orodje pri spopadu, toda odloči ali prepreči ga politika. Zločinec zato v danem slučaju ni tehnika, ampak oni, ki z brutalno in krivično nekulturno in nekr-ščansko politiko izzove vojno Razen evangeljske resnice ni nobene druge rešitve pred po-gibeljo, ki čaka človeštvo Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol. človek ................................................................ 50c zadnji dnevi v ogleju, Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str..................................................... 85c zadnji dnevi velikega muče-nika, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki ...................................................... 45c za milijoni, A. K. Green. Trdovez. 253 253 str. Zelo napet in zanimiv roman.... 75c zapiski iz mrtvega doma, A. M. Dostojevski. Trdovez. 258. str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ................ $1.25 zbirka narodnih pripovedk, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 35c zbrani spisi, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ...................... 75c zgodba o nevidnem človeku, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest ............................................ 35c zgodbe kraljeviča marka, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................................-............................ 60c zgodbe napoleonovega hu-zarja, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.........................................-...................$1-50 zločin v orcivalu, E. Gaborian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ...........................................................$1.25 zmisel smrti, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine.... 75c znamenje štirih in darovana, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti zapeti in zelo zanimivi $1.25 zvonarjeva hči, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja.......... 65c živ pokopan, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ................ 50c župan žagar, S. Slavec. Broš. 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem ............................................................ .. 50c ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE znanstvene in poučne knjige. abecednik za ameriške slovence, Rev. K. Zakrajšek .................. 45c ajdovski gradec. Dr. J. Tominšck.. 20c amerika in amerikanci. Rev. J. M. Trunk ........................................................$4-00 analiza duševnega obzorja otroškega Ui dušeslovni proccs u- čenja. H. Schreiner .................................... 50c breskev in marelica. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ............................ 40c dictionary. Webster's, žepni ............ 30c domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek................................$1.50 domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ......... ...................$1.50 domači živinozdravnik. Fr. Du- ler ......................................................................$1-25 državljanski katekizem, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov 25c duševna rast otroka in mladostnika. Dr. K. Ozvald.................... 75c filozofija. Fr. Veber........... ................$1-50 gimnastika, poučna knjiga o telovadbi 45c gospodarska geografija. Dr. V Šarabon ....................................................$1.25 gospodinjstvo. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo..........$1.25 gradjanški katekizem, za Hrvate o pravima i dužnostima američkih gradjana ......................................................... 25c grško-slovenski slovar. Anton Dokler ....................................................$5-00 idejni prehodniki, današnjega socializma in komunizma ............................ 75c izpovedi socialista. Od socializma do duhovništva .................................... 60c kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. H. Vedenik .................. 25c kitajci in japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda 45c kletarstvo. B. Kalicky ........................$2.00 knjigovodstvo, 2. del. Iv. Podles- nik ....................................................................$1-00 knjiga o življenju. Aleš. Usenič- nik ............ ................................................. 85c kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafe- liauer ............................................................$1-00 krek. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc $1.00 ljubavna in snubilna pisma.... 35c milosrčnost do živali ................ 25c mlekarstvo, s črticami o živinoreji.$1.00 narodno gospodarski eseji. Dr. A. Gosar .......................................... 35c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Maj- dič ...................................................................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................$1.50 NAUK O ČEBELARSTVU. Rr. Rojina. 50c NEMŠČINA BREZ UČITELJA, 1. in 2. del, vsak del po ............................................ 45c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka........ 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke Znanstvena razprava ..................................$1.25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Ame- rikancem v premislek ................................ 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju ........................................................$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko..... 15c OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik ...................................................... 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M Brezigar .......................... 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarino- znanstvom ......................................................$1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji............................................. 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konje- rejcem ............................................................. 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL.. 40c POGLED V NOVI SVET ......................... 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ......................................................................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško- slovensko, Jos Petrič ................................ 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sad- jerjece ...........,.............................................,.„.$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o slepem vedenju ............................ 75c PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec................ 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus................$1.00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Moho- rič Navodnik in zakon ............................ 45c RAČUNAR V DINARSKI IN KRONSKI VELJAVI ............................................ 75c RASTLINSKI IMENIK, slovenskih de-dežel. Slov.-latinsko-nemški. Al. Benko- vič ................................:.............................j...... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek......$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka .................................................. 45c ROČNI SLOV. ANGL. IN ANGL SLOV. SLOVAR ........................................ 95c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju ........,............. 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujerrfo in kako z njim ravnamo.: 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida i....:..,.....,................. 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler...................„.......................................... 75c SLOVENCI, desetletju 1918 — 1928. Dr. J. Mal .....................'.........................................$5.00 SLOVENCI Fr. Erjavec. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled ..........J...............$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fel. Kalinšek ..........................................................$5,00 SLOVAR SLOVENSKO-NEMŠKI. Dr. KF. Bradač ....................................................$2.50 SLOVENSKA SLOVNICA. D.r A. Breznik ............................................................$1.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA F. Novak, 1. in 2. del. Vsak po ........................ 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida .................................... 95c SLOVENSKI PRAVOPIS. Dr. A. Breznik ...................................................................... 50c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI .............................................,...................... 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za izletnike..................$1.45 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda ........................................................ 50c SVETA RUSIJA. Dr. F Stele in Fr. Tre- seglav ..............-................................................. 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ........................................ 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat. 1. in 2 zvezek. Vsak zvezek po ...........'............. 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik 1 in 2. zvezek. Vsak po ............................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik................................. 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi ......................................$1.50 VINARSTVO. Andrej Žmavč ....................$2 00 VLADAR. Nice. Machiaveli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba.......... 40c VZOR-ČLOVEK, ALI OSEBNOST KOT IDEAL. -Dr. T.' Jeraj........................ 50: UČEBNIK RUSKEGA JEZIKA. Prof. J. Orožen ......................................................$1.25 VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz Majeva.. 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki- in odgovori. Dr. Gosar............... 50c ZAZNAMEK OKRATŠAV KORESPON- DENČNEGA PISMA. Fr. Novak........50 ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ..............................................85c ZDRAVILNA ZELIŠČA '......... 35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak .......................................... 95c ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....................................................... $1-00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA Iv. Grafenaucr. .............. $1.25 ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek. Vsak zvezek po ........................................ 60c ZDRAVJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. .T. Potrata ................................. 85c ZGODOVINA SREDNJEGA VEKA. A. Melik ............................... ......................... 7Sc ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, HRVATIH IN SRBIH. Dr J. Mal ............................................................$1-50 ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem .............................$1.25 ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ............................$2.00 IGRE (Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge). ANARHIST, burka v dveh dejanjim (m) 35c AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............ 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igro-, kaz v 3. dejanjih .......................................... 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih ................................................'............ 50c BEDAK PAVLEK, Br. Bevk, Zbirka otroških iger .................................................. 50c BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokar v 5. dejanjih .................................. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih ........................................ 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Ca-rodejna brivni«a. — Radi nagrade (m). -— Čašica kave (ž). — Zaklad (m). — Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž).— Luknja v namiznem prtu (ž). ■—■ Ženin Miha (m). — Zamorec (m). — Junaki (m). — Trije učenjaki (m). —"Opeharjeni Žid (m). — Izgulbjena stava (m). — Čudna kupčija ('m)................................. 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v treh dejanjih .................................................... 25c ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................. 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem ........................ 45c DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej......................... 35c DNEVNIK, Veseloigra v 2. dejanjih........25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih ..................:........j,......................................... 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih .................................................................... 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencio-nelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge .............................. 30c GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v petih dejanjih ............................................ 75c JENUFA. — .Opera iz moravskega kmet- skega življenja .............................................. 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ......._......................................................... 35c KAMPOSTELJSKI RQMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih................ 35c K MAMICI. Slavko Skvmšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih............................ 5c KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju.. 30c KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra v 5. dejanjih ..................•...............................$1.00 KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom vn5. slikah.......... 25c KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................. 75; LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2. dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanijli.......... 15c LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju ................i................... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v itreh dejanjih .................................................... 45c LUMPACIJ VAGABUND. — Čarobna predstava V 6. dejanjih ................................ 45c MARIJA STUART. Fr, Schiller. Tragedija v petih dejanjih .................................. 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5. dramat- skih slikah ...................................................... 50c MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih.... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori ........................................................ 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v petih dejanjih ................................................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5. dejanjih ....................................... 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah).... 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih* ............................................................ 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. O-DRIH. Silv. Sardenko................................ 50c 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih. 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dva prerokinji. Dramska silhueta (i). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih .............................................. 20c NOČ NA HMELN1KU. Dr. Lah. Igra v treh dejanjih .................................................. 3OC OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dej....... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČA- KA. Veseloigra v 1 dejanju ...................... 40c ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3 dejanjih .......................................... 5c OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........ 40l PALČEK POTEP. A. 1'ajme. Pravljična igra v 3 dejanjih ............................................ 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slik......... 50c PIKOVA DAMA. Oibera v 3. dejanjih in 7 slikah ............................................................ 25c PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh * dejanjih ............................................................ POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dej... 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatski bajka v S. dejanjih .................................................. 75c PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............ 15c PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. _ Modrost, (ni) Prizor iz Cirilovc mladosti. -1— Smrt sv. Cirila, blagovest-nika. (m) — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju.............................. 50c PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v treh dejanji!} .................................... 25c RADI OREHA..Ljudska igra v 3. dej..... 35c REVČEK ANDREJČEK. I ljudska igra v petih dejanjih .r.-...................................... 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3- dejanjih ................................ 40c 50c VRTINEC. Janez Žagar. Drama v'3. dej. M® ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih .................................................... ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih .................................................. ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri eno-dejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER........- 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (ni). — Jeza nad petelinom in kes (ž)......-•■•• 3. snopič. — Mlini pod zemljo (m). —y 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevajne ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (111). — Dve materi (ž). — Nežka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: — Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem za-njic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrka-vajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Fesem z vrh gora odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .................................... 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Oče- ■ tova kletev (m). — Čašica kave (ž)--- 5 10. snopič. •— Fernando, straji Avstrije (111). —- Rdeči nosovi (111). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Straho-vi (ž)....................:................ ....................... 3 12. snopič. — Izgubljeni sin (111). — V ječi (m). — Pastirci in kralji (m). — Ljudmila (ž). —• Planšarica (ž)............. ^ 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). — Marijin otrok (ž)- ™ 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) .................:............................— ^ , 15. snopič. — Turki pred Dunajem (ni)- — Fabijola in Neža (ž)............................. ^ 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž). ^ 17. snopič. —- Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Pri- I siljen stan je zaničevan (ž)..................... 3® ZA MLADINO ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ....................................................... BELORANJSKE OTROŠKE PESMI- Božo Radič .................................................... BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ....................................... BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................................................... DANE. A. Rape. Mična povestica...........— DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr- lv. Robida. Poučne povesti...................... DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.................. KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive ^ poučne basni .................................................. oc KOLAČKI. Z risbami .................................... ' KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin- Pravljica ........S................................................ LECTOV GRAD. Juš Kozak ...............-- LEŠNIKI. Jos. Stritar. Knjiga za odrast- ^ lo mladino ...................................................... MALI AVE MARIA. List za slovensko 5 ameriško mladino ........................................* MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice » MIHČEV MIHEC. J. Korban .................... 0 MLADIM SRCEM. ICs. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po ....................* OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami .................................— ORLIČ. Mladinski list .................................. PRIGODE ČEBELICE MAJE. W. Bon-sels. Roman za deco .................................... 35c 35' 30« 25t 45C 10C 50C 40c 50 c 75c 5c 75c ROBINSON CRUSOE. Daniel De Foe. Povest za mladino ........................................* ROBINSON STARŠI. Povest z barvani- mi slikami ...................................................... SLIKE IZ PRIRODE. Nande Verbcnja- kov .................................................................. VITOMILOVA ŽELEZNICA. Još. Korban. Povest ..................................................... VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško. Povesti VRTEC. Časopis1 s podobami za slov. mladino .................................................................. ZGLEDI BOGOLJUBNIH .. OTROK-Ant. Kržič, 1., 2. in 3. del. Vsak po.......... SLOVENSKI MOLITVENIKI 1.00 40c 60' 45c 85C 75' \5c kam greš? trde platnice zlata obreza--*' molitvenik za ameriške slovence: ?5 c V platno vez., zlata obreza.:..................""«1.0? V uSiijc vez., zlata obreza ........................»j$ Vatirane platnice zlata obreza ...............'»jjjS Bele koščene platnice, zl. obreza......••■- 75' J1.5C Vatirane platnice-$1 „o J1 Bele koščene platnice, zl. obreza ........' Zlate platnice .....'...................................... jf|j zgodi se tvoja volja: V Plat"° l$c vez., rdeča obreza ................................... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Or-dru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo p°st" nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 2IZnd ST., r. CHICAGO, ILL. MARIJA VARHINJA: V platno vezan ......................... ' Fino usnje vatirane platnico NEBESA NAŠ DOM: 75c V platno vezan .................................................... Fino usnje, vatirane plat., zlata ............ 75c: OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obr- ^ Bele koščene platnice, zl. obr................ 75' RAJSKI GLASOVI: V platno vezan........^50 Fino usnje vatirane plat., zl obr............. JS&M SKRBI ZA DUŠO: V pitno vezan............$].50 Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza........ y' SVETA URA: V platno ............................ V fino usnje, zlata obreza ....................... SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obr- VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V ^ platno vezan .............................*............... ZDRAVA MARIJA: zlata obreza ............. i VU. MEDNARODNI AKADEMSKI MISIJONSKI KONGRES V LJUBLJANI na Bled, ki je naravnost sijajno uspel. Na Slovence v zasedenem ozemlju pa so tujce o-pozorili žalostni dogodki v Trstu, ozir. Bazovici. V znak Žalosti so bile 6. in 7. sept. odpovedane vse zabavne in znanstvene prireditve, gledališče se je zaprlo, godbe na velesejmu So utihnile, kino-dvorane so o-stale prazne, v soboto je bil odpovedan cerkveni koncert, v nedeljo slavnostna akademija, prireditvi, ki bi bili, po pripravah sodeč, veličastni. Tujci, večinoma univerzitetni profe-sdrji in akademiki, so izpraše-vali vsak v svojem jeziku, kaj se je zgodilo, da je mesto tako žalostno in- prejeli so odgovor Však v svojem jeziku in- izvedeli so, kaj se godi in kaj se. je zgodilo, za mejami. Ni bilo še ziapa "prilike ob-kateri-bi bil mednarodni.aVet na tako učinkovita in -neprisiljen način opozorjen na neodrelene brate in poučen o njihovem jetmškeni življenju. Tujci-s o se razšli z najlepšimi spomini na Slovenijo. Kljub temu, da so na slovanskem ju-.gu prišli v skromnejše razmere kakor so jih bili vajeni drugod, so vendar uživali toliko udobnosti, da so se čudili slovenski gostoljubnosti, znamenje, da, so merodajni činitelii razumeli važnost kongresnih dni. Tako je s tem kongresom .Ljubljana zopet - stopila v tesnejšo jzvezo. z mednarodnim .svetom — in z njo vsi Slovenci. ZANIMIV DOGODEK Delavec Tone, pogumen 17 letni fant iz Podkraja, je doživel dogodek, katerega bo pomnil vse" življenje. " Predzadnjo Nedeljo žveč£f"se je'odpravil v Zagorje kropit nekega mrliča-. Pri" li a s je š'e""Stara navada; da dadtf piti" ljudem, ki ponoči ču-fejb' prrmi-Kčtr.-Tone, -ki'se "je precej časa zadržal pri tamoš--njih domačih, je najbrže malo bolj globoko potegnil", kajti o-pazil(5 se j"e, da je postal bolj zgovoren. Na poti proti domu "fe-v neki gostilni videl luč,-ki •je seveda Toneta zvabila čez hišni prag. Izpil je pogumno še -e^cT merico,'nato pa kmalu zapustil gostilno. Kaj še je godilo -potem z njim, mu je- bila Velika uganka. Zjutraj je ležal doma Tra-T>osterji-m-je- Zvedel, da-je prišel domov samo v spodnji obleki" br'ez-xevljev-iil •p* krrvala." -Domačr kakor on sam-ser mislili; daso ga-na poti ■ukradli. -Šele popoldne so zvedeli,- da je nekdo pri' neki -h iS i misel-obleko,''čevlje in pokrivalo: Dogodek — se je najbrže izvršil>tako-,• da je' moral Tone med-potjč malo počivati in Za-^pati.—Ko se' je- malo prebudil, •ffi mislil,^ da je' d'oma, pa se'-je -stekelyin xopet-Zadremal. Jutranji hlad je zbudil; da je -šel' V spodnji obleki domov in p "o z a"b i4 - n a' ob 1 ek o-.- - • Zayod kya^ete in ^strežbe leta 1912. * * m. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. G'OYOEIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Z.a^ovoJjiti-v-vsakem oziru naše odj>-mlacč; je'bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v Jbodoče, Kdorkoli-je začel kupo-vatt pri nas — kiipuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zrner-nih~čeii.—" Vab'imo i. Vis.! . ...„..---. "— ; \-;—— 5.) da bodo ta letna poro-čila ostala našim potomcem kakor zgodovina naše kulture. Ker se do sedaj še nihče v tem smislu oglasil, da bi brez-plačno to prevzel in objavljal, j sem sklenil spodaj podpisani, i da prevzamem vse to delo nase in to takoj, po tej objavi, da bo mogoče v prihodnjem letu 1931, objaviti prvo statistiko dramatskega dela za sezono 1930—1931. Statistika izide po abecednem redu del, katera se bodo izvajala, kdo jih je izvajal in v katerem mestu. Poslana bo v objavo vsem časopisom, ki bodo prinesle ta članek. Ta statistika se bo poslala vsako leto tudi v stari kraj. Da pa pojde vse bolj v redu, prosim vse tajnike dramatičnih in zabavnih klubov -ali društev, da mi gre j o na ro-iko in mi pošljejo od vsake prireditve po tri plakate s progra-!gramom cele predstave, kje se jista vrši in kedaj se vrši ter • imena onih igralcev, ki izvaja-jjo svoje vloge. Pomnite, da bodo samo tisti vpostevani, ki pošlejo vse, kakor je omenjeno: Kdor želi, da se objavi v statistiki igro, ki jo je društvo že igralo, ni treba drugega, kakor poslati po tri plakate na spodaj označ. naslov, in naznaniti svoj povratni naslov. Ako se komu noče pisati, mu ni potreba. Naznanim tudi, da nebom posebej sporočal, ali sem poslano sprejel ali ne. Opominjam pa, da ni treba pošiljati kake malenkosti, ako n. pr. kdo igra- kak solo, ali kaj takega. Pošljite pa razne drame, operete in šaljive igre, ki niso samo prizori, ampak so vredne, da se dene-jo v statistiko. " Mogoče je, da katero društvo želi igrati kako igro, pa nima dovolj knjig, in jim je mučno vloge prepisovati, ali je kako društvo ki je pri volji že odigranega komada prodati vloge in knjigo.- Je potrebno, da je eno mesto, kjer bi se brezplačno dobile informacije. V takem slučaju, ako žele kateri, prodati vloge in knjigo,, naj mi to omenijo, kadar pošljejo plakate. Potrebno je pa, da takrat označijo tudi ceno. Kateri bi pa radi kupili, naj me pa vprašajo, kdo ima na prodaj, in jaz jim potem pošljem ceno in kam naj se obrnejo. Vsakdo pa, ki želi kakega V SLUŽBO se sprejme prodajalec, ki bi delal o prostem času. Mora biti znan v slovenski naselbini. Delo za provizijo. Vprašajte na Kolar Floral Co., 6108 West 22nd Street, Cicero, 111. Tel. Cicero 1230. V'1^0^" "opremljeni ki- Itijj^ japonska' jedilnica, Va iG ra?stavfla gž. 'ŠkuSe- SEDAJ-..... - je čas, ~dav~ mislite na zimo, ki .bo kmalu tukaj. Pre-skrbite -eVpec, ~"cTa bo grela- vaše stanovanje. — Pj-i nas najdete veliko zalogo vseh -vrst* peči, razpe ba^-ijJ. cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želita- mala— "-aroi-ia-peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od $0,05 i _____NAPREJ. ___—TT7- FEČI takozvane "BUNGALOW PO RCE-MBANE PEČI", ki irnaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi Stemi, pa s^plinortl. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši (xgouini......Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Pcslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 Hf i^m^ po "rodu, ki "Te Wl tudi sama'v slikoviti -i no'sij katere še Ljub5" žTastf' "pa Ljubll.an-' ' kaP'h-iso mogirSiafelS- V^^a^az^i^ in; f5ri-V\i°Va^a številnim obisko-V ^itajsTcerfi" in japBn-SltlHči,in' življenja" irTraž-Hl razne napise'in slike, ki s -l fudr ~ • Izbbražen^--' b^l^ovalcu'nerazYrnilfiveV \ o2fa zanimivost' ^ če Wo- smejte "človek W Nfc^ v dneh fegk ' po-,%it(iK.ga kongresa, pa je 1511 S, Pater,• ~ Japonec. katerem so imeli 1 Cani Pi'iliko občudova- jS'C°St-in vsestransko u" i' ^Ponskega znača- ? 'tlel n°Van*i mladi redovnik >|to J ^fcdeljo, 7. sept., v t,.0 ni bolnici misijon- i V -vi0' V torek' 9- sept' tjSn is!®hki" dvorani hotela o?0 Pren 0 zanimivo sldop-v uavanjc- 0. Japonski— ^ teh^em jeziku. >ki xnneh 3e izšel tudi mi- teljl opozorijo tu-81^?? kongresa na le- S p21Je' Ro 8. sept. po- skupni izlet Najzanimivejše povesti so v "Amr"Sk>v«ncU'f. pitajte ga! VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 9 Razveselite prijatelje in znance v stari domovini s svojim obiskom o božičnih praznikih. POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO nr. Cunardovem krasnem parniku A ^f A Ml A ki odpluje iz NEW YORKA A NA CHERBOURG v sredo 3. decembra pod osebnim vodstvom gosp. M. Ekeroviča, iz newyorskega ' urada Cunard proge, dobroznan vsem našim potnikom, kaleri bo oskrbel vse potrebno in s tem rešil naše potnike vseh skrbi potovanja. Dovolj zabave, udobnost in čistost, tel- kot domača dobra kuhinja na parniku. Rezervirajte si prostor nemudoma. Obrnite se na vašega JlfflMV krajevnega zastopnika, ali pa na CUNARD LINE ""ST^ W V svrhb varnosti za svoj ylenar si kupite Cunardove "Travellers Cheques". NAPREJ Od 6. do 11. septembra se je v Ljubljani vršil pod pokrovi teljstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in pod častnim Predsedstvom papeškega nun-I c'ia Peliegrinettija VII. med-! Orodni akademski misijonski Ingres. Prvi- tak kongres se vršil 1. 1924 v Avstriji, dru-Bleta 1925 na Ogrskem, tretji eta 1926 na Češkem, četrti -1. 1927-na Poljakom, peti t 1-92S v Nemčiji, šesti 1. 1929 v Av-?tritt" letos • pa je ta sreča in «st-doletela Ljubljano- -in se-aJ» Po-kongresu, lahko mirno recenio, da ne'v njeno -sramoto. Kongres je otvoril-v-soboto, sePtembra, zagrebški .nad-dr.. A,- Bauer v ljubljan-skl"stolnici -z- molitvijo -'-'Pridi V Duh,"-na kar- je takoj-sle.-. I,. oficijelna otvoritev v veli-1(1 dvorani hotela -"Union". Na-dni,- .v nedeljo,-pone-t torek in sredo-so se-vr-a"'dopoldne -in - popoldne ,^1'ova-nja, na katerih so.tuji domači- predavatelji obrav-v za misijonstvo -pereča ^^njar; Med ■ domačimi-pre.-: Hj je žel veliko -prizna-liladi kaplan dr-. Fajdiga, Je v zelo preglednem in na-Jo, em Predavanju primerjal I vrednost in--iz-tega Vj0Čo upravičenost• budjz: ^.krščanstva. — Na praz-Sept-- 50 zborovali slo-2J učitelji in-učiteljice. — ^j, bilo zelo dobro cevS- . -— do 150-udeležen-. i,jin je rodilo--zeltr dober ])fj °nkreten sad, sklep, da-se božičnih počitnicah- w ^'ionski tečaj za učitelje Ueiteljics.- . ..... F;i ,°Sebna zanimivost kongre-^ °^enem j žsehškega"' Vefe-3 P^ je bila"1 misijonska ZjVa, ki "po "mnoztrii'In I Jj'v^enf vredno-sti ražgfa^-sii/f Maga štoji-na takfAa-a bi- bil po sodbi' p"a-I gfa()eea nuncija — tudf BeT^ j Ti^'. njo lahko ponosen": | 8le4p-.Ugi tujci, ki so sP jo o-! pt^. je sitoro' niso mogli st^v.^.iti! Da je bilo ha raz-lt0|jv z.bra'n6 vse, kar "ima Te cj^. a.l zveze "z našimi do'nia: iii„ ^^ijonarji, zlasti sfoMi-Je k4 Barago' in Kriobleharja, i ^ ^liivo samo 'po "sebi. žji,-^^yilnega orodja in ofo"-l^nlh rocFov, ki' še tiče ^»ir stopnji kulture; "in fa razkošnega porce-PosodjV in številnih bengalskih zlatar j fev' IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) kolesi bomo samo ubili dobro voljo v ljudeh. To je seveda samo misel Fanta od fare. -o- DRAMATSKIM ZBOROM IN LJUBITELJEM DRAMATIKE Milwaukee, Wis. Hvale vredno je, da naš narod goji narodno prosveto, tudi izven Domovine. Posebno se udejstvuje v godb.enih, pevskih in dramatičnih društvih. — Naj mi bo dovoljeno izpre-govoriti par besed o naši dramatiki, in naj tudi opozorim na neke pomanjkljivosti. Razna politična, podporna in verska društva po nekaterih naselbinah, kjer nimajo svojega dramatičnega društva izberejo po potrebi iz svojega članstva najbolj primerne in nadarjene, ti se potem nauči nadarjene, ti se potem nauče ske predstave-. Med takimi, ki samo slučajno in po potrebi nastopajo, so večkrat prav dobri talenti, ki bi tekmovali tudi s pravimi poklicnimi gledališkimi igralci. Radi tega je večkrat škoda, da se taki igralci ne združijo v stalno Dramatično društvo, pri katerem jim je mogoče zmožnosti razvijati in s tem koristiti sebi in narodu. Ni samo to vzrok, da sem napisal te besede, nego je na* stvari sledeče: Dandanes, ko se vodijo raž-ne statistike o vsem kar količkaj služi temu ali drugemu napredku, je potrebno, da se vpelje statistika tudi o gledaliških predstavah in o naših dramatičnih društvih, v Združenih državah in Kanadi. Mi do sedaj malokedaj več vemo kakor o tem, kar se dogodi v naši naselbini, v kateri živimo. .Nekoliko se že zve po časopisih, a navadnp nikoli ne vsega, ker je čedalje manj našega naroda, ki se za časopise -zanima. Naj nikdo ne reče, čemu . je potrebna statistika o dramatiki. Potrebna je, kakor so potrebne vse druge. „• 1.) da se tem ki se za to .zanimajo omogbči- letni"" pre-" gled. 2.) da z letnim poročilom tudi širša javnost, tako tukaj, kakor tudi tf stari domovini zazna o našem "kulturnem delu." - 3.) da taka letna poročila vzbudijo zanimanje Za kulturno delo tudi pri drugih in se s tem obvaruje domača gledališka umetnost. - 4.) Taka letna poročila bodo drugim narodom kakor nekako merilo naše kulture in rloln odgovora, naj pomisli, da jaz za to ne dobim nikakega pla-, čila in naj vsa~k tak pošljem , pismu znamko za odgovor, ker 16 v tem slučaju, ga bo dobil. j V odgovorih bom kratek in naj '1 se nikdo ne jezi radi tega. — 'iNaj bodo te besede pot do napredka naše gledališke umet-| nbsti. Nadejam se, da bodo dobile odmeva v vaših srcih, saj! so napisane v vseobčo korist j efelega našega naroda. Pozdrav, Rudolf Goldner, 030 — 32nd Street, Milwaukee, Wis. —o——' KAKO JE NA ZAPADU? St. Joseph, Valley. Wash-Pi-ecej-časa je že. ."kar ni bilo nikakega dopisa ' iz ' zapad-a Združenih držav. Pač nimam . tiiidi sedaj posebno veliko za poročati, pa vendar se oglasim ! Tudi pri nas imamo -veliko j sušo in čakamb. :da se nas Bog j ufemili in -nam da potrebnega , jdbžja, da se nam^zopetVnkrkt namoči suha zemlja, -ki je letos j dobila tako malo vlage. Pomikamo se že proti koncu septembra,a "je še vedno vše suhb. Letina je letos žalibog pi*av slaba."Pridelki so prav slabi. Krompir je droben, ravno tako dfobno je tudi "zelje. Posebno smo občutili veliko sušo mi, ki smo" bolj na hribu. Farmarji v nižje ležečih krajih, kjer so imeli priliko in sredstva za namakanje, so imeli izborna žita. Ovseno seno prodajajo po 10 do 12 dolarjev ton. Z deiom gre tudi tukaj prav 1 slabo. Mlatev-gi-e--že"h-koncu. — Naj še-omenim, da se-je' na'-1 ! ša naselbina pomnožila." Gospa | Štorklja se je namreč zglasilafr pri več družinah. Pri družin] c Jožef in "Annie Skok je pustila j v dar 14. otroka, lepo krasno ' deklico. Častitamo obilni dru- j žini. — Tudi pri družini Frank i in Maggie Tomsha, imajo lepo < zdravo deklico. — Mladini za- < koncem., James in Annie Ervin, i je tudi prinesla v dar krepke- i [ga prvorojenca, sinčka. Časti- i j tamo! Le tako naprej, da se bo i [naselbina večala";~ne"manjšala: 1 — Drugega pač za sedaj ne i vem kaj takega, kakor da po-:5 zdravljam vse Slovence in Slo- } venke širom Amerike. } Poročevalka. 1 —o—— ;" 1 < RESNICA O KRALJICI I1 :i"r: >: NATALIJI - |] Surov šofer" je minuli teden j1 v Parizu nahrulil--skromno starko, ki mu j| prepočasi sto-): pila preko uliefi na Monfe Par-j nasu. Ogorčeni mimogredočii šo poklicali stražnika, ki je le-1 gitimiral neotesanca; Medtem r š'e je stisnila; starka v kot'in [ molče čakala, da1 se -bo razšla [' ' '. " -A . " 'GRMDJEt^l .V. ■ »■ - V. I V soboto dne 4. oktobra bo mc imelf dve kare "grozHJa čr- ' nega in belega ha Pfi-ulnia' Street ,ih Blue Island Ave. — | Kvaliteta prvovrstna. Pridite,1 da vidite! LOYRENC LOTRIČ, 1937 So. Trumbull Ave., CHICAGO, ILL. I ~ !. množica, ki je zavoljo nje dvignila takTirup. "Vaše ime ?-" je naposled vprašal stražnik. "Jaz sem kraljica Natalija," je tiho odgovorila starka. Stražnik jo je peljal na policijo: mislil je, da je srečal eno od onih umobolnih, ki si tako rado lastijo visoke naslove. A izkazalo se je, da je bila stara gospa res nekdanja' srbska kraljica, vdova po Milanu Ob-renoviču. Biva že 57 let na tujem. Ima sobico v zavetišču sester .Cionske Božje Matere v Parizu, ki imenujejo 71 letno kraljico iz spoštovanja do njene starosti in "še vedno "Veličanstvo'';' dočim ima'sestra,' ki i kraljici pospravlja in streže, naslov "dvorne dame 'Njenega | veličanstva"; Kraljica - veliko moli in je samostanu hvaležna" ! za mir, ki ga je til našla. i ** " - " -i ■ iSEST miprekooceana ' "najErajša in najbolj ugodna pot ia i--potovanje na ogromnih - paznikih; j 1LE DE FRANCE, 24. okt. ' : "C7."-zv.); 21: nov. (7. zv.) PARIo, 10. okt.A(6. pop.)"; "5."dec. (~4. pop.) - \ FRANCE, 17. okt. (7. zveč.) i 14. nov. '(7. -2VeČ.) Najkrajša -pot po železnici,. vsakdo je. v posebni kabini z vsemi moder-riiifti ^udoBhoStmi. ■— Pijača - in I ; slavna francoska kuhinja. Izredno i nizkq cene, — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali IfHeadk Jk 213 N. Michigan Avenue, ! Chicago, 111. •■—- "ASTRE IN NAGELJNI, 2 DUCATA .....,................35c ROŽE GLADI0LY Sveže narezane 2 DUCATA . ,35c EDEN DUCAT ................25c Krnim? Floral Co. (PREJ J. J. KOLA^ &"š6W) 6106 W. 22nd Street Telefon Cicero 1230 iaiiiiaiiiiiiiiiiiBiiiiiBiiiiiaiiinnniiniiiHiiiiHiiiiniiiiiwuiiBui ■IUlJŠiilltMillinillll'iniimH!liHHimtHin»HMni[llJHUllWliJHIIIUlBIIIfIHlllllH!i! Illlllllllllllllllllllljf SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■ 1 ■ 1 9) I O 1 G 1 i ■ »■■■mili Kakor vse kaže, je de Garcia po begu moje matere na Angleško zasledoval staro mater in njeno teto s pravdami in na druge načine, dokler je ni pripravil na beraško palico m pustil da je umrla v bedi. Umrla je tako revna, da so jo pokopali v splošnem grobu ženska, ki mi je pripovedovalavsetojetud povedala, da je slišala, da je de Garcia izvr fil neki zločin in moral bežati iz dežele. Kakšen je bil ta zločin, se ni spominjala, zgodil se pa je pred petnajstimi leti. Vse to sem bil doznal, ko sem bival kake tri mesece v Sevilji; dasi je bilo zanimivo, mi ni nič koristilo pri mojem iskanju. _ Ko sem kake štiri, pet dni pozneje stopi ponoči v hišo mojega delodajalca, sem srečal mlado žensko, ki je prihajala iz veze v patio. Nosila je gost pajčolan; mojo pozornost pa ie predvsem vzbudila njena vitka, lepa postava, in pa ker je tako silno jokala, da se je vse telo treslo od ihtenja. . Takih prizorov sem bil precej vajen, kajti mnogi njih, ki so iskali sveta pri mojem gospodarju ,so imeli dober vzrok, da so jokali ; zavoljo tega sem šel brez vsake besedice mimo nje. Ko pa sem stopil v sobo, kjer je sprejemal bolnike, sem omenil, da sem bil srečal tako in tako osebo in vprašal, ako jo jaz poznam. "Ej, nečak," je rekel Fonseca, ki me je sedaj vedno klical s tem imenom in sploh začel tako prijazno ravnati z menoj, kakor da bi bil v resnici njegove krvi, "žalosten slučaj to; vendar je ne poznaš in ona tudi nič ne plača. Ubogo dekle iz plemenite rodovine je, ki je šla v samostan in storila slovesno obljubo, ko se je pojavil neki gizdalin, se sestal ž njo v samostanskem vrtu, ji obljubil, da jo poroči s pomočjo našemljenih lopovov in tako 'dalje. Sedaj pa jo je zapustil in je prišla v veliko bedo in neprilike. Prišla je k meni, da me vpraša za svet, in mi je prinesla nekaj srebrnega nakita kot plačilo. Evo ga!" "Ti si ga vzel!" , "Da vzel — plačilo vedno vzamem, dal sem ji pa zlata, kolikor je vreden. Seveda sem ji svetoval pošteno, kaj in kako naj ravna. Nisem pa ji hotel povedati, da je njen ljubimec največji lopov, da takega še ni videlo seviljsko mesto. Čemu bi neki tudi? Videla ga itak ne bo nikdar več. Psst! Vojvodi-nja prihaja — sedaj bom prerokoval iz zvezd. Kje je horoskop (priprava ki kaže po-razdelko nebeških teles ob določenem času) in paličica, da, in kristalna krogla? Zasuči svetilke, daj mi knjigo in izgini." Storil sem, kot mi je velel, čez nekoliko trenutkov sem srečal veliko gospo, čvrsto žensko, ki je v spremstvu svoje duene (spremljevalka) boječe stopala po zatemnjenih hodnikih, da bi doznala odgovor zvezd in plačala za to lepo število zlatih pesos; ob pogledu nanjo sem se tako smejal, da sem skoro pozabil na prejšnjo žensko in njeno gorje. Sedaj pa moram povedati, kako sem drugič srečal Juana de Garcia. Dva dni potem, ko sem bil v hiši srečal ono žensko z gostim pajčolanom, sem slučajno okrog polnoči stopal po samotnem delu starega mesta, kjer sploh hodi malo ljudi. Ni bilo varno, da sem hodil ob tej uri po takem kraju, toda posel, katerega mi je bil poveril moj gospodar, je bil tak, da sem ga moral opraviti brez sprem- stva. Sicer pa itak nisem imel sovražnikov, vsaj kolikor sem se zavedal, in povrh tega sem bil oborožen z mečem, katerega sem bil odvzel de Garcii, meč, s katerim je bil umoril mojo mater in katerega sem skoraj vedno nosil s seboj v nadi, da bi jo ž njim maščeval. Sedaj sem bil že jako izurjen v rabi tega o-rožja, ker sem se vsako jutro uril sabljanja. Ko sem svoj posel opravil, sem stopal počasi proti domu; spotoma sem začel razmišljati, kako čudno je moje sedanje življenje in kako zelo je različno od mojih deških let v dolini reke Waveney, in o mnogih drugih rečeh. Mislil sem tudi na Lilijo in bil radoveden, kako je sedaj preživljala svoje dni, ali jo je brat Geoffrey nadlegoval s snubitvijo in ali se bo ustavljala njegovi vsiljivosti in prigovarjanju njenega očeta. Ko sem tako zamišljen hodil dalje, sem dospel do nekih vrat, skozi katere je peljala ozka pot do reke Quadalquivir; naslonil sem se na streho nizkega zidu, ki je tvoril ograjo, in počival, občudujoč lepoto noči. Noč je bila v resnici prijetna, kakor se spominjam še sedaj po dolgih letih. Naj oni, ki so jo tudi že uživali, povedo, ali so kdaj videli krasnejši razgled kot je ta poletni mesec, ki odseva po širokih vodah reke Quadalquivir in hišah starodavnega mesta, ki stoje ob bregu. Ko sem tako slonel na zidu in užival krasni razgled, sem zapazil nekega človeka, ki je prišel po stopnicah steze od reke navzgor in odšel v senco ulice. Nisem se zmenil zanj, dokler nisem naenkrat slišal oddaljenih glasov; ko sem se ozrl, sem opazil, da se je oni človek razgovarjal z neko žensko, s katero se je bil sešel ob vzglavju steze, ki je držala do onih vrat. Ljubavni sestanek, sem si mislil; in ker taki prizori zanimajo človeka, posebno mladega, sem opazoval dvojico. Kmalu sem zaznal, da pri tem sestanku ni bilo nobene nežnosti, vsaj ne pri njem, ki se je venomer umikal nazaj proti meni, kakor da bi se hotel podati zopet v čoln, v katerem se je bil brez dvoma pripeljal; jaz sem se čudil temu, kajti obraz ženske je bil v mesečini celo iz tiste oddalje videti jako lep. Možakovega o-braza pa nisem videl, ker mi je skoraj ves čas kazal hrbet in povrh tega nosil širok sombrero (klobuk z zelo širokimi okraji), ki ga je zakrival. Bližala sta se mi vedno bolj; možak se je vedno umikal, s hrbtom proti meni, ženska pa venomer za njim, dokler nista naposled prišla tako blizu, da sem razločno slišal njun razgovor. Ženska je resno prosila moža. "Vendar me ne boš zapustil," je rekla, "sedaj, ko si me poročil in prisegel zvestobo; nimaš srca, da bi me zapustil. Vse sem zapustila zavoljo tebe, vsemu sem se odrekla. In sedaj sem v veliki stiski. Jaz. . ." pri tej besedi je začela tako tiho govoriti, da nisem'mogel slišati njenih besedi. Nato je on spregovoril. "Predraga moja, obožujem te kakor sem te vedno. Ampak za nekoliko časa se morava ločiti. Mnogo hvale si mi dolžna, Izabela. Rešil sem te iz hudega položaja, naučil te, kaj se pravi živeti in ljubiti. Spričo tvojih prednosti in čarov, velikih čarov, ti bo ta nauk v velik hasek. De-nrrja ti ne morem dati, ker ga sam nimam odveč, zato pa sem ti dal izkušnjo, ki je dale-ko več vredna. ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. DruštvaTrgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. t i Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. 1 MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. / !'|OO<>OOO<><^^ I KKKjv.0005 PISANO POLJE E> i ooooooowooo M. Trunk ■VOOOOOOOOOOC JS * * * * * * + + * * * * * •fe PALACZEV POGREBNIŠKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882^ 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. •¥•*•********> iununuuinimmmiiuuinTHiiim^ A. GRDINA IN SINOVI Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod 6019 S. Clair Ave.- -1053 E. 62nd St., Cleveland, O. Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088 Furniture, Radio, Victrojas, Records, AMBULANCE. ................ mm, ■»»' »m»""MmiTHTHnnmmMiHHTTiiHrnmmnMiiu DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove drutvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 35c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Hb 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» * * * * * * * + * + VSAKDO SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kra.r V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 w. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 1. 2. 3. 4. 5. * * + + + * * * + + * + * Ali naj smo — ponosni? Vest iz Moskve se glasi: "Moskva. — Ameriški senatorji Wheeler, Cutting in Barkley, ki se nahajajo v Moskvi, so imeli priliko videti carjevo krono in drugo zbirko draguljev, ki je najznamenitejša na svetu in ima vrednost $250,000,000, Krono in dragulje so boljševiki zaplenili po izvršeni revoluciji in se nahajajo v državni banki. Vse to bogastvo je bilo razloženo na mizi in senatorji so ga ogledovali pol ure v prisotnosti tolmačev, od katerih pa ni bil nobeden oborožen." Toraj vendar. Ruski boljše-1 viki so morali vsaj te senatorje smatrati za poštene Ameri-kance, da se niso do zob oborožili, ko so razkazovali to, kar so pokradli, ker navadno tat tatu nič ne zaupa. Vsaj vsi A merikanci potem takem ne bodo tatovi, niti po komunistični mentaliteti, kar je vsekako svi-tel žarek v dobi samega temnega tatinstva. * =1: * Še smo lahko ponosni. Tudi ta-le notica nam lahko daje poguma. Glasi se: "Berlin. — Govorice, da so' Američani veliki ljubitelji o-pojnih pijač in da baš radi tega potujejo v Evropo, so brez podlage, če je verjeti izjavam, ki so jih podali lastniki petih hotelov v Berlinu, ki so se pritožili, da ameriški turisti ne zapravijo dosti denarja za pijačo. Lastnik nekega velikega berlinskega hotela je dejal, da je petdeset Amerikancev stanovalo v njegovem hotelu teden dni in v tem času jim je prodal le dve steklenici piva in kozarec vina." Toraj tudi pijanci nismo. Kako to ohladi. Jaz bi pa tem hotelierjem ne zaupal preveč glede tega spričevala. Roba nekako izgleda, da pač ni bilo cvenka, ko ni teklo po grlu, in bi bili morda ti amerikan-skih dolarjev žejni Berolinci izstavili še veliko boljše nrav-no spričevalo Amerikancem, ko bi bili zadnji gasili hudo žejo in odprli debele mošnje. Spričevalo je spričevalo, dolar pa dolar. * :]! * | Upi dostikrat varajo. Člankar v Prosveti piše nekaj o "Slovencih pod Italijo". Hudo je tam. Upe na odpomoč in rešenje stavlja člankar na to, da bodo v kratkem Lahi sami pognali Mussolinija, ker so ga že do grla siti, in se zvijajo pod njegovim tiranstvom. Mogoče. Ampak jaz sem neveren Tomaž. Ko so lezli Goriča-ni pod Italijo, sem imel mno-',go stikov z goriškimi krogi, in j v Parizu smo o tem pogostoma (konferirali. Ker ni bilo drugega izhoda, so se upi obračali na — revolucijo na Laškem, ki zdaj pa zdaj izbruhne. Doba desetih let je pokazala, da so bili vsi ti upi samole pobožne želje, noben se ni uresničil. Ali ne utegne biti tako tudi pri upih, da Lah sam vrže tiranski fašizem? Vsaj jaz ne dam na to upanje niti počenega groša, če gre za odpomoč, dasi padec fašizma ni ravno izključen. Ako je pomoč mogoča m bi bila potrebna, se mora po; staviti na bolj solidna tla. Tak) upi so samole varljivi. _ . Navadno operirajo s takim' upi tudi le ljudje, ki dejansko v • vjO ne nudijo nobene pomoči, ganejo niti z mazincem za P0' moč, pa hočejo svojo nedelav nost pokriti z vzbujanjem praznih upov, saj od upov s živi tudi v —politiki. Bodočnost, bodočnost ... ta bo si jajna. * * * Res — mračno. Dekan Ralph Inge je »J*® kot "mračni dekan". Označb "dekan", mogoče tudi sluz«8' je samole ime. Dr. Inge že da? no ni več na krščanski podla? v svojih naziranjih. Kdor pusti krščanstvo, preide v P®, ganizem, zdaj pač v mo'de paganizem, in umevno C ^ naravno je, ako se klanja mu paganizmu pri njeg°v ''modernih" zahtevah. Pri nekem govoru v du je pobijal "tradicije1" etiko krščanstva", ki obs°j._ samomore, kakor se glasi n ^ ca. Omenja bolezen, umsko ^ lezen. Mračni dekan je ^ mračen, če ne ve, da vsaj ^ toliška cerkev, ki se paC in more ponašati s kr§čaD etiko, ne obsoja nobenega momorilca, ako so znaki ° ni, da je bil dotični umsko ^ lan. Samomora pri druff8^. jasni duševni razpoloženj pa cerkev ne bo zagovar.1 ^ \ ker se noče odpovedati prosnim načelom etike, Inge naj pa švigašvaga1'1' kor mu drago. Druga notica javlja, dag]1j dekan Inge tudi za PoS j0. zakon in porodno kon^1 ^ Govori nekaj o modernih htevah, in zahtevah model mladine. ij. Moderno gor ali dol. ^ ca ne zastari, laž, zablod3^, ostane zabloda tudi v m® . ^ nem plašču. Kdor tako ko je v resnici vrlo — mračen- Tudi znani Arthur BrlrLri-■— mrači. Nekdo ga kara* . zira: "Arthur Brisbane, j thy opinions seem to be wor . a sage one day and fit y, sage brush the next . • • borno. Je švigašvaga je praga. Nedavno od teg trdil, da je imela katoliška^0. kev dva zakonika glede z ^ na, enega za nižje, druge^j. višje kroge. Sam Bog ve' ai2 kod je to pobral. Popoln0111^ trte izvito je. Katoliška ce ni imela dva zakonika. no je zanikala kmetu i'1 lju, da bi se ločil in z°Pe jj ročil. Zgodovina spri2uJe' J je videla odpad celih nal( ^ od svojih načel pri zakon1 ni odnehala, in ne bo. ^ To je jasno in svitlo, 14 ,e natvezavanja na rovaš cel so pa vrlo mračna^____^^ SLOVENCEM V CHIC^1 t i z naznanjam, da zopet ^ šujem karpentarska barvam hiše znotraj in naj, lepim stenski ^ . 0Yfl izvršujem vsa v to s ^ spadajoča dela. P1'0 jge. vse vrste barve, stekla za okna in ra^n ^ leznino za vse potrf '\vo-jakom se najtopleje ročam. JOHN KOSMACH ^ 1804 W. 22nd Str« Phone Canal 4090 Chicago, HI- 5dni na oceanu | PREKO CHERBOURG A « I)NI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih, kar jih plove, BREMEN in CICCPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Z« navodila vpraiajte svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Knndolpa St.. Chicago K ^ ^ ********* * **_*_*.** * ** *