Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 46. “E8LOVENIA LIBRE’’ BUENOS AIRES, 13. novembra (noviembre) 1958 Pismo Svobodni Sloveniji London, 28.10.58. Spoštovani gospod urednik, Uspešno politično delovanje naše emi¬ gracije — slovenske, hrvatske in srb¬ ske — je že v naprej otežkočeno zaradi skupka raznih okoliščin, ki so izven našega vpliva. Med njimi je na prvem mestu sedanji napeti mednarodni polo¬ žaj, ki velike zahodne demokracije na¬ giblje k temu, da težišče svojih skrbi posvečajo obrambi pred sovjetsko vo¬ jaško silo, skrb za pobijanje komunistič¬ nega nauka in komunistične propagan¬ de ter za podpiranje demokratskih te¬ ženj in pokretov po svetu pa postavlja¬ jo v ozadje. Toda postavlja se vprašanje: ali smo mi sami storili vse, kar je bilo v naši moči, da zagotovimo uspeh vsaj tam, kjer so uspehi v manjši ali večji meri odvisni od nas? Čas je, da si v tem ozi¬ ru iskreno izprašamo vest. Razdelitev emigracije iz Jugoslavije na tri dele — srbskega, hrvatskega in slovenskega — se da pojasniti in je u- pravičena. Sledi namreč nujno iz zgodo¬ vinskega in sociološkega dejstva, da ob¬ stojajo tri posebne narodne individual¬ nosti. Toda odnošaji med temi tremi narodnostnimi skupinami nimajo opravi¬ čila — čeprav se jih da pojasniti. Nikdo ne bo rekel, da v emigrantskih vrstah — pri Slovencih, Hrvatih in Srbih — ni po¬ žrtvovalnih naporov, da se borbi proti komunizmu, zaradi katere smo sprejeli vse trdote življenja v izgnanstvu, da čim več moči. Toda ti napori ne gredo preko okvirov naših razcepljenih narodnostnih skupin. Ne samo, da v emigraciji ni skupne politike Hrvatov, Srbov in Slo¬ vencev in niti trajnega, dogovorjenega in vzporednega nastopanja, med njimi se ne vidi niti odločenost, da se združijo vsaj od časa do časa, za posamezne na¬ stope, vsaj takrat, kadar gre za zaščito korig.ti, Id so za nas vse življensko .važ¬ ne. Največ skrbi vzbujajo odnošaji med Srbi in Hrvati. Pri njih se nakopičeno nezaupanje ne zmanjšuje in hrvatsko ter srbsko časopisje v emigraciji — z redki¬ mi izjemami, ki zaslužijo vse priznanje — je polno strastnih in strupenih pole¬ mik in napadov. Tu dobi človek včasih vtis, da so Hrvati in Srbi ostali v emi¬ graciji zato, da se neovirano posvetijo medsebojnemu obračunavanju. Sloven¬ cem je treba izreči priznanje: v pametni zmernosti se ne udeležujejo teh ostrih spopadov, ki včasih emigraciji iz Jugo slavije dajejo podobo v bojno vrsto po stavljenih sovražnih vojsk. Tako stanje zapravlja sile emigracije iz Jugoslavije, ali celo uničuje njihove uspehe. Tako stanje izpodkopuje avtori¬ teto emigracije kot političnega predstav¬ ništva. Za tiste, ki opazujejo odziv, jav¬ nosti in merodajnih političnih činilcev v demokratskih državah Evrope in Ameri¬ ke, je jasno, da povzroča tako stanje neprecenljivo škodo Slovencem, Hrvatom in Srbom, brez razlike. Tu se nam v od¬ govor na vsako našo kritiko in obsodbo komunistične vladavine v Jugoslaviji vedno meče očitek, da v demokraciji kri¬ tika in obsodba nasprotnika nista dovolj in da mi, tako razcepljeni in sprti, doka¬ zujemo, da nismo sposobni, da bi proti komunističnemu režimu postavili svoje skupno alternativno rešitev ža Jugpšla- vijo kot celoto ali vsaj ža tisti celoten prostor, ki je obkrožen z njenimi me¬ jami. Dejstvo, da demokratske sile med Srbi, Hrvati in Slovenci nimajo take skupne alternative silno škodi zaupanju v politično vrednost emigracije iz Jugo¬ slavije tudi v tistih zahodnih krogih, ki nedvomno nasprotujejo komunističnim oblikam vladavine na splošno in tudi v Jugoslaviji. Vse naše prepričevanje, pa naj bo še tako glasno, da smo vsi proti komunistični oblasti v Jugoslaviji, in da je to skupno vsem, Slovencem, Hrva¬ tom in Srbom, ostaja brez odziva v za¬ hodnih državah s staro demokratsko tra¬ dicijo, ako ga ne spremljajo vsaj naj¬ splošnejša pojasnjevanja o političnem načrtu, za katerega smo. pripravljeni de¬ lati. Toda letos, se v emigraciji, pri Slo¬ vencih, pri Hrvatih in pri Srbih, kaže- Sevemoameriška zunanja politika nesprenenljiva Po odločni zmagi demokratskih po¬ slanskih in guvernerski kandidatov nad republikanskimi tekmeci se je Eisenho- werjeva republikanska vlada znašla za naslednji dve leti pred kongresom, v ka¬ terem ima opozicija absolutno večino v obeh zbornicah. Toda medtem ko se o- be stranki v notranje političnih in go¬ spodarskih načelih v nekaterih pogledih razlikujeta med seboj, pa je težko govo¬ riti o kakršnih koli različn h načrtih v zunanji politiki obeh strank. V zuna¬ nji politiki stojita obe stranki kot en mož proti vsemu ostalemu svetu, kar je dejanski vzrok stalnosti in kontinuitete političnih in gospodarskih odnosov USA z drugimi državami sveta. Ta enotnost je tudi povzdignila USA na prvo me¬ sto na svetu v vseh ozirih. Skupno zunanjepolitično nastopanje je tokrat potrdil tudi sedanji demokrat¬ ski vodja senata Lyndon R. Johnson, ki je pozval zmagovite demokrate, naj o- stanejo zvesti dosedanji liniji skupnega vodstva zunanje politike USA in naj podpro republikansko vlado Eisenho- \verja v njenih naporih za svobodo pro¬ ti komunizmu. Svoj poziv je Johnson zakl učil s trditvijo: “Država ne more obstajati na zunanjepolitičnem in ob¬ rambnem polju, če misli z dvema gla¬ vama”. Enotnost zunanje političnega nasto¬ panja obeh strank je potrdil tudi Dulles, ki je depal, da je prepričan, da ga bo tudi demokratski kongres podprl v nje¬ govih prizadevanjih v borbi proti ko¬ munizmu. Odmev volitev po svetu je bil različen glede vzrokov republikanskega poraza, edin pa je bil v tem, da se zunanja po¬ litika USA z demokratsko zmago v bi¬ stvenih potezah ne bo spremenila. Berlinsko časopisje — vzhodno in za- —-*2jj— --- hodno — je trdilo, da je ameriški voli- lec izgubil zaupanje v notranjo politiko Eisenhowerjeve vlade. “Morgenpost”, eden vodilnih dnevni¬ kov zahodnega Berlina je napisal, da je “ameriški narod izglasoval nezaupnico republikanski vladi.” kakor drugi dnev¬ niki, tako tudi Morgeipost trdi, da so bili vzroki republikanskega poraza na¬ slednji: 1) Gospodarski kriza, 2) Slučaj Shermana Adamsa, 3) D plomatski po¬ razi, med njimi zlasti zadeva okoli For- moze. V Vzhodnem Berlini je glasilo KP “Neues Deutschland” rapisalo, da so vo¬ litve dokazale, da je ameriški narod na¬ veličan “Dullesove politike na robu voj¬ ne.” Dnevnik je napadel nato demokra¬ te in republikance, ker da se kljub de¬ mokratski zmagi zunanja politika USA ne bo spremenila. Nasserjevo časopisje Združene Ara¬ bije je objavilo, da se ameriška zunanja politika ne bo bistveno spremenila. Dnevnik “Al Ayam” je napisal: “Arab¬ ci ne morejo pozabiti Trumanove de¬ mokratske vlade, ki je igrala vodilno vlogo v palestinski tragediji. Upali so na boljše med Eisenhowerjevo vlado, to¬ da ameriška politika se je slabšala, tako nadaljevala s svojo imperialistično poli¬ tiko”. V Meksiku je bivši ameriški velepo¬ slanik v tej državi in župan New Yorka Leta 1960. bodo v USA predsedniške volitve. Od republikancev izstopata dva tekmeca: sedanji podpredsednik Nixon in novi newyorški guverner Rockefeller, 0’Dwyer izjavil ,da bo z demokratsko ki je nepričakovano premagal na seda- kontrolo kongresa USA posvetila več njih volitvah demokratskega kandidata pozornosti latinski Ameriki. Obtožil je Harrimanna. Demokrati doslej razen že republikansko vlado, da je zanemarila dvakrat propad ieg a predsedniškega kan- 200 milijonov prijateljev južno od Rio . . ... „ , „ . ._, didata Stevensona niso postavili na po- Grande. Po njegovem mnenju latinska v Amerika noče darov, pač pa tehnično, Mično pozomico drugega močnega kan- in drugo pomoč. | didata. Časnikarji pri papežu Janezu XXIII. Papež Janez XXIII. je pretekli teden sprejel v posebni avdienci, skupino 500 časnikarjev, predstavnikov svetovnega tiska, in jim v veselem razpoloženju dal napotke za njihovo odgovorno delo. Janez XXIII. je bil vidno veselo raz¬ položen, ko je omenjal njihove napore, da bi izvedeli skrivnosti konklava, na katerem so izvolili njega kot 262. na¬ slednika sv. Petra. “Napori tiska so bi¬ li izredni,” je pripomnil, “toda molk konklava je bil še izredne ši”. časni¬ karji so se s papežem zasmejali njegovi opazki. Sedeč na prestolu v vatikanski Kle- mentinovi dvorani, je papež hitro go¬ voril v francoščini, brez zapiskov in z mnogo manjšo formalnostjo, kakor je da so Arabci končno izgubili vse upanje' to delal njegov prednik Pij XII. na ta- v USA.” V Amanu, v Jordaniji, je dnevnik “Falastin” napisal, da imajo demokra¬ ti in republikanci v zunanji politiki iste cilje, le da se morda razlikujejo v sredstvih za njih dosego. Na Formozi so Čangkajškovi nacio¬ nalisti prepričani, da se ameriška poli¬ tika do Formoze in bližnjfga otočja ne bo spremenila z zmago demokratov. Pekinški radio je poročal, da je “zma¬ ga demokratov pokazala težko krizo v USA,” v zunanji politiki pa bo “USA Božidar Vlajič je znana osebnost med srbskimi politiki. Bil je med najbolj zaupnimi sodelavci Ljubomirja Davidovi- ča ter je bil član Izvršnega odbora Srb¬ ske demokratske stranke. Kot politični emigrant živi v Angliji. jo znaki, ki dovoljujejo upanje. Z več strani se pojavljajo glasovi, ki nasproti procesu medsebojnega zanikanja in medsebojne borbe, postavljajo zahtevo, da se med našimi sprtimi in razceplje¬ nimi narodnostnimi skupinami vzposta¬ vijo stiki, iz katerih se naj razvijeta so¬ delovanje in skupna akcija. To vrsto po¬ jasnjevanja je začel dr. Miha Krek v Zborniku Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1958. Izjave dr. Kreka imajo ve¬ lik pomen zaradi svoje vsebine, zaradi svoje zahteve po čim bolj skupni politi¬ ki celotne demokratske emigracije iz Ju¬ goslavije, in zaradi odločnosti, s katero so te zahteve postavljene. Pomen nje¬ govih izjav še povečuje spoštovanje, ki ga dr. Krek uživa osebno in po svojem položaju, ki ga zavzema, in to ne samo med Slovenci. Potem, je 28. aprila 1958 “Hrvatski glas” objavil članek Ilije Ju¬ kiča pod naslovom “Začarani krog hr- vatsko-srbskih odnošajev”. Pisec v njem daje kritičen pregled zunanjega položa¬ ja Jugoslavije in notranjega stanja v njej. Na podlagi zaključkov, ti o katerih je s svojo analizo položaja, ki meče sve¬ tlobo na velike nevarnosti, ki grozijo ju¬ goslovanski državi in narodom v njej, prišel g. Jukič, poudarja neodložljivo potrebo, da se čimprej doseže sporazum med političnimi osebnostmi na' hrvatski, srbski in slovenski strani. . Ta sporazum bi- se po zamisli g. Jukiča moral pred¬ vsem nanašati na vsa tista predhodna in uvodna vprašanja, ki so na dnevnem redu -že danes in ki jih je treba' reševa¬ ti takoj brez odlaganja- in brez ozira na končno ureditev odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta vprašanja so po mnenju I. Jukiča naslednja: sporazumni napori, da v primeru krize Zaradi Ju¬ goslavije ali v njej sami ne pride do Spopada med Hrvati in Srbi; skupen na¬ stop pri obrambi jugoslovanskih držav¬ nih meja pred sosedi; premirje med zmernimi hrvatskimi in srbskimi listi (Slovenci se tega premirja drže brez izrecnega dogovora). Vi ste v Svobodni Sloveniji objavili odlomke iz članka Ili¬ je Jukiča. “Poruka”, ki jo urejuje G. R. Kneževič, je v svoji septembrski števil¬ ki objavila odlomke iz 'omenjenih član¬ kov dr. Kreka in I. Jukiča. Izvlečke iz članka I. Jukiča je v svoji septembrski številki objavilo tudi “Pismo”, ki ga izdaja Slovenska pisarna v Londonu. Izjave g. Jukiča, prav zato, ker so bile objavljene v “Hrvatskem glasu”, in ker jih je napisal eden od uglednih prvakov Hrvatske seljačke stranke, nisem hotel pustiti brez odgovora in pozdrava. Sma¬ tral sem za potrebno, da tudi hrvatski čitatelji “Hrvatskega glasa” vidijo, v kaki meri je prepričanje o neobhodni po¬ trebnosti srbsko - hrvatsko - slovenskega sporazumevanja razširjeno med Srbi. Moj odgovor vsebuje pismo uredniku, ki je bilo objavljeno v “Hrvatskem glasu” 25. avgusta letošnjega leta. Vsi v emigraciji — Slovenci, Hrvati in Srbi — samo v izjemnih primerih be¬ remo liste, ki jih ne izdajajo naše last¬ ne narodnostne skupine. Moram Vam z velikim obžalovanjem reci, da so srbski krogi v emigraciji izvedeli za tiste važne izjave dr. Kreka v Zborniku Koledarju Svobodne Slovenije šele takrat, ko jih je objavila “Poruka”. Zaradi tega bi Vas, gospod urednik, prosil, da v “Svo¬ bodni Sloveniji” objavite to moje pismo. Mislim, da bo koristno, če bodo Vaši slo¬ venski bralci zvedeli, da mnenje dr. Kre¬ ka o neodložljivi potrebi po slovensko- hrvatako-srbskem sodelovanju, zagovar¬ jajo politični ljudje na srbski strani, z enako odločnostjo kakor dr. Krek. Ka¬ kor dr. Krek in I. Jukič tudi jaz mislim, da je konkretno dokončno reševanje med¬ sebojnih odnošajev med Slovenci, Hrva¬ ti in. Srbi stvar narodov doma. To mi¬ sel sem poudaril tudi v svojem pismu uredniku “Hrvatskega Glasa”. Toda tudi, če vprašanje dokončne rešitve pustimo ob strani, ostaja za nas v emigraciji še kih tiskovnih konferencah. Često je po¬ gledal čez mikrofon in se veselo smejal svoiim poslušalcem. “Sem še vedno novinec v službi sve¬ tovnega očetovstva”, je dejal, govoreč o sebi v prvi osebi ednine, namesto v prvi množine, kakor papeži navadno de¬ lajo. “Moram se vam izpovedati,” je nadaljeval s smehom na ustih, “da se ob prebiranju časopisja najbolj zaba¬ vam pri branju zgodb o sebi in tistih, ki popisujejo skrivnosti konklava, tako, da sem veselo razpoložen ves dan.” Papež pa je ostro kritiziral članke, “ki jih je mogoče smatrati za navodila nam kako naj vladamo. Morate si en¬ krat za vselej zapomniti, da se držimo tradicij in načel Cerkve.” Papež je tudi izrazil upanje, da njego¬ vi poslušalci ne bodo užaljeni, če jih poziva, naj pišejo resnico. “Ta poziv vam je namenjen kot očetovsko, ali bo : lje, kot bratsko navodilo, ki naj vam pomaga pri vašem delu.” Janez XXIII. je končal avdienco s po¬ delitvijo papeškega blagoslova časnikar¬ jem. Zastoj na konferenci v Ženevi Na konferenci zahodnih in vzhodnih atomskih strokovnjakov v Ženevi, na kateri naj bi razpravljali o načinu pre¬ prečitve nadaljnjih atomskih poskusov in o načinu preprečitve iznenadnih atom¬ skih napadov katerekoli države, in ki se je pričela 31. oktobra t. L, je pri¬ šlo do zastoja, ker je sovjetski delegat Kuznecov v svojem govoru napadel za¬ hodne države, predvsem USA in Angli¬ jo, da nočeta prenehati z oboroževalno tekmo in je treba najprej rešiti problem razorožitve, potem da je mogoče raz¬ pravljati o atomskem vprašanju. Zahod¬ ni strokovnjaki so dobili od svojih vlad navodila, da o političnih problemih na konferenci ne smejo razpravljati, ker da mora imeti konferenca izključno tehnič¬ ni značaj. Zaradi Kuzneeovega govora v katerega je vnesel politične probleme, so razgovori prišli na smrvo točko. Drug problem, ki resno ogroža to kon¬ ferenco, pa je Moskva, ki je kljub ame¬ riški in britanski objavi, da sta ti dve državi prenehali z nadaljnimi atomski¬ mi poskusi od 31. oktobra t. 1. dalje za ves čas trajanja konference in če se na 'konferenci sporazumejo, še za nedolo¬ čen čas, prekršila ta pogoj za sklicanje konference in na skrivaj izvedla dva a- tomska poskusa 1. in 3. novembra. Ame¬ riška atomska komisija je s posebnimi pripravami ugotovila ti dve atomski eksploziji in objavila, da ju je ZSSR izvedla v južnem delu države in ne na področju Novaje Zemlje v Severnem morju, kjer je izvršila doslej večino a- tomskih poskusov. Raketa na Luna sopel 5. deeesnJbra Ameriško letalstvo, kateremu je Ei- senhower poveril prve tri izstrelitve ra¬ kete proti Luni, je imelo tudi pri novem berskem poizkusu smolo, ko je raketa že 1500 kilometrov nad zemljo eksplodira- rala, ker se ni pravilno vžgal tretji del. Poslus je propadel ter so deli rakete padli nazaj na Zemljo nekje v osrčju Afrike. Strokovnjaki bodo poskušali naj¬ ti te dele. Sedaj je prišla na vrsto za iztrelitev rakete proti Luni ameriška vojska, ka¬ teri je Eisenhower poveril dva taka po¬ skusa. Vodja teh. poskusov je general¬ major Medaris, eden njegovih glavnih pomočnikov pa nemški raketni strokov¬ njak von Braun. Vojska je doslej uspe¬ šno iztrelila na pot okoli Zemlje tri sa¬ telite z raketo Jupiter-C. Z enako ra¬ keto, predelano za polet proti Luni, na¬ merava izvesti sedaj poverjeno ji nalo¬ go. Medaris je objavil, da ima njegovo moštvo za ta poskus že vse pripravlje¬ no in da bo izstrelilo raketo proti Luni okoli 5. decembra, ko bosta Zemlja in Luna zopet v najbolj pripravnem polo¬ žaju za tak poskus. IZ TEDNA Na Srednjem Vžhodu je prišlo do no¬ ve napetosti, ko sta dva sirijska lovca Mig poskušala prisiliti letalo jordanske¬ ga kralja Huseina na pristanek v Da¬ masku. Husein se je vozil na triteden¬ ske počitnice k svojim sorodnikom v Švici in : e po predhodnem dovoljenju iz vedno široko polje naših skupnih koristi Damaska letel čez Sirijo. Huseinovo le- za razpravo, sporazumevanje in skupno delo. Srbe, Hrvate in Slovence ne deli kaka “železna zavesa”, deli jih pa za¬ vesa, spletena iz medsebojnega nepo¬ znavanja in nezaupanja. Prepričan sem, da bi mirna in objektivna izmenjava mi¬ šljenj v naših Vrstah odkrila, da je na obeh straneh te zavese več dobre volje in soglasnosti kot to izgleda v sedanjem stanju medsebojne “mrzle vojne”. Pre¬ pričan sem. da je dolžnost našega emi¬ grantskega tiska — slovenskega, hrvat¬ skega in srbskega — da omogoči in pod¬ pre javno razpravo, iz katere bi zraslo skupno javno mnenje, ki bi potem mo¬ glo med našimi političnimi ljudmi v svo¬ bodnemu svetu sprožiti in podpreti stike in iskanje skupnega dela za zaščito ti¬ stih vrednot, ki so življenske važnosti za nas vse, Slovence, Srbe in Hrvate. Z odličnim spoštovanjem Božidar Vlajič talo se pozivu Migov ni odzvalo in se je s.i'ečno vrnilo v Jordanijo. Jordanska vlada je vložija oster protest v Siriji. Taipeh je odločno zavrnil obtožbo ki¬ tajskih komunistov, da je njegovo top¬ ništvo s Quemoya bombard ralo kitaj¬ sko celino s plinskimi granatami. Ob¬ tožbo je zavrnilo tudi ameriško povelj¬ stvo na Formozi. Na letošnji novemberski paradi v Moskvi za proslavo boljševiške revolu¬ cije niso pekazali nobenega atomskega orožja niti ne raket. Parada je bila, ka¬ kor običajno, razkošna ter so ji priso¬ stvovali sovjetski ministri s Hruščevom na čelu. Obrambni minister maršal Rodion Malinovski je, kakor druga leta drugi obrambni ministri, v govoru na¬ padel Zahod, da se pripravlja na vojno in mu zagrozil, da ga bo ZSSR pokon¬ čala, če pride do spopada. Na Cipru so Angleži začeli deliti o- V TEDEN .rožje med britansko prebivalstvo otoka za obrambo proti teroristom Eoke. Hruščev je predlagal zahodnim za¬ veznikom, naj odidejo iz BerPna, ker na¬ merava tudi sovjetska vojska zapusti¬ ti svoj del Berlina in ga prepustiti vzhodnonemški .vladi. Zapad je ta pred¬ log odločno zavrnil z izjavo, da eno¬ stransko ni mogoče odpovedati pogodbe, ki je bila leta 1943. sklenjena med ZSSR na eni in zahodnimi zavezniki na drugi strani. Nobelovo nagrado za mir je letos do¬ bil 48 letni belgijski dominikanski pa¬ ter Georges Pire, ki je po drugi svetov¬ ni vojni zastavil vse svoje s le za pOmoe beguncem. Nagrada znaša 41.227 dolar¬ jev. Ostale Nobelove nagrade za leto 1958 so dobili: za literaturo in fiziko Rusi, za medicino Amerikanci in za kemijo Angleži. V Rimu se je sestalo sedem kardina¬ lov in ok. 40 nadškofov in škofov iz južne Amerike na konferenco v južno¬ ameriškem kolegiju, na kateri razprav¬ ljajo o problemih katoliške Cerkve v la¬ tinski Ameriki in o nujnosti in načinu borbe proti komunistični nevarnosti na tem delu sveta. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. XI. 1958 Proslava 40 letnice slovenske osvoboditve v USA in Kanadi I£r. Alojzij Kuhar umrl Štiridsetlenice osvoboditve slovenske¬ ga naroda izpcd avstro-ogrskega jarma so se toplo spominjali tudi v Severni Ameriki in Kanadi. V obeh državah sta bili proslavi v nedeljo dne 26. oktobra. Obe proslavi sta lepo izpadli. Proslava v USA je bila v dvorani Slovenskega narodne¬ ga doma na St. Clair v Clevelandu. Pod pokroviteljstvom Narodnega odbora za Slovenijo jo je pripravil posebni pri¬ pravljalni odbor pod predsedstvom gen. Ivana Prezlja, Jakoba Žaklja in Zdrav¬ ka Novaka. Sodelovali pa so pevska zbora Stavček in Korotan, člani Sloven¬ skega odra in mladinskega društva Kres. Med udeleženci proslave so bili tudi ugledni predstavniki slovenskih staro- naseljencev. Tako glavni blagajnik Li¬ ge Matt Intihar, podpredsednik KSKJ Jože Nemanič, občinski svetnik Kova¬ čič, podpredsednik Grdinove North Ame¬ rican Bank Prane Jakšič, direktor Gla¬ sbene matice Tone Šubelj. Na čelu slo¬ venske duhovščine je bil duh. svetnik Anton Merkun. Srbsko narodnostno skupino je predstavljena večja družba “Ravnogorcev” z Miloradom Mitičem na čelu ter skupina Ljotičevcev na čelu z dr. Karapandžičem. Navzoč je bil tudi 'biv. tajnik nar. skupščine poslanec dr. D.ragi Jevremovič, polkovnik Jovan Tri- sič, radio oddajo Ravna gora je pa za¬ stopala Dr. Darya Terček. Spored so začele slavnostne fanfare, nakar je Miro Odar recitiral šalijevo “Rodni zemlji”. Pevski zbor Slavček je pod vodstvom Miodraga Savernika za¬ pel pesmi Gor čez izaro, Dol v kraju sa¬ ma zase in Vodopivčevo Boter polž. Slavnostni govornik na proslavi je bil dr. Miha Krek, predsednik NO za Slo¬ venijo. Najprej je pozdravil odlične oseb¬ nosti, ki so prišle na proslavo 40 letnice slovenske osvoboditve, zlasti predstavni¬ ke drugih narodnostnih skupin, zatem je predložil v odobritev resolucijo v korist zaščite pravic koroških Slovencev. Nato pa je imel izredno lep govor, v ka¬ terem je prikazal borbo Slovencev skozi dolga stoletja za njihovo narodno osvo¬ boditev leta 1918. Za izčrpna izvaja¬ nja v govoru so ga vsi navzoči nagra¬ dili z dolgotrajnim odobravanjem. Dr. Krekov govor objavljamo na drugem mestu. Po odmoru je nastopil pevski zbor Korotan. Pod vodstvom svojega pevo¬ vodje M. Milača je zapel pesmi Ipav¬ čevo Slovenec sem “in Foersterjevo” “Naše gore”, zatem je pa Jože Likozar recitiral Gregorčičevo pesem “Naš na¬ rodni dom”. V imenu srbskih delegacij je povzel besedo biv. Poslanec dr. Dragi Jevremovič ter je Slovencem toplo česti¬ tal k proslavi 40 letnice narodne osvobo¬ ditve. Uspelo proslavo je učinkovito zaklju¬ čila plesna skupina mladinskega društva Kres. Plese je za to proslavo naštudira¬ la gdč. Eda Petek. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Proslava slovenskega narodnega praznika v Kanadi To proslavo so pripravili pristaši slo¬ venske krščanske demokracije v sodelo¬ vanju z Zvezo, slovenskih protikomuni¬ stičnih borcev. Pripravljalnemu odboru je presedoval dr. Srečo Pregelj. V nedeljo dne 26. oktobra je bila do¬ poldne v Torontu v slovenski župni cer¬ kvi Marije Pomagaj maša za vse, ki so med drugo svetovno vojno in komunisti¬ čno revolucijo darovali svoja življenja za svobodo Slovencev. Med mašo je imel lazarist Sodja cerkveni govor o Kristu¬ su kralju in o vseh, ki so v borbi za nje¬ govo kraljestvo dali svoja življenja. Popoldne istega dne je bil v župni cer¬ kvi najprej rožni venec, nato pa litanije. Po končanem verskem opravilu so ljud¬ je ostali v cerkvi, v veži so se pa zbrali biv. domobranci na čelu s predsednikom Zveze protikom. borcev Cirilom Preze- ljem, ki je odkril spominsko ploščo za padle protikom. borce. Župnika dr. Ja¬ koba Kolariča je naprosil, da jo je bla¬ goslovil. Pri tej spominski slavnosti sta imela oba govore, v katerih sta poveliče¬ vala spomin padlih slovenskih junakov. Pevci na koru so pa v počastitev njiho¬ vega spomina zapeli Gallusovo “Glejte, kako umira pravični”. Po odkritju in blagoslovitvi spominske plošče so se rojaki podali v cerkveno dvorano na proslavo 40. letnice osvobo¬ ditve slovenskega naroda. Na proslavo slovenskega narodnega praznika so pri¬ šle tudi odlične kanadske osebnosti. Ta¬ ko župan mesta Toronto Nathan Phillips z gospo, kontrolor mesta Toronto in kan¬ didat za torontskega župana J. Cornish z gospo. Navzoči so bili Joseph Brousek, podpredsednik NO za Čehoslovaško ter predsednik Latvijske narodne federacije A. Sven. . . Proslava se je začela s kanadsko him¬ no, nakar je odvetniški pripravnik A. Ambrožič v angleščini pozdravil zbrane goste ter jim razložil pomen proslave. Takoj nato je povzel besedo torontski žu¬ pan Phillips. Zahvalil se je za povabilo, pozdravil vse zborovalce in Slovencem toplo čestital k njihovemu narodnemu prazniku. Po županovem odhodu je moški zbor pod vodstvom dr. S- Preglja zapel “Qj j Triglav moj dom”. Naslednjo točko je | imel O. Mauser ter je recitiral odlomek j iz Župančičeve Dume. Pesmi “Domovina, j mili kraj” in “Pobratimija” sta želi ve- ] liko odobravanje. Lepo je bila podana tu¬ di recitacija Kunčičevega “Samorastni- j ka”. Govor o pomenu 29. oktobra 1918 za 'lovenski narod je imel dr. Peter Klop¬ čič. Za svoja klena izvajanja je žel splo¬ šno odobravanje. V drugem delu proslave so izrekali svoje pozdrave in čestitke gostje. Nasto¬ pil je znova pevski zbor s pesmimi “Li¬ pa zelena da je”, “Na straži” in “Domo¬ vini”, Lojze Ponikvar je recitiral Can¬ karjevega Gospoda stotnika, Peter Mar- kcz je govoril “Borcem za svobodo”, na¬ kar je lepo proslavo zaključila slovenska narodna himna. Tako so se gla¬ sila pred dnevi kratka sporoči¬ la iz Sev. Ame¬ rike in potrje¬ vala dejstvo, da je smrt znova posegla med vidne in vpliv¬ ne slov. javne delavce v slov. protikom. emi¬ graciji. Rajni dr. Kuhar je bil koroški rojak. Rodil se je 18. junija 1895 v Kotljah. V družini je bilo več otrok. Vsi so bili iz¬ redno nadarjeni, idjološko in politično pa različno usmerjeni Navajamo samo že pred leti umrlega pokojnikovega brata Lovreta — znanega slovenskega pisa¬ telja Prežihovega Voranca, ki je pripa¬ dal komunistični stranki. Po končani gimnaziji v Celorcu je dr. Kuhar v tem mestu vstopil v bogoslovje ter bil posvečen v duhovnika leta 1918. Po novi maši je deloval kot kaplan med rudarji v Črni, leta 1920 je pa odšel nadaljevat študije v Pariz. Na pariški univerzi si je poglabljal znanje v političnih in go¬ spodarskih vedah ter v žurnalistiki. V Parizu je v tedanjih letih deloval tudi kot redovni hišni duhovnik ter komisar za jugoslovanske izseljence v Franciji pri jugoslovanskem veleposlaništvu. Na tem položaju je slovenskim izseljencem storil veliko dobrega, ker se je za nji¬ hov gmotni in socialni položaj res bri¬ gal ter je storil vse, da bi zanje dose¬ gel čim boljšo socialno zaščito. Po vrnitvi v domovino je vstopil v u- redništvo Slovenca ter je pri njem pre¬ vzel zunanjepolitični referat. Njegovi zunanje politični članki ter razlage zu¬ nanjepolitičnega dogajanja v svetu so vzbujali splošno pozornost med bralci li¬ sta ter očitovali politično močno razgle¬ danega in strokovno zelo naobraženega moža, ki si je kmalu priboril sloves, iz¬ redno sposobnega slovenskega časnikar¬ ja. Med svojim bivanjem v Ljubljani je bil med radijskimi poslušalci tudi zelo priljubljen kot sobotni radijski zunanje¬ politični komentator. Ljudje so ga radi poslušali tudi kot govornika na raznih prosvetnih in verskih tečajih. S svojim živahnim načinom, podajanja tvarine je znal pritegniti pozornost poslušalcev na¬ se s tako silo, da so mu napeto sledili do konca. Zaradi svojih velikih časni¬ karskih sposobnosti so postali nanj po¬ zorni tudi številni inozemski časnikarji v Beogradu ter so se kot predstavniki raznih svetovnih agencij vedno obračali nanj po informacije, kadar so se dogaja¬ le kake važnejše stvari v Sloveniji. Neposredno pred vojno je postal v Ljubljani predsednik slovenske narodno¬ obrambne ustanove. V tedanjih letih je potoval tudi po Nemčiji. Posrečilo se mu je priti v nacistični urad za nemštvo v drugih državah. Tu je ugotovil, kako podrobno so imeli nacisti razpredeno svojo organizacijo tudi v Sloveniji ter točno zabeležene vse svoje ljudi. Ko so nacisti pozneje ugotovili, da je Kuhar tedaj potoval po Nemčiji po Koi*oščevem navodilu, in je za jug. vlado prinesel dragocene podatke, so postali nanj besni ter so ga začeli v listih napadati. Neposredno pred izbruhom druge sve¬ tovne vojne je po naročilu vodstva Slo¬ venske ljudske stranke s pok. Francetom Gabrovškom odpotoval v inozemstvo z nalogo, da bo tam branil koristi sloven¬ skega naroda. Pri kraljevi begunski vla¬ di v Londonu je bil direktor jugoslovan¬ ske informativne službe, pozneje je pa bil poslanik pri poljski begunski vladi. Po vojni se ni maral vrniti domov. li¬ stal je raje v izseljenstvu ter postal v Angliji prvi slovenski izseljenski duhov¬ nih. Na univerzi v Cambridgeu je tudi nadaljeval zgodovinske študije ter je do¬ bil naslov doktorja. Za doktorsko diser¬ tacijo je napisal obširno študijo o na¬ seljevanju in pokristjanjevanju Sloven¬ cev na Koroškem. V Angliji je ostal do leta 1950 ko je bil povabljen od Odbora za Svobodno Evropo v USA. Od svojega prihoda v Severno Ameriko pa vse do leta 1957 je bil pok. dr. Kuhar šef sekcije za jugo¬ slovanski tisk ter je za dr. Krekom pre¬ vzel tudi urejevanje znanih biljtenov Odbora za Svobodno Evropo. Tudi na tem položaju je dr. Kuhar pokazal svo¬ je velike časnikarske sposobnosti ter je vedno znal iz množice gradiva, s kate¬ rim je razpolagal, izbrati tisto, ki je bilo najbolj značilno ter je v najbolj objek¬ tivni luči prikazovalo gledanje raznih svetovnih — zlasti ameriških — osebno¬ sti na sedanjo politično stvarnost v do¬ movini. V zadnjih dveh letih je pok. Ku¬ har poleg svojega dela pri Free Europe deloval tudi kot hišni kaplan v zavodu za žene Regina Coeli v Bell Harbor, Queens, Long Island. Tu je vsak dan ma¬ ševal, opravil še ostale dušnopastirske dolžnosti, nato pa se vrnil na delo v urad v Manhattan. V zadnjih letih se je pok. dr. Kuharju zdravstveno stanje precej poslabšalo. Bolehal je namreč že dolgo vrsto let na sladkorni bolezni. V zadnjem času je tožil, da mu je začel pešati tudi vid. V ponedeljek dne 27. oktobra t. 1. ga je zadela kap. Takoj so ga prepeljali v bol¬ nišnico sv. Vincencija, kjer je v sredo dne 29. oktobra t. 1. okoli pete ure zju¬ traj umrl. Škofa dr. Gregorija Rožmana v Cle¬ velandu je o Kuharjevi smrti telefonično obvestil pokojnikov osebni prijatelj dr. Andrej Farkaš, župnik pri Sv. Križu v Bridgeportu, Conn. Pogreb je bil v soboto 1. novembra t. 1. v Bridgeportu. Vodila ga sta škofa dr. Gregorij Rožman in La\vrence J. Shehan. Slovenci bodo pok. dr. Kuharja ohra¬ nili v hvaležnem spominu za vse, kar je zanje storil zlasti med vojno in po drugi svetovni vojni, ko je vse svoje ve¬ like sposobnosti ter odlične zveze, ki jih je imel v svobodnem svetu, izrabil za borbo proti sedanjemu komunističnemu nasilniškemu režimu doma ter resnično osvoboditev slovenskega naroda. Zlasti se bodo vedno toplo spomi¬ njali svojega umrlega dragega tovariša svobodni slovenski časnikarji. N.p.v.m. V proslavo osvoboditve Govor dr. Miha Kreka, predsednika NO za Slovenijo, dne 28. X. 1958 v Clevelandu Konec prve svetovne vojne je nam Slo¬ vencem prinesel prelom tisočletne zgo¬ dovine. Srečen prelom. Najmočnejši u- speh in izraz narodne suverenosti v ti¬ sočletju. 29. oktobra 1918 sem stal na Kongres¬ nem trgu v Ljubljani. Množice so ga na¬ polnile. Vsak je čakal, da se bo zgodilo nekaj velikega, novega. Slovenske na¬ rodne zastave na hišah in pred skupi¬ nami, ki so vrele na trg, so napovedo¬ vale narodno slovesnost. Pred okrašenim deželnim dvorcem je stala strumna, pa čudna četa častnikov, Slovencev, ki so služili v raznih oddelkih avstrijskih obo¬ roženih sil, nosili zato različne uniforme in so najbrže bili v skupnem “razpore¬ du”. Slovesnost je bila kratka. Z balkona deželnega dvorca so politični zastop¬ niki in škof Jeglič oznanil, da ta dan Slovenci izstopamo iz Avstro-ogrske mo¬ narhije ter po načelu in pravici samoo¬ dločbe narodov vstopamo s Hrvati in Srbi v skupno narodno državo južnih Slovanov. Tedaj so častniki potegnili sa¬ blje v pozdrav rojstva narodnega osvo- bojenja, trg je odmevel v petju narodne himne, z uniform so sfrčali vsi emble¬ mi avstrijstva in nadomestile so jih na¬ rodne trobojnice. To preprosto slovesno simboliko je vsak razumel. Tisoč let let pod tujim go- spodstvom je minulo. Kar je bilo vsaj zadnjih sto let konkreten cilj narodno političnega dela: Zedinjena Slovenija v jugoslovanski državi, to je tedaj nasta¬ lo. Narodna misel je zmagala, narodna želja se je uresničila. Dejstvo osvoboje- nja nas je prevzelo, osvobojenja smo se veselili, osvobojenje smo praznovali po vsej slovenski zemlji. Zadoščenje je bilo v tem, da je po tisoč letih dobil javno oblast med nami naš človek in da je naš jezik postal uradna beseda. Na mah je minil strah, da bi se uresničile grožnje naših severnih in južnih sosedov, ki so med vojno napovedovali, da bodo sloven¬ stvo po vojni in zmagi dokončno zatrli. Vera in upanje v lepo bodočnost sta na¬ polnila naša srca. 29. oktober 1918 je dejansko bil le zu¬ nanje manifestativen praznik narodnega osvobojenja. Vsi važnejši revolucionarni čini, ki so Slovenijo prevedli iz Avstro- Ogrske v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so se zgodili poleti in jeseni 1918, večinoma že pred koncem oktobra. Sredi avgusta so ustanovili v Ljubljani Narodni svet, kot vrhovno slovensko po¬ litično organizacijo. Dne 5. oktobra so v Zagrebu objavili nastanek Narodnega Ve¬ ča Slovencev, Hrvatov in Srbov. To je bilo od tistega dne dalje vrhovno poli¬ tično predstavništvo teh narodov, kolikor so bili naseljeni v mejah monarhije. Pred¬ sednik v obeh odborih je bil dr. Anton Korošec, tedaj nesporni politični zastop¬ nik Slovencv, Hrvatov in Srbov v dunaj¬ skem parlamentu in predsednik njihove¬ ga Jugoslovanskega kluba. Dne 19. ok¬ tobra je Narodno Veče že odklonilo ce¬ sarjev manifest in ponudbo. Odgovorilo mu je, da zahteva “zedinjenje celega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Sr¬ bov na vsem njegovem etnografskem o- zemlju brez ozira na kakršnekoli pokra¬ jinske ali državne meje v eno, enotno, po¬ polnoma suvereno državo”, že dne 20. ok¬ tobra, ko je postalo znano, da je ameriški predsednik Woodrow Wilson zavrnil av¬ strijski predlog za premirje, se je Zagreb okrasil z zastavami in priredil manifesta¬ cije, ki so pomenile prelom Hrvatov z Ma¬ džari in monarhijo. Istega dne je deželni odbor kranjski napravil sklep, da se sta¬ vi brezpogojno na razpolago Narodnemu Veču v Zagrebu. Dne 28. oktobra je Na¬ rodni Svet v Ljubljani odredil, da bodi slovenščina uradni jezik v vseh uradih in učni jezik v javnih šolah. Za zedinje¬ nje s Srbijo se je Narodno Veče izjavilo dne 19. hrvatski sabor pa dne 29. okto¬ bra. Prestolonaslednik Aleksander je dne 1. decembra v Belgradu razglasil zedi¬ njenje in nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nova država ob severovzhodnih oba¬ lah Jadranskega morja na ozemlju od Triglava do Dobrudže je prišla nam Slo¬ vencem kot sad in posledica stoletnih na¬ rodnostnih teženj, gibanj, trenj in priza¬ devanj. Slovenci smo jo toliko bolj spre¬ jeli kot odrešilno, ker je do poslednjega trenutka bila velika nevarnost, da bomo prisiljeni ostati v Avstriji ali pa si nas bodo razdelili Italijani in Nemci. Narodni preporod je pri Slovencih oži¬ vil zavest slovanske in še posebej jugo¬ slovanske skupnosti. Naseljeni na stika- lišču treh največjih evropskih ras, odda¬ ljeni in oddeljeni od drugih slovanskih na¬ rodov kot daleč v zapad potisnjena pred- straža, smo hitro čutili močnejši pritisk združenega nemštva in zedinjene Italije. V obrambo in zavarovanje pred obema smo Slovenci zahtevali zedinjeno Slove¬ nijo in iskali politično naslonitev in po¬ vezanost s Hrvati in Srbi, kakor je pisal Andrej Einspieler v listu Slovenija le¬ ta 1849: “Narava, korist in kri nam Slo¬ vencem kažejo proti jugovzhodu”. Ko so leta 1866 prišli beneški Sloven¬ ci pod Italijo, ko je bilo vedno bolj oči- to, da Italija sega tudi po Gorici in Tr¬ stu, in ko je na drugi strani Bismark presenečal Evropo s, svojim zedinjenjem Nemcev in uveljavljanjem Nemčije kot velesile na kontinentu, je Luka Svetec izrazil splošno mnenje, ko je pisal Josi¬ pu Vošnjaku: “Le narodnost bi nas mo¬ gla rešiti nemškega potopa, naša jasna, določna, z južnimi Slovani v zvezi sto¬ ječa narodnost bi dobila zagovornike.” V takem vzdušju in miselnosti je pri¬ šlo 6. decembra 1870 v Ljubljani do se¬ stanka slovenskih, hrvatskih in srbskih političnih zastopnikov. Sklenili so in ob¬ javili med drugim tudi naslednja zna¬ čilna sklepa: Prvo; “Južni Slovani, ki žive pod raznimi imeni Slovencev, Hr¬ vatov in Srbov v deželah habsburške monarhije, čutijo dandanes enake narod¬ ne potrebe. Da se jim zadovolji in tako zagotovi narodni obstoj, zedinjujejo oni ARGENTINA V Argentini se bije boj za petrolej. Vlada dr. Frondizija hoče doseči pove¬ čanje petrolejske proizvodnje do take višine, da bi deželi ne bilo treba več uvažati te dragocene tekočine, za kate¬ ro mora vsako leto plačati več sto mi¬ lijonov v tujih devizah. Skoro ravno to¬ liko kolikor znaša njen vsakoletni de¬ ficit v proračunu. Ker dežela sama ne zmore tako velikih kapitalov, ki so po¬ trebni za izvedbo teh velik'h načrtov, se je dr. Frondizijeva vlada odločila za po¬ moč inozemskega kapitala. Drž. petro¬ lejska družba YPF — je že sklenila vrsto pogodb z raznimi severnoameriški¬ mi petrolejskimi družbami. Političnim nasprotnikom sedanje vla¬ de seveda ne gre v račun, da bi dr. Frondizi uspel. Kajti izvedba teh načr¬ tov bo predstavljala tako silen napre¬ dek v razvoju argent. gospod, in indu¬ strijskega ter socialnega življenja, da bo vladno stranko močno utrdila na ob¬ lasti in v zaupanju ljudi. Zlasti pa so proti tisti, ki jim ni do tega, da bi se uredile gospodarske razmere in zbolj¬ šala življenska raven — to so komuni¬ sti, z njimi pa peronisti, ki še vedno sanjajo, da bodo priklicali nazaj stare čase. Oboji so v zadnjem času nahuj¬ skali delavstvo in uslužbenstvo Drž. petrolejske družbe v provinci Mendozi, da je ustavilo delo v petrolejskih obra¬ tih. S tem so povzročili veliko škodo. Začelo je primanjkovati plina in petro¬ leja, ki je poleg elektrike in plina glav¬ no kurivo v Argentini. Vsa prizadeva¬ nja, da bi se delavstvo vrnilo na delo, so ostala brez uspeha. Zato je v nedeljo zvečer govoril predsednik dr. Frondizi. Naglasil je, da je to zadnji poziv stav¬ kanjem. Če ga ne bodo poslušali, potem bo morala vlada seči po sredstvih, za katera, se ne navdušuje, pa jih bo mo¬ rala uporabiti za zaščito koristi ljud¬ stva in za zavarovanje narodnega pre¬ moženja. Dr. Frondizi je odkrito pove¬ dal, da so za vso to akcijo zlasti komu¬ nisti in peronisti, ki sedaj skušajo, z nasiljem odgovarjati na vse zakone, ki jih je sedanja vlada izdala zgolj njim v prilog. Naglasil je dalje, da sedanja stavka v Mendozi nima ničesar skup¬ nega z gremializmom. Je čisto navaden upor proti oblastem. Kajti zakon točno doleča katere so naloge gremijev in toč¬ no odreja dolžnosti vlade. Grenrji imajo pravico do stavke, vlada pa dolžnost za zavarovanje javnega reda. Sedaj nasto¬ pa čas, ko se bo moral vsak Argentinec odločiti ali za upor, ki ga na razne na¬ čine skušajo povzročiti komunisti, ali za peroniste, ki bi radi postavili nazaj svojo diktaturo, ali pa za svobodo in demokracijo ter red 'in nemoteno delo. Argentina ne želi anarhije. Dr. Frondi¬ zi je svoj odločen govor zaključil z za¬ trdilom, da bodo državljani še naprej uživali vse svoje pravice, vlada bo pa na drugi strani uporabila silo zakona in oblasti za ohranitev reda ter javnega miru v deželi. Vlada je že za 30 dni proglasila obsed¬ no stanje. Policija je zaprla veliko ko¬ munistov in peronistov. vse svoje moralne in materialne moči ter jih hočejo uporabiti za svoje edin- stvo na književnem, gospodarskem in političnem polju”. Drugo; “Južni Slova¬ ni habsburške monarhije bodo pomagali v enakih potrebah svojim bratom onstran meja, ki so z njimi enake narodnosti”. Jurčič je tedaj zapisal, da bomo “Slo¬ venci radi sprejeli vsako kombinacijo, ki bi zedinila vse slovenske dežele in jih naslonila kot enakopravno edinico na ju¬ goslovanstvo”. To jč v bistvu ostal nespremenjen slo¬ venski program vse do uresničitve leta -1918. Sprejele in proglašale so ga vse politične stranke in vsi vidnejši sloven¬ ski javni delavci. Zgodovina slovenskega naroda v 19 stoletju se čita kot popis boja za sta¬ ro pravdo. Desetletje za desetletjem je posvečeno utrjevanju slovenske narodne zavednosti in oblikovanju naroda v poli¬ tično zrelo edinko. Neprestani boji z nemško-avstrijsko državno centralo in absolutizmom, so pospeševali upornost in silili narod naš k iskanju zaveznikov in pomoči. Razprava o odnosih Sloven¬ cev napram Hrvatom in Srbom, gojitev dejanske vzajemnosti in zavezništva z njimi gre zato vzpoi-edno z narodno pro- budo. Spomnimo se le na dolgotrajne in ži¬ vahne razprave o skupnem jeziku in pi¬ savi, na ilirsko gibanje in sentimentalno sanjavo slovanofilstvo, v katerega so mnogi gradili pravljične gradove. Preho¬ dimo pestro vrsto slovenskih taborov ali čitajmo govore slovenskih parlamentar- Buenos Aires, 13. XI. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Slevice Lz Prelat dr. Matija Slavič umrl. Tako se glase najnovejša poročila iz domovine. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju v Križevcih pri Ljutomeru. V Ljubljani sta umrla znana slov. zdravnika dr. Bogdan Derč, specialist za otroške bolezni in dr. Ješe, znani slov. okulist. Umrli so. V Ljubljani: Franc Mikuž, upok., Zofija Vanič, roj. Geiger, Emi Schvventner, upok., Karolina Oprčkal, u- službenka poliklinike, Marija Mejač roj. Kuhar. Franc Hudovernik, bolničar, Drago Antolek, Franc Orehek, ravnatelj Vzajemne pos. v p., Jože Vrhovec. Franc Kobal, upok. Zvonko Trobec, u- služb. tov. TOS in Francka Korbar, roj. Tratnik v Domžalah, Janez Pogorelec iz SLOVENCI Strug, Albina Fras, roj. Mohoiič v Št. Vidu, Alojzija Čretnik, roj. Mešterhazi v Murski Soboti, Marija Mejač, roj. Ku¬ har, pos. v Zalogu, Anton. Praprotnik na Malem vrhu pri Šmarju, Miha Pušnik v Zagorju, Marija Stražar, roj. Pavlič na Brdu pri Lukovici, Jože Pistotnik, uslužb. elektrarne v Trbovljah, Lovrenc Posti v Slovenj Gradcu, Marija Ponik¬ var', roj. Rossi v Rodežu, Katarina Tusu- lin, roj. Vogrič v Črnomlju, Leopold Na¬ gode, biv. trgovec v Slov. Konjicah, Leo- poldina Vrečko, roj. žogan, gost. in pos. na. Trški gori, Iza Vidmar, roj. Štuhec v Ptuju, Marica Kikl, roj. Filipčič, učit. v p. v Mariboru, Mihael Štrekelj na Komnu, Franc Malnič, biv. odvetnik v Domžalah in Tilka češark na Bledu. BUENOS AIRES Proslava 70 letnice Stanka Majcena Literalni odsek Slovenske kulturne akcije je v soboto dne 8. nov. priredil v salonu Bullrich proslavo ob priliki 70. letnice pisatelja — dr. S. Majcena, biv- šeg-a ministerskega načelnika v Beogra¬ du in podbana v Ljubljani. Predaval je dr. Tine Debeljak, bivši urednik Doma in sveta, ki je poudaril potrebo po tej proslavi prav zato, ker je Majcen eden najmanj popularnih slovenskih pisate¬ ljev in najmanj znan, dasi je njegova cena velika, in vedno bolj raste v očeh sodobnikov, ki ga smatrajo za svojega predhodnika. Debeljak je orisal njegovo delo od Zo¬ re do Bogarja Meha, preko Doma in sve¬ ta, Mladike in knjižno izdanih dram do zadnje Matere, ki je bil igrana v Ljub- Zbomik-Koledctr Svobodne Slove¬ nije za leto 1959 bo nudil obilo zani¬ mivega branja. Saj bo obsegal 288 strani. Krasile pa ga bodo številne slike iz najrazličnejših krajev sveta. Vsakdo bo našel v njem nekaj, kar ga še posebej zanima. Gospodarstveniki bodo z zanima¬ njem brali razpravo Od petletke do petletke, iz katere bodo dobili go¬ spodarsko sliko sedanje Slovenije. Ljubitelji narave bodo uživali ob branju Bertoncljevega dnevnika iz Antarktike, kjer na preprost, a zani¬ miv način opisuje življenje članov znanstvene ekspedicije v snežnih ro¬ vih, pri mrazu, ki dosega nad 50 stopinj pod ničlo. Ob 40. letnici slovenske osvobo¬ ditve je napisan članek o junaštvih Franja Malgaja v borbah za sloven¬ sko Koroško. In cela vrsta drugih člankov! Otroci so dobili posebno darilo: Celo poglavje pesmi in povestic Mirka Kunčiča in drugih mladinskih pisateljev z lepimi ilustracijami. Pa še povesti, črtice, pesmi, opis novih krajev in novih ljudi, izseljen¬ ski letopis itd. Pohitite s prednaročilom in pred¬ plačilom! V ARGENTINI Ijani tik pred našim odhodom v svet in do danes še ni izdana. Analiziral je nje¬ govo pot z literarnimi merili, poudar¬ jajoč njegov razvoj in stilno pionirstvo ter posebej omenil, kako je po 20 letih molka zopet prijel za pero in napisal morda najbolj zrelo delo Bogar Meho, v katerem je Boga postavil v naše Slo¬ venske gorice. Primerjal je zanimivo sovpadanje u- stvarjanj dveh, pisateljev iste generaci¬ je v istem času na dveh različnih kra¬ jih: Novačan, pisatelj, je pisal med voj¬ no v Palestini svoje gledanje Jezusa na zemlji v sonetih Peti evangelij, pesnik Majcen pa je doma pod okupacijo pisal v prozi svojega Jezusa prav tako v Pa¬ lestini in posebej v Slovenskih goricah. Oba sta izhajala iz Cankarja in se vra¬ čata k Canharjevim zadnjim motivom; Ženitve v Kani Galilejski in h knjigi o domačih rezbarjih bohkov. Z oznako Maj- cenove samotnosti v družbi in njegove rasti iz duha, kar ga je postavilo v moj¬ stre slovenskega ekspresionizma, v pes¬ mi, drami in prozi, ga imenuje našega Ptiča Samoživa, ki zdaj kot ranjeni orel kroži nad svojim rodnim krajem. V nas ! je našel čestilce svoje umetnosti. Nato je bral Tine Debeljak ml. uvodno pogla¬ vje iz Detinstva, ga. Pavči Eiletzova je recitirala pesmi iz cikla Zemlja, dva šta¬ jerska pisatelja, ki sta direktna nadalje¬ valca Majcenove umetnostne tradicije, med nami Mariborčan Simčič in Jurčec in Slovenski goric sta brala njegove čr¬ tice iz dunajskih let ter iz Bogarja Me- harja viničarske idile. Večer je vodil predsednik SKA Ruda Jurčec, ki je ob koncu poudaril, da se s tem zaključuje letošnja predavateljska sezona SKA ter se bo SKA dveh drugih jubilejev, ki padata v te poletne mesece, namreč 15 letnice smrti pesnika Balan¬ tiča in 40 letnice smrti Ivana Cankarja, spomnila v svojem Glasu. Svoje letošnje prireditve bo pa SKA zaključila 29 nov. z uprizoritvijo Kristalne menežarije od Tenessee William v Willempartovi režiji. Občni zbor SDO V nedeljo 9. novembra je imela Slo¬ venska dekliška organizacija v Sloven¬ ski hiši občni zbor. Vodila ga je gdč. Katica Kovačeva kot predsednica, od¬ bornice pa so na njen podale poročila o izvršenem delu v pritekli poslovni do¬ bi. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednica gič. Mara Bidovec, podpredsednica gdč. vlarjetka Železni¬ kar, tajnica gdč. Majia Pahor, blagaj¬ ničarka gdč. Barbka Maček, kulturni referentki: gdč. Tinla Vombergar in gdč. Marija Krošelj, športne referentke gdčni Olga in Alenka Prijatelj ter gdč. Anica Mehle, pevski referentki gdč. An¬ ka Savelli in gdč. M. Babnik, gospodi¬ nja gdč. Jožica Mehle. V nadzornem od¬ boru je gdč. Martina Mizerit. OSEBNE KOVICE Družinska sreča. V družini g. Mihe Smersuja in njegove žene! ge Nataše, roj. Zajc, se je rodila hčerka Alenka, čestitamo. Poroka. V baziliki Ntra Seiiora de Buenos Aires sta se 8. novembra poro¬ čil g.- Benedikt Alojzij Rozina s Ma¬ rijo Cristino Garcia gamos. Mladi par je poročil g. direktor A. Orehar, za pri¬ či sta bila nevesti njen oče Jose Garcia Perez, ženinu pa njegova mati Pavla Rozina. SAN JUSTO Proslava dveletnice blagoslovitve Našega doma V nedeljo 9. nov. so imeli Slovenci v San Justo in okolici zopet svoj dan. V velikem številu so se zbrali v svojem društvenem domu ter so v njem s celo¬ dnevno prireditvijo proslavili II. oblet¬ nico blagoslovitve tega doma. Slavnost se je začela dopoldne ob de¬ setih z dvigom argentinske in sloven¬ ske zastave na drog. Predsednik zadru¬ ge Naš dom Lojze Zakrajšek je pozdra¬ vil zastopnike društev, organizacij in zbrane rojake ter se zahvalil še žup¬ niku Novaku in učiteljici gdč. Angel¬ ci Klanškovi, ki v domu poučujeta okoli 70 slovenskih otrok za ves njen napor. Zahvalo je izrekel tudi vsem ostalim, ki podpiraje prizadevanja Našega doma, Pevski zbor iz San Justa je pod vod¬ stvom Štefana Drenška zapel pesmi “Bog in Slovenija” ter “V Korotan”, nakar je sledilo rajanje deklic iz šolske¬ ga tečaja. Deklice so nastopile kot ku¬ harice ter žele za svoj nastop lepo pri¬ znanje. Tajnik Našega doma Srečo Belič je prebral pozdravno pismo Društva Slo¬ vencev, nato pa zgoščeno podal pregled izvršenega dela. Naglašal je napore, ki so jih člani in prijatelji doma vložili v ureditev prostorov, ter poudaril dejstvo, da Dom izpolnjuje v polni meri nalogo, j ki si jo je postavil, da hudi prostore slo¬ venskim otrokom in slovenski mladini ter da postane središče in drugi dom vseh Slovencev v San Justu in okolici. Naslednjo točko so imeli zopet otro¬ ci. Pod vodstvom gdč. Klanškove so než¬ no zapeli pesmice “V dolinci prijetni”, “Bog je ustvaril zemljico”, “škrjančki nam pojo”. Za malimi pevci so nasto¬ pali mladi slovenski Vo'aki iz šolskega ' tečaja. Strumno so korakali ter peli pe¬ sem “Mi smo vojaki, korenjaki”. Ljubek je bil nastop deklic, ki so plesale in pe¬ le Kolo, kolo. Zadnjo točko na dopol¬ danski proslavi je pa imel znova pevski zbor. Zapel je pesmi “Tam na vrtni gre¬ di”, “Luna sije” in “Mlatiči”. Navzo¬ USPEH SLOVENSKIH AKADEMI¬ KOV PRED MEDNARODNO JAVNOSTJO Kot smo poročali, so se slovenski aka¬ demiki pred letom dni povezali z akade¬ miki drugih dežel izza železne zavese v skupno organizacijo FEDECE (Fede- racion de Estudiantes Exilados del Cen- tro y Este de Europa). Glavni namen te¬ ga društva je spoznavanje posameznih narodnosti med seboj in študij njihovih problemov, že prej je predaval madžar¬ ski akademik o njihovi revoluciji, ki se je je sam udeležil, zdaj pa je prevzel SKAD na svoje rame nalogo, da dostojno pred¬ stavi Slovenijo drugim narodnostim v FEDECE. S posredovanjem slovaških študentov jim je v ta namen prepustil dvorano Slo¬ vaškega kulturnega kluba njegov pred¬ sednik g. Jožef Liska. V tem domu, na ulici Marmol 629, je bila v nedeljo, 9. t. m. zvečer akademija, na katero je pri¬ šlo nad 150 članov organizacij iz FE¬ DECE. že programi, narejeni po zami¬ sli Jurija Vombergarja in Janeza Peršu¬ ha, so vzbujali veliko zanimanja zaradi svoje originalnosti. ,še bolj pa je vse privlačevala razstava svobodnega slo¬ venskega tiska v Argentini, Ga. Zora Peršuhova in gdč. Mirjanka Bajlec, Maj¬ da in Veronika Hren ter Marjeta Smersu so lepo razporedile knjige, revije in li¬ ste, ki so jih za to priliko posodile zalo¬ žbe Svobodna Slovenija, Slov. kulturna akcija, Duhovno življenje, Družabna pravda in Slovenska beseda. Vsi so tako še pred pričetkem akademije dobili lep či rojaki so pevce za lepo odpete pesmi nagradili s toplim odobravanjem. Po končanem dopoldanskem sporedu je bila v domu pripravljena pogostitev vseh otrok. Popoldanska prireditev se je začela ob pol štirih. Na sporedu sta bili na gradno kegljanje posameznikov in med¬ narodna tekma v odbojki. Prvo nagrado za nagradno kegljanje je dobil Elo Vre¬ čer, drugo Matež Vodnik, tretjo pa Ja¬ nez Janežič. Mednorodni tekmi v odboj¬ ki med moštvom Našega doma in Ukra¬ jinskim klubom Renacimiento so števil¬ ni rojaki sledili z napeto pozornostjo. Zmagali so Sanjuščani z rezultatom 2:1. V moštvu Našega doma sta nasto¬ pila kot gosta iz moštva SFZ Jože Pri¬ jatelj in Janez Knap. Po tej tekmi se je na veseličnem pro¬ storu Našega doma razvila prijetna dru¬ žabna prireditev, ki je v veselem raz¬ položenje trajala v večerne ure. Za do¬ bro razpoloženje je poskrbel tudi orke¬ ster Moulin Rouge. Udeležba na dru¬ žabni prireditvi je bila velika, tako, da so bili vsi prostori, v Našemu domu tesno zasedeni. LANUS Poroka. V soboto 8. novembra sta se v kapeli Marije Kraljice poročila pozna¬ na kreljevna javna delavca g. T. Drak¬ sler in gdč. Ivana Suhadolnik, ženinu je bil za pričo njegov oče, nevesti pa njen stric g'. Anton Zajc. Mladi par je poročil č. g. vikar Janez Petek CM. Svat¬ beno slavje je bilo na nevestinem domu. Novoporočencema želimo obile sreče in božjega blagoslova. cev, letopise čitalnic ali liste, ki so na¬ stajali drug za drugim v raznih delih Slovenije, vse se zliva v veličastno delo kladivarjev, ki so klesali slov. politični obraz in mu vlivali upanje v zanesljivo bodočnost z obračanjem pogleda na ši¬ roki slovanski jug. Vse, prav vse, kar se je dogajalo med Hrvati in Srbi, je našlo v tej luči odmev in živ interes med Slovenci. Nasilja ba¬ na Khuen-Herderwary-ja na Hrvatskem, so dvignila proteste slovenskih politi¬ kov, usoda Bosne in Hercegovine je bi¬ la v razpravi deželnega zbora v Ljublja¬ ni in v delegacijah v Budimpešti, zma¬ ge in upori Srbov proti Turkom so ne¬ verjetno dvignili upanje, da se narodno vstajenje vseh Slovanov na jugu Evrope hitro približuje. Gregorčič, Jurčič, Stritar, Miklošič, Kopitar, Fekonja, Podkrajšek, Perušek, Maselj - Podlimbarski, Aškerc, Oblak, Murko in Bezenšek naj bodo omenjeni "kot slavisti, pesniki in pisci, ki so po¬ sebno radi posvečali svoje moči in dela krščanski raji na slovanskem jugu in i- ■dealom njenega vstajenja. Ob vstopu v dvajseto stoletje so bili ljudje in razmere pripravljeni za kon¬ kretnejše narodno politično delo. Slo¬ venci smo imeli svojo politično in kul¬ turno organizacijo, svoje časopisje in knjižne založbe in lepe začetke svoje lastne zadružne, denarne in gospodarske organizacije. Mladina je šla drzno na¬ prej. Ko je leta 1903 srbski kralj Peter potoval preko Dunaja, so ga na železni¬ ški postaji pozdravili slovenski, hrvatski in srbski študentje z vzkliki: “živel jugo- j slovanski kralj”. V istem -duhu in smislu j sta novega kralja v Belgradu pozdra¬ vila tudi oba glavna slovenska lista v Ljubljani “Slovenec” in “Slovenski Na- lod”. Kronanju v Belgradu so prisostvo¬ vali tudi slovenski odposlanci z zdravni¬ kom dr. Šlajmerjem na čelu. Ko je Avstro-Ogrska leta 1908 anekti¬ rala Bosno in Hercegovino, so slovenski politični ljudje nastopili čudovito odločno za pravice tamkajšnjega ljudstva. Dr. Korošec je zahteval takojšno izvedbo agrarne reforme. Predsednik kluba slo¬ venskih poslancev v dunajskem parla¬ mentu dr. Šušteršič je izjavil: “V zvezi , z Bosno in Harcegovino jugoslovansko vprašanje sedaj naravnost vpije po re¬ šitvi. Bosna in Harcegovina imata po¬ polno pravico, da se združita z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno dr¬ žavno pravno telo. Mi Jugoslovani to za¬ htevamo kot našo narodno in zgodovin¬ sko pravico.” Dr. Janez Krek je v isti debati koncem svojega govora, ki je od¬ meval po celi monarhiji, vzkliknil: “Bolj kot kdaj poprej čutimo, da smo Slovenci del skupnosti s Srbi in Hrvati, čutimo, da moramo ustvariti veliko jugoslovan¬ sko državo. "Nekaj mesecev kasneje je v deželnem zboru v Ljubljani Krek go¬ voril še odločneje: “Poglejte na zemlje¬ vid. Tu teče Sava, hči našega Triglava. Ozemlje, ki ga napaja in odkoder dobi¬ va svoje pritoke, sega od nas tja proti Bosni. Vsa Slovenija in Hrvatska, velik del štajerske, prav naš del, velik del Koroške, kjer živi naš narod, tvorijo e¬ notno ozemlje. Naša je ta zemlja. Vsak geograf jo mora oceniti kot celoto, mi pa jo v svojih srcih cenimo kot našo do¬ movino. Pa ne le zemlja, tudi narod, ki tod živi, je naš narod. Od Zilje do Čr¬ nega morja smo eno.” In v marcu, ko je pretila leta 1909 vojna med Avstrijo in Srbijo, je dr. Šu¬ šteršič v imenu parlamentarnega kluba “Slavenska Jednota” dal tole izjavo”: Preti nam nevarnost, da se bodo naši sinovi morali boriti proti lastnim bra¬ tom z orožjem v roki. Gospodje vsak izmed nas čuti globoko v svojem srcu. čeprav Srbi nastopajo sovražno proti Avstriji, vendar na ves glas odkrito izja¬ vljamo: Naši bratje so, naši bratje ima¬ jo pravico na naše sočutje. Ker ne bi že¬ leli, da bi se brat boril proti bratu, že limo iz vsega srca, da se ohrani mir.” Tako bi lahko navajali govor za govo¬ rom, izjavo za izjavo, članek za člankom liberalnih, socialističnih in katoliških slo¬ venskih politikov in javnih delavcev. Razlikovali so se v mnogih važnih po¬ drobnostih ali o potrebi državno-politi- čne skupnosti Slovencev, Srbov in Hrva¬ tov so bili edini in so to politično smer drzno, spretno in požrtvovalno zastopali nemško-avstrijski vladi v brk in nav¬ kljub tako močno, da so se okoli sloven¬ skih parlamentarcev pogosto zbirali za¬ stopniki vseh, ali vsaj mnogih slovanskih narodov dvojne monarhije. Balkanska vojna z zmagami krščan¬ skih držav, zlasti Srbije nad Turki, je vzbudila med Slovenci val občudovanja in navdušenja za zmagovite Slovane Ivan Cankar je tedaj zapisal: “Slovenci smo ud velike družine, ki stanuje od Ju¬ lijskih Alp do Egejskega morja; slabič je videl, da je brat močan in je začel upati vase in svojo prihodnjost.” Prvo svetovno vojno so avstrijski Nemci takoj od začetka smatrali kot vojno med Slovanstvom in Germanstvom. Z vsemogočno vojaško oblastjo so skuša¬ li zatreti vse pojave narodnega življenja, ki bi ne bilo všeč Nemcem. Najhuje so trpeli Slovenci ob narodnih mejah na Koroškem in Štajerskem. Nemci so dela¬ li načrte kako bodo po vojni zavladali v vsej Srednji Evropi in iztrebili male slo¬ vanske narode. 26. aprila 1915 je bil sklenjen Lon¬ donski pakt, v katerem so Anglija, Fran¬ cija in Rusija obljubile Italiji južno Ti¬ rolsko, Goriško, Trst, Istro in severno Dalmacijo. Slovenci smo odtlej imeli na vsaki strani po enega sovražnika.: med centralnimi silami Nemce, pri zapadnih zaveznikih Italijane. Slovenci so umirali na vseh frontah za tuje interese. Nekaj kritičnosti slovenskega položaja bomo morda začutili, če omenimo vsaj tole: Ruski zunanji minister je izjavil: “če bi bilo treba, da se ruski narod bori pol dneva za osvobojenje Slovencev, bi jaz ne bil za to‘” Anglež Seaton Watson je v svoji knjigi “O jugoslavskem vpraša¬ nju” izrecno zapisal, da se na Slovence ni nič oziral, ker je iz nujnih strateških in geografskih razlogov zelo malo verje¬ tno, da bi bili sprejeti v jugoslovansko državo kakršnakoli že bo." Dalmatinski poslanec Tresič-Pavičič je pisal v itali- Stran 3. Vsak teden ena TA VINČEK JE ZA RAJŽO . . . Ta vinček je za rajžo, nam fantom da korajžo. Oj, vinček moj, ti raj žal boš z menoj. Predno ga ven popijem, se mu en mal odkrijem. ZahvaLmo ljubega Boga, ki nam ga piti da. vtis o naši kulturni delavnosti. Akade¬ mija je potekala gladko, za kar gre hva¬ la tehničnemu vodji g. Janezu Peršuhu, napovedovalki gdč. Marjeti Smersu in drugim slovaškim akademikom. Program je začel predsednik SKAD g. Franc Bajlec, ki je v kratkih besedah predstavil Slovence in razložil namen ve¬ čera. Nato je zbor Slovenske fantovske zveze pod vodstvom g. J. Malovrha pel slovenske narodne pesmi. V splošno za¬ dovoljstvo je zapel Slovenec sem, Jaz pa moj gvažek. Dobar večer, Ja pobč, kna lumpej in Ob večerni uri. Na vztrajno ploskanje je dodal še žabe, Vsi navzoči so izražali presenečenje nad lepim pet¬ jem in melodijami pesmi. Nato je solist g. Vinko Klemenčič ob spremljavi gdč. Ange Savelli zapel Gor čez izaro, Kje so tiste stezice in še dodal izven programa Vino, za kar je žel veliko pohvalo. Ker je Slovenija raznim narodom bolj malo poznana, je g. Vital Ašič predaval 0 slovenski zgodovini. Najprej o kritič¬ nem geopolitičnem položaju naše domo¬ vine, nato o Karantaniji, nemškem nad¬ vlad ju in o Jugoslaviji. Zanimanje za ta govor je bilo veliko, ker so drugi narodi imeli več ali manj podobno zgodovino. Za tem so sledile klavirske točke. Gdč Anka Savelli je zaigrala Zagorsko, gdč. M. Debeljak pa Spomin na prvi ples in Slepec. Navzoči so nagradili mladi pia¬ nistki s ploskanjem. Po odmoru je govoril g. Tine Debeljak ml. o borbi Slovencev proti komunistom, od razpada Jugoslavije do Vetrinjske tragedije. G. V. Voršič je nato komen¬ tiral izbrane slike iz Slovenije kakor tu- Marijan Trtnik. Vmes je vpletel zem- di skioptične slike, ki jih je posodil g. ljepis in ekonomski položaj Slovenije. Kot zadnja točka je slovenska folklor¬ na skupina pod vodstvom g. Janeza Bi¬ tenca zaplesala dva narodna plesa, ki sta tudi bila vsem zelo všeč. Slovencem se je zahvalil blagajnik FE¬ DECE g. Bohdan Kowal in izrazil željo, da bi tudi drugi večeri enako uspeli. Na¬ to so slovenski akademiki ponudili vsem zbranim koktaktajl, na kar se je razvil ples. Pri tej priliki je treba poudariti, da je pripomoglo k uspehu večera največ i- skreno sodelovanje vseh akademikov in članov SFZ in SDO. Tako je združena slovenska mladina lepo izpolnila težko nalogo. SKAD je dobil novo izkušnjo, pokazala pa se je tudi čedalje večja po¬ vezanost med člani. V treh letih je to mlado društvo tako napredovalo, da se je zdai lahko s ponosnom in uspehom pokazalo pred mednarodnim svetom, k 1 čemur mu iskreno čestitamo. janskih listih, da “v jugoslovanskem vprašanju ni treba upoštevati izumirajo¬ čega naroda Slovencev, ki je neznaten in se ne more obdržati niti proti Nem¬ cem, niti proti Italijanom, ki si ga bodo pač razdelili”. Tako stališče ni bilo mne¬ nje posameznika. V diskusiji o ljubljan¬ skem programu nekaj desetletij preje je celo srbski list “Zastava" v Novem Sadu zastopal stališče, da je treba “delati za osvobojenje Srbov in Hrvatov, Slovence in Čehe pa prepustiti Prusom, da se sa¬ mi varjejo, kakor morejo. Za osvobojenje bodo ti prišli na vrsto šele, ko bo Rusija osvobila vse Slovane.” Zato je razumljiva opomba, ki je bi¬ la zapisana v listu “Napredna Misel” spomladi leta 1913: “Mi Slovenci naj bi bili torej daritveni kozel za uresničenje ideje jugoslovanskega edinstva. Razde¬ lili bi nas, en del bi vzeli Nemci, en del Italijani, en del pa še bogve kdo. “Slo¬ venec” je leta 1914 opozarjal: “Razpad Avstrije bi pomenil, da bodo Slovence : razdelili kakor Gospodov plašč pod krl- i žem”. Dasi je bila bojazen pred rezdelitvi- je slovenskega ozemlja ob rojstvu Jugo¬ slavije velika in opravičena, je bilo pre¬ pričanje, da je narodna rešitev možna samo v skupnosti južnih Slovanov tako močna, da 'e mladina vseh taborov ne¬ vzdržno gnala v to smer in da so naj¬ večji Slovenci tistih dni zvesto in ne- omahljivo vodili narodovo usodo v ta pristan. 7. decembra 1914 je srbska vlada pred narodno skupščino v Nišu proglasila voj- Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 13. XI. 1958 - No. 46 SLOVENCI PO SVETU Znani slovenski umetnik Božo Kra¬ molc znova razstavlja. Tokrat lesoreze. Razstavo so odprli dne 11. nov. v Hart House v Torontu. Odprta bo do 1 de¬ cembra t. 1. USA V Washingtonu sta si ustvarila dru¬ žinsko življenje Erik A. Kovačič in gdč. Nikola B. Pogačar. V Cikagu sta se 20. septembra po¬ ročila Tone Štrukelj in gdč. Mimi Želj¬ ko. Poročne obrede je opravil župnik iz Emily Rev. Janez Dolžina, za priči sta pa bila Frank Vavpotič in Jože Bernik. Na občen zboru pevskega zbora Ko¬ rotan je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Jože Odar, podpredsednik Mary Prince, tajnik Jože Likozar, bla¬ gajnik Vida Bajda, odborniki pa Rada Adamič, Milena Dolenc, Maruška Hren, Andreja Stanonik, Blanka Tonkli, Ivan Hauptman, Frank Lovšin, Lojze Miš- maš, Branko Pogačnik, Vid Slemec in Jure Švajger. Zanesljiva žena dobi takoj zaposlitev pri manjši dnižini s stanovanjem. Plača $ 1.000.— Javiti se T. E. 792-1107 A. del Valle 737 Martinez Serioese Frau fuer kleine Familie mit Wohnung. $ 1.000.— T. E. 792-1107 A. del Valle 737 Martinez SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA GLEDALIŠKI ODSEK ★ Sobota 22. novembra 1958 ob osmih zvečer na odru župnijske dvorane v Ramos Mejia na splošno željo ponovitev ANTON TOMAŽ LINHART "TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI n ENA KOMEDIJA V PET AKTIH Režija: Nikolaj Jeločnik Scena: arh. Marijan Eiletz Igrali bodo: članice in člani Gledališkega odseka z gosti ★ Vstopnice pc $ 20.-- in $ 15. — so v predprodaji DRUŠTVENI OGLASNIK Lepo prosimo vse Slane in članice Dru¬ štva Slovencev, da )red občnim zborom, ki bo 30. novembra, poravnajo članarino in posmrtninski prispevek. Društvo vzdržuje pisarno, šilske tečaje revežem daje podpore in dngo zgolj s članarino. ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1959 je že v tisku Kljub izredno povišanim tiskarskim stroškom Zbornik-Koledar za leto 1959 po obsegu ne bo nič manjši kot v prej¬ šnjih letih. Kdor ga bo naročil in plačal v pred¬ naročilu do konca novembra t. 1. bo pla¬ čal zanj izjemno ceno $ 92.—. Prednaročila in predplačila sprejema¬ jo: Dušnopastirska pisarna, Ramon Fal- con 4158, Bs. Aires; Društvo Slovencev, Ramon Falcon 4158, Bs. As.; Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo; G. Ivan Lužovec, Slovenska vas, Lanus; G. Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia; G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro; G. Ivan Žnidar, brivnica in parfumerija “Los Alpes”, C. Drysdale 5614, Carapachay; G. Mirko Kovač, Florida; G. Andrej Kro- šelj, Ventura Bustos 1863, Castelar; G. Simon Rajer, Alsina 1418, 6. nadstropje, pisarna 3, Capital; Nande Češarek; G. Silvo Lipušček, urama in zlatarna, Pro- vincias Unidas 3616, San Justo; Ga. Mimi Martinčič, Lomas del Mirador; G. Boleslav Cvetko, Berazategui. Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za pošiljatev po pošti priložite za ovojni¬ no, poštnino in priporoči) ino še 8 pesov. OBVTSTILA Opozarjamo vse lojake, da bo v nede¬ ljo 16. t. m. dohod le z ulice Monte št. 1851. S postaje v Horonu je redno do¬ bra kolektivna zveza, in samo eno in pol kvadre peš hoje do pristave. Dobitke hvaležno prejemamo tudi na prireditvi. Pridružite se tudi Vi plemenitim daro¬ valcem in pomnožite srečolov z enim ali več dobitki. Družabna pravda prosi vse svoje čla¬ ne, naj ne odlašajo z nakupom dr. Ahči- nove Socialne ekonomije. Naj store to čimprej, da omogočijo odboru, da bo plačal vsaj del dolya v tiskarni. Knjigo je mogoče dobiti v Dušnopastirski pisar¬ ni za izredno nizko ceno $ 75.— (po po¬ šti 8 pesov več). Članicam in članom Mladinskih do¬ mov sporočamo, da bo redni članski se¬ stanek v nedeljo, dne 16. nov. ob 10. uri dopoldne. Najprej skupna sv. maša v spodnji cerkvi, nato pa sestanek v gle¬ dališki dvorani. Gospod vodja nam bo povedal zanimi¬ vosti iz Evrope ter pokazal barvaste sli ke iz Lurda, Bruslja ter iz prelepe Ko¬ roške. Vse članice in člane vabita. Odbora M. D. Slov. kult. akcija bo zaključila svoje letošnje prireditve z uprizoritvijo dram¬ skega dela sodobnega ameriškega pisa¬ telja Tenessee “VVilliam Kristalna mene- žarija v režiji g. Marijana Willemparta. Predstava bo 29. novembra t. 1. ob 8. uri zv. v župnijski dvorani v R. Mejia. Antona Tomaža Linharta petdejansko komedijo “TA VESELI DAN ali MA TIČEK SE ŽENI”, ki je pred mesecem dni pri premieri doživela tako lep uspeh, bodo članice in člani Gledališkega odse¬ ka Slovenske kulturne akcije ponovili na splošno željo v soboto 22. novembra zve¬ čer ob osmih na odru nupnijske dvorane v Ramos Mejia. Ponovitev bo v Ramos Mejia predvsem zato, da omogočimo o- bisk predstave še posebej rojakom iz R- Mejia, San Justa in okolišnih krajev, ki slavnostne predstave niso videli, pa tu¬ di vsem tistim, ki se spet žele nasmejati zdravim dovtipom Linhartovega genija. ..Numerirane vstopnice po $ 20,- in $ 15,- so v predprodaji v pisarni Slov. kult. akcije, Alvarado 350, R. Mejia; v trgovini “Vesna”, Bolivar 593, R. Me¬ jia in v Dušnopastirski pisarni, Ram6n ESLOVENIA LIBRE Editor respcnsable: Miloš Stare Redacion Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Falcon 4158, Capital. Oskrbite si jih pravočasno, ker dvorana razpolaga z omejenim številom sodežev. DRUŽABNA PRIREDITEV SLOVENSKE BESEDE bo v soboto 27. decembra v Santos Lugares Vsemogočni je poklical 10. novembra 1958 nenadoma k sebi ljubljeno ženo, hčerko, sestro, nečakinjo, teto Ieko Omerza, roj. Krušič Prijateljem in znancem jo priporočamo v molitev. Friderik, mož; Ivana, mama; Stana, sestra z možem Ivekom Vadjalom in otrokoma; Milan, brat; Matija in Janez Kraljič, teta in stric. Bariloče, Buenos Aires. Iz Bariloč je dospelo dne 10. novembra 1968 obvestilo, da je nenadoma odšla k Bogu po plačilo dolgoletna in zvesta članica Društva Slovencev gospa Ička Omerzu, roj. Krušit*. doma iz Ljubljane. Ohranimo jo v lepem spominu in molimo za pokoj njene duše. Društvo Slovencev v Buenos Airesu ■do&i, A 506 lepih dobitkov Steodidče JudipSe s na vvtiktm sieicfovu SDQ'5KJ Odbor za “Slovensko hišo” vabi ob priliki druge obletnice posvetive kapele in prostorov v Slovenski hiši vse rojake iz Buenos Airesa in okolice na CELODNEVNO ŽEGNANJE ki bo v nedeljo 23. novembra v Slovenski hiši, ul. Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Dopoldne ob 9.30 sv. maša za vse dobrotnike “Slovenske hiše”. Takoj po službi božji prične družabni del prireditve. Na razpolago bodo mrzla in topla jedila ter pijače vseh vrst. Popoldne ob 17. uri pevski in šaljivi prizori. Ob 19. uri žrebanje loterije (rife). Deset dragocenih dobitkov. Glavni dobitek talni snažilnik (enceradora). Cena srečki 5 pesov. Rezervirajte si dan žegnanja zase in svoje družine! Slovenska hiša Vas pričakuje! Mladina iz Capitala, Lanusa, San Justa, Ramos Mejia, Moro- na, San Martina, Floride in mnogih drugih krajev se z veli¬ ko vnemo pripravlja na svojo veliko ŠESTO TRADICIONALNO ŠPORTNO IN DRUŽABNO PRIREDITEV S SREČ0L0V0M Kraj prireditve: Slovenska pristava v Moronu - Castelarju, Monte 1851 Začetek družabnega dela ob 15., nastop točno ob 16. uri. V sluča¬ ju slabega vremena bo priredi¬ tev teden dni pozneje. VSE ROJAKE VLJUDNO VABITA S.F.Z. IN S.D.O. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanle Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo D C M A a, S. a. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia .1 -t-. Si.jK. skupnosti po ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. 14 EIBAP Vse za dom! Najfinejše šivalne stroje, hladilnike, vcatilaterjc, uickočikiike, televizijske aparate Eibar de lujo, pralne stroje, najnovejše električne stroje za izde¬ lovanje sladoleda, električne stroje za šivanje Nylon nogavic, električne aparate za čiščenje stanovanj. Vse po tovarniški ceni nudi N o v a h Cerrito 2245 Lomas del Mirador Zaradi slabega vremena 8. novembra je za ta dan napovedano MARTINOVANJE preloženo nc io soboto dne 15. novembra 1958 ILIRIJA (Slovenska gospodarska zadruga) ALVARADO 350 RAMOS MEJIA V PROSLAVO no kot “borbo za zedinjenje in osvoboje- nje vsega našega naroda Srbov, Hrva¬ tov in Slovencev”. Med usodnimi poga¬ janji za londonski pakt je regent Alek¬ sander pisal ruskemu velikemu knezu Nikolajeviču, sibska vlada pa rusko vlado prosila za zagotovilo, da “bo srbsko-hrvatsko-slovenski narod zedi¬ njen v eno državo, ne pa razdeljen na več držav.” Slovenci v Združenih Državah so se spomladi leta 1915 na vel'kem zboru v Chicagu izrekli za zedinjenje. Misel zedinjen'a je v inozemstvu za¬ stopal Jugo lovanski odbor pod predsed¬ stvom Hrvata Dr. Ante Trumbiča. Slo¬ venci smo imeli v njem tri zastopnike: Dr. Vošnjaka, Dr. Gregor'na in Dr. Zu¬ paniča. Ped pokroviteljstvom tega od¬ bora so se organizirali jugoslovanski do- brovoljci. Njihova jugoslovanska divizi¬ ja v srbski vo'ski se je odlično berila na sodunski fronti. V domovini so naši parlamentarci vo¬ dili oster boj proti medvojnemu prega¬ njanju in zatiranju svobodnega izraža¬ nja narodnih teženj in obsojali krivice absolutizma v Sloveniji in na Hrvat- skem ter vojaškega režima v okupirani Srbiji. Duna'ski parlament je bil razpuščen od 1914 do 30. maja 1917. Ta dan so pri prvi seji nastopili slovenski, hrvat- ski in srbski poslanci kot enoten Jugo¬ slovanski klub. V njihovem imenu je predsednik Dr. Korošec prebral izjavo, ki je zahtevala “na temelju narodnega načela in hrvatskega diž-vnega prava naj se vse dežele monarhije, v katerih OSVOBODITVE prebivajo Slovenci, Hrvati in Šibi zedi¬ nijo pod žezlom habsbu škc-lotarirške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega gospodstva tujih narodov in zgrajeno na demekratičnem temelju.” Ta majska deklaracija je po¬ stala najbolj znana in priljubljena li¬ stina slovenske borbe za osvobojenje. Prišla je v pravem trenotku in ljudstvo se je je oprijelo kot dobrodošle oblike, v kateri je moglo izraziti svojo željo po miru in po osvoboditvi od nemške nadvlade. Načelo samoodločbe, ki je iz¬ raženo v njej, je živo zadelo onemoglo monarhijo. I, Vendar so vsenemci imeli še toliko vpliva, da niti cesar Karel ni uspel s poskusi federacije. Ministrski predsed¬ nik Hussarek je škofu Jegliču gladko in odrezano odklonil, da bi Slovenci pri kaki preureditvi Avstrije mogli priti v jugoslovansko ali drugo posebno enoto. Dne 15. septembra 1917 je maj ka de¬ klaracija postala slovenska plebisc'tna listina. Za podpisi škofa in zastopnikov I vseh političnih strank jo je podpisalo j nad dvesto tisoč občin, društev, klubov in posameznikov iz vse Slovenije v do¬ kaz, da je za deklaracijo in zedinjenje v resnici ves narod. Spomladi leta 1917 so Združene Ame¬ riške Države vstopile v vojno na strani Antante, v Rusiji pa je pr'šlo do prevra¬ ta. Ameriška vo'na rapoved je bila mrtvaški zvon vsakemu upanju na zma¬ go namštva, neposredna posledica pre¬ vrata v Rusiji pa je bila izjava zunanje¬ ga ministra Miljukova, da Rusija hoče Jugoslavijo. S tem jc Rusija deloma de- savuirala londonski pakt, ki ga tudi Združene Ameriške Države niso prizna¬ le. V tem položaju je predsednik srbske vlade v emigraciji na Krfu, Nikola Pa- šie povabil zastopnike Jugoslovanskega odbora k pogajanjem o konkretni obliki zedinjenja. Kot uspeh razgrvorov so podpisali 20. julija 1917 Krfsko dekla¬ racijo, ki je postala ena temeljnih li¬ stin nastanka nove države in nosi tudi podpis Slovenca Dr. Bogumila Vošnja¬ ka. Krfska deklaracija je zahtevala za novo skupno državo vse “ozemlje, kjer strnjeno žive Srbi, Hrvati in Slovenci” in terjala je svobodo Jadrana v očiten protest proti določbam Londonskega pakta. Ko so jeseni 1917 v Rusiji zavladali boljševiki, so ponudili Nemcem in Av¬ strijcem poseben mir. K prgajanjem v Brest Litovsku je tudi Korcščev Jugo- slovenski klub poslal sveje predloge, za¬ hteval, da smejo zastopniki dunajske vlade govoriti le v imenu avstrijskih Nemcev in da naj bodo k pogajanjem povabljeni posebni zastopniki drugih avstrijskih narodov, med njimi tudi Ju¬ goslovanov, ki zahtevajo svojo državo. Ker so pogajarja za mir ostala brezu¬ spešna, je tudi Velika Antanta sklenila pritisniti Avstrijo na kolena in podpira¬ ti želje njenih nenemških narodov. Te¬ žave pa je delala Italija, ki je imela svoj veliki spor z Jugoslovani. Angleži so pritiskali na obe strani in dosegli, da sta Dr. Trumbič kot predsednik Jugoslo- venska odbora in Torreo kot odposlanec italijanskega ministrskega predsednika Orlanda, sklenila tale sporazum: Italija se odreka Dalmaciji. Obe stranki si pri- j držujeta pravico narodnega zedinjenja. 1 Medsebojne ozemeljske spore bosta re- sevali po načelu narodnosti in narod- j nostne samoodločbe. Narodnim manjši- j nam, ki bodo še ostale v tuji državi pa bodo zajamčene vse narodne pravice. Dne osmega januarja 1918 je pred¬ sednik Ameriških Združenih Držav Woodrow Wilscn preglasil svoj mirovni program v 14. točkah. M. d njimi deve-1 ta pravi naj se “meje I‘ali e popravi- 1 jo po jasno vidnih narodnostnih črtah”, j deseta pa, da naj se “narodom Avstro j — Ogrske nudi čim svobodnejša prilika j za avtonomen razvoj”. Dr. Korošec je uporabil vsako priliko, . da je ponavljal zahtevo po jugoslcvan- j nki državi in je živahno podpiral zalite- j I ve Čehov. Od Krekovega pogreba v je- ^ šeni 1917 dalje so po Sloveniji prirejali : zbore in tabore kot manifestacije za majsko deklaracijo in narodno državo. Organizatorji jugoslovanskega gibanja med Slovenci so vrgli na to kocko vse in jih ni preplašila niti izjava ministr- i sitega predsednika Seidlerja, ki je še 4. maja 1918 dejal v dunajskem parla¬ mentu, da, “ni izključeno, da bi :e kdaj osnovala kaka jugoslovanska država, vendar tudi, če se bo osnovala, ne bo obsegala tistih delov avstrijskega dr¬ žavnega ozemlja, ki leže na poti do Jadrana in ki so v tesni zvezi z nem¬ škim jezikovnim ozemljem”, pri čemer Je jasno mislil le na slovenske dežele. Zahteve avstrij kih nenemških naro¬ dov so postajale vse bolj odločne. Va¬ lovanje se je dvigalo, širilo in večalo. Odkrivanje spominske plešče Dr. Jane zu Kreku v dneh 16 in 17 avgusta 1918 se je spremenilo v ogromno narodno manifestacijo Slovencev Hrvatov, Sr¬ bov in Čehov. Tedaj je narod pozdravljal Narodni Svet za Slovenijo, ki so ga u- stanovili v Ljubljani, kot narodno revo¬ lucionarno oblast. Koncem oktebra se je avstrijska voj¬ ska sesula na vseh frontah, habskurška monarhi a je propadla. Dne 31. oktobra je na predlog Sloven¬ skega Narodnega sveta Narodno Veče v Zagrebu imenovalo prvo narodno vlado za S’ovenijo, ki je zakl učila svoj prvi 'uradni razglas takole: ‘ Zvesta ve- L'kim načelom, v kater h imenu smo do¬ segli svojo svobodo, Vam vlada obljub¬ lja, da hoče zvesto služiti narodu.” Takrat je v-tala Zedinjena Slovenija, ' : n Slovencev izza “pomladi narodov le¬ ta 1848. Z Jugoslavijo se je rodila iz moči in uspehev narodnega preporoda ih jugoslovanskega gibanja je nastala. Duhovno moč in razpoloženje, ki je gnalo njene tvorce, je zapisal Dr. Res v obliki politične oporoke Dr. Kreka, ki je umrl leto poprej, predno je njegov narod prišel na cilj: “Vi vsi, ki ste se¬ me izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni posvetili svoje mo¬ či -kupni jugoslovanski državi, za njen procvit in blagostanje.” Izpo’nili so to navodilo do kraja. Dne 27. maja 1918 so vse politične stranke izjavile na ce¬ sarjev naslov: “Slovenci ne opu-tirno zahteve po zedinjenju, ker je pr šla na¬ rodu v meso in kri in ker je to ed'na možnost, da rešimo golo življenje”. 29. oktober pa je bil praznik uspeha in zmage. (Konec)