Desethike. Postava 23. julija 1. 1871. veleva, da bo od 1. 1876. naprej na Avstrijskem edino \eljavna ,,le inetrična mera". Kakšna pa je ta metrična mera? Francozje so proti koncem 18. stoletja merili četerti del zemeljskega poldnevnika (meridijana) in ga razdelili na 10 milijonov delov, ter en taki del ,,meter" imenovan rabili kot edinico dolgostne mere. Beseda nmeter" pomenja v našera jeziku: mero. Metrična mera, kot po zemlji sami povzeta, je naravna; učenivseh narodov že dolgo inerijo po tej meri, v prihodnje bodo pa tudi razni narodi sami in naj več vse evropejske deržave rabile to mero. To nam kaže, da se bo tudi nam treba te mere učiti, da ne bodemo potem, ko se bo nova mera začela rabiti, zavoljo nevednosti škode terpeli. Metrična mera se pa opira na desetinke (decimale). Treba je, da se šole ž njimi bolj pečajo, kakor dosihmal. Ali kako se bo to zgodilo? — Ako hoče kdo desetinke in sploh drobce razumeti, treba je, da je um že bolj razvit kakor je navadno pri učeneih, kateri iz ljudske šole stopajo. Temeljito in vsestransko tedaj ne bo mogoče desetink obdelovati. Prašanje je tedaj, koliko je mogoče iz desetink otroke naučiti. — Kako bo ljudstvo štelo po novi meri, tega še ne vemo, beržkone ne bode štelo po drobcih, marveč bode imena večje vrednosti spreminjevalo na imena manjše vrednosti. Tedaj mislimo, da bode za potrebe ljudstva dovolj, ako se v ljudskih šolah 1. nauče otroci desetinke brati in zapisovati; 2. prestavljati desetinsko znamenje; 3. zamenovanje in razinenovanje na podlagi prestave desetinskega znamenja; 4. soštevanje ia odštevanje; 5. naštevanje desetink s celim nedesetinskem številom; 6. razštevanje desetink s celirn nedesetinskim številom; 7. preobračanje navadnega drobca v desetinskega in desetinskega (pa končnega) v navadni drobec; 8. izbrane naloge iz tristavkov in navadnih rajteb. V podpiranje tega izbora nekatere opazke. — Najbolj potrebno je, da desetinke znamo zapisovati in brati, potem papride izurjenost v zamenovanji in razmenovanji n. p. 1520 kr. v goldinarje zamenjati. Ker se pa tako zamenovanje in razmenovanje opira le na prestavo desetinske pike, potreba je, da se otroci vadijo to razumeti in razločevati. Soštevanje in odštevanje moramo že učiti zavoljo tega, ker mnogoimno število, n. pr. 12 kilgr. 75 dgr. zapišemo tudi lahko v podobi drobca, n. pr. 12-75. Take rajtbe so prav lahke, čemu bi jih prezirali? Tudi se pri njih spozna izverstna sprednost desetinskih drobcev mimo navadnih v tem, da jih ni treba razmenjevati ali preobračati na enaka imena: Soštevanje desetinskega drobca z celim številom je tudi lahko razumljivo, in more to izpeljati tudi manj skušen učenec. Veliko bolj poredkoma se pa zgodi, da se razšteva drobec s celim številom, kateri ni desetinsko število, ker je tukaj bolj razumevno, da se razštevanec razmenja v mnogoimno število, t. j. v celine nižje veljave, a to naj bi se tudi podučevalo. Pri tem naj se pa učencem povedo razštevavci, kateri so v razštevancih brez ostanka deljivi, da jih poznajo. To je važno takrat, kedar je razštevanje sklenjeno z naštevanjem. Ako spoznajo učenci, da razštevanje dovodi do brezkončnega desetinskega drobca, tako morajo količnik predstaviti v navadnem drobcu in tega potem iiaštevati. Naštevanje periodičnega količnika bi bilo le poteni natančno, ko bi se računilo do šest stevilk. Z desetinkami naštevati in razštevati, kerje obojno število desetinsko, v enorazredni šoli drugače ni mogoče, ako je bilo mogoče navadne drobce poprej do dobrega obdelati. Povdarjati pa se mora način, kako se preobračajo navadni drobci v desetinske in nasprotno (vendar le končne desetinke). S pomočjo teh računskih opravil mora se rešiti veliko število danih nalog vsakega obsega, da se jih otroci do dobrega navadijo, sicer ostane delo nepopolno. jPri takern podučevanji, ki je omejeno na najpotrebnejše stvari, bi tedaj izpadlo: zamenovanje desetink, kedar množina ni desetinsko število n. pr. (pri popirji, preji i. t. d.), dalje tudi naštevanje in razštevanje desetink s desetinkami, dalje tudi zamenovanje brezkončnega desetinskega drobca v navadni drob, potem računjenje s periodičnimi desetinskimi drobci in nazadnje štiri rajtbe z okrajševanjem. Vaje so pa vselej pismene, ker to že tirja desetinski drob, ker brez posebne pisave postane navaden drobec. Nauk od desetink, ako se tako izloči, se lahko prilično vpleta pri številjenji s celimi števili in sicer naj pripravnejši v številokrogu do 100. Brati in zapisovati z desetinkami vadimo tačas, kedar vadimo cela števila pisati; desetinsko znamenje se prestavlja, kedar naštevamo ali razštevamo s zgolj deseticami, stoticarai ali s tisuči, razmenovanje iu zamenovanje pa takrat, kedar množimo ali razštevamo enakoimna števila. V ta namen se rabi tudi soštevanje in odštevanje. Popolni nauk v desetinkah doveršiti je le mogoče v tri — ali večrazredni šoli, Vendar se tudi tukaj ne more učiti vse, kar tirja nauk v desetinkah. Periodični drobci se morajo tudi tukaj izpuščati, ker v življenji niso tako potrebni. Vpraša se tukaj le, ali se bodo za naprej desetinski drobci tako podučevali, kaker je bilo dosihmal, ali se bode nauk v njih bolj povdarjal in metoda prenaredila, ker so desetinski drobci tako imenitni postali zavoljo nove mere. Poprej namreč so prišle desetinke na versto še le tačas, kedar so se učenci naučili številiti z navadnimi drobci in reševati naloge, kakoršne se uahajajo v navadnem življenji. Nove knjige pa drugače postopajo, in desetinke obdelujejo precej po celih številih in pred navadnimi drobci; druge pa navadne in desetinske drobce ob enem obravnavajo. Računica za IV. razred Ijudskih šol dr. Franceta Močnika vpleta desetinke med cela števila, potein ima mnogoimna števila in za tim navadne drobce, in k sklepu navaja nauk, kako se navadni drobci spreminjajo v desetinske drobce. Tisti, kateri stavljajo desetinske drobce pred navadne, posnemajo Francoze, kateri so si izvolili ta način, ker je desetinska delitev v njih deželi že davno v navadi; vodi jih pa tukaj misel, da desetinke niso nič drugega, nego nadeljevanje desetiške sostave navzdol. Teoretično je to sicer resnično, pa v nekaterih primerljejih pa ni pregledljivo, in je torej zoper začetni nauk, kateri mora biti vsikdar pregledljiv. — Kako bi kdo n. p. otrokom poočital, da se celo število našteva z desetinkami, pa je izdelek vendar le manjši kakor eden poštevavcev n. p. 12 X 0'04 = lzdelek je tukaj 0-48. V 27. nalogi je sicer to naznanjeno, ali to razlaganje se vse opira le na deljenje, iu kdor deljenja ne razume, tega tudi ne bode razumel. Prav naravno je, da otroci naštevanje desetink z desetinkami ložeje razuraejo, ako so se bili prej naučili naštevanja z uavadnimi drobci po kakem dobrem navodu. Dalje pa je treba pomisliti, da so desetinke vsikako drobci, in razumejo se naj ložeje, ako se zamenjajo v drobce z manjšim imenovancem, tedaj na %» %i %» %• To se tudi naj ložeje od prostega Ijudstva naučimo, ker po navadi govore od pol četert ure, od pol maslica, od pol četertinke, namesto da bi govorili od osmin i. t. d. Ako pa drobce z naj manjšim imenovavcem naj prej razumemo, je pa tudi dosledno, da bi v ljudski šoli začeli tudi sedaj naj pervo z navadnimi drobci številiti, pozneje še le z desetir.kami. Kaj pa pomaga desetinke obdelovati pred navadnimi drobci, ako naloge iz naštevanja in razštevanja pri desetinkah izpeljujemo ravno tako, kakor pozneje pri navadnih drobcih, katere pa otrok vendar ložeje razumeva. Obdelovati desetinke in navadne drobce ob enem ne kaže, ker otroci oboje na enkrat težko razumevajo. V bistvu so si desetinke in navadni drobci ena in ista reč, le oblika je drugačna, pa ravno oblika toliko obtežuje. Poprej bo otrok razumel eno posainesno obliko, preden bo eno in isto reč znal pokazati v dvojiri obliki. Od začetka tedaj le posamesnost, in eno za drugiin. Primerjanje dveh stvari le potem veliko koristi, kedar stvar stvar pojasnuje. Sicer pa nastane lahko zmešnjava in negotovost. Iz teh razlogov se kaže, da je pravi prostor desctinkam za navadnimi drobci, kakor je bilo poprej po računskih knjigah. Z desetinkami naraste ljudski šolivečja naloga, in treba bo varčno ravnati s časom in tvarino, da se za desetinke pridobi potrebnega časa. Zato naj se pa le odbere, kar je naj bolj praktičnega in potrebnega. Dobro bi bilo eno leto, preden otroci izstopajo iz šol, vaditi jih v obojnih drobcih, da bi poslednje leto izdelovali le naloge.