r, I Največji iliiwniki dnevnik ▼ Združenih dlitvih Ve*>a za Tie leto . . . $6.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto Za pol leta.....$3.00 New York celo leto - $7.00 $7.00 GLAS list slovenskih; delavcev T Ameriki« f- ■ Tke Itreert SUeaka D»3y In 1 tke United State«. IttneJerery Jay except Sundays end legal Holidays. 75,000 Readers. TXXJEPOX: CORTLANDT 387« Intend mm Second Class Matter, September 21, 1008, at the PostOffiee at New York, M. Y^ vnder Act of Congrw of Karch S, 1878 TSLKFOH: CORTLANDT 887« NO. 239. — STBV. 239 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 11, 1928. — ČETRTEK, 11. OKTOBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Laško časopisje—Mussolinijev ideal. NA SVETU NI SVOBODNEJŠEGA TISKA KOT JE ITALIJANSKI Italijansko časopisje služi samo eni stvari in samo enemu režimu. — Kritika strogo političnih vprašanj pa ni dovoljena. —' Vse se sevedfc piše in objavlja pod kontrolo vlade. — Po drugih deželah so listi v rokah trustov. RIM, Italija, 10. oktobra. — Danes se je vršila v Chigi palači konferenca, katere so se udeležili yastopniki, izdajatelji in uredniki kakih sedemdesetih fašističnih listov. Konferenco je sklical fcam Mussolini. Najprej je poudaril min. predsednik, da je fašizem vseobsegajoč režim ter da mora hiti vsledtega tudi časopisje njega bistveni del. Iz tega razloga je italijansko časopisje fašistično ter je lahko ponosno, ker se sme boriti pod fašistično zastavo. Zurnalistika je potemtakem tudi poklic, ne pa obrt ter ji je poverjena važna naloga. — S tem zavračam trditve, — je rekel Mussolini. — da je fašistično tiranstvo zatrlo svobodo tiska. Najbolj svobodno časopisje na svetu je italijansko časopisje. Drugod so listi v rokah raznih strank, posameznih oseb ali trustov ter se vrši direktna tigovina z nakupovanjem in prodajajo novic. Pri nas je pa časopisje svobodno, ker služi enemu režimu ter lahko izvaja v okrožju predpisov tega režima vso kontrolo in kritiko. Kolikor se kritike tiče, sme italijansko časopis je vse kritizirati, edinole Mussolinija ne in fašističnega režima. Vpoštevati je treba seveda, da je v mednarodnem oziru fašistično časopisje neobhodno potreb no, kajti čim močnejši postaja fašizem, tem večji je sedaj naprej njegov vpliv na protifašistični svet. H00VERJEVA KAMPANJA Posvetoval se je z Mac-holdom in Hillesom gle de položaja v tej državi. Vznemirjen radi F. D. Roosevelta. — Demokratični kandidat z a governerja lovi republikanske glasove. WASHINGTON, D. C., 10. okt. Herbert Iloover je obrnil danes *vojo pozornost na predsedniško kampanjo v New Yorku, ki se bo ntogof-e izkazal kot glavna država za industrrjalAi ifctok pri volitvah. Obe stranki se borita obupno za 45 elektorskih glasov Xew York a. Republikanski kandidat se bo posvetoval v svojem glavnem stanu s Charles D. Ilillesom. republikanskim narodnim komitejnikom in Edmundom MaehoUlom, državnim republikanskim načelnikom ter sprejel poročila glede stanja Hoover je ve kampanje v domači državi Alfreda E. Smitha. Hoover bo skušal izvedeti po-drobnsoti, kakšen učinek bo imela govern'erska kandidatura Franklin D. lioošm-elta na Smrthove prilike v Xew Yorku. Xa temelju poročil, katera bo dobil danes, bo Hoover najbrž izdelal par kampanjskih predlogov, katere bo stavil na konferenci republikanskih voditeljev, katere se bo udeležil v Xew Yorku, ko bo .šel tajkaj na svojo turo dva tetina od ZVEZNA PREISKAVA UVEDENA GLEDE STRUPENEGA ALKOHOLA Posebna zvezna velika porota bo preiskala epidemijo, ki je povzročila 33 smrtnih slučajev v treh dneh. — Prohibicijski agenti zaslišali žrtve v bolnicah. Potem ko je dosegel najhujši val smrtnih slučajev vsled lesnega alkohola svoj višek, so se osredotočili vsi napori včerajšnje preiskave na poskus, da se izsledi vir zaloge zastrupljene pijače. STAVKAV PATERS0NU Dva tisoč sviloprejcev je zastavkalo danes. — Pa-tersonska unija pravi, da bo pet tisoč nadaljnih zapustilo delo v predilnicah. EKSPRESNIKI S0ZASTAVKALI V NEW YORKU 2500 ekspresnikov je na stavki v mestu New Yorku. — Domneva se, da bo zapleten celi narod. 25,000 uslužbencev A. R. Co. bo mogoče zapletenih. Dočrtu stavka že 2500 uslužbence v American Railway Express Company pri iztočnih v Man-lalttanu, Bronxu in Long Island City, ko na|» vedo val i voditelji gibanja vso deželo obsegajočo stavko. ki bo in vol vira I a več kot 25, (XX) plati'ormskili mož, voznikov in elerkov te kom pa ni je. Stavka v mt»troif>olitj>;kem ozemljil je podtala učinkovita včeraj zvečer ob desetih. Thomas E. Derrick. zastopnik bratovščine železniških in parobrod-nih erekov, ko-je .'lani *> ^tavkarjd, je rekel, da je bila sklicana *tarka, da se pri-niili American Railway Express Company, ki ima tudi kompanij-uko unijo, da prixna bratovščino ter 11 i na delu več tednov, da uveljavijo liar- 1 vživanja tesnega alkohaola. Policija je nadaljevala s svojimi pogoni na beznice iztočnega dolenjega mesta, čeprav v zmanjšanem obsegu. Zvezni uradniki pa so po par dneh neaktivnosti skočili v o-spred je preiskave.: Zvezni pravdni k Tuttle je objavil. da bo danes sklical zvezno veliko poroto, da preišče smrtne slučaje. Xa njegovo prošnjo je zvezni .sodnik Winslow sklical posebno veliko poroto, ki bo posvetila ves svoj čas tenm vprašanju. Medtem pa so mestni in zvezni kemiki analizirali uzoree pijače, zaplenjene v pogonih in osem pro-hibicij.skih agentov je zaslišalo številne od šestdesetih preživelih žrtev v Bellevue iu drugih bolnicah glede tega. kje so kupili "smoke"', ki jih je napravil bolne. Nekateri teh bodo še umrli, a drugi bodo najbrž oslepeli. Včeraj zvečer je znašal seznam smrti t riti trideset., kar pomen ja višje število v treh dneh kot. prej v celem letu, z izjemo let« 1f>lf), ko je bilo 38 smrtnih slučajev vsled ČANG KAJ ŠEK IMENOVAN KITAJSKIM PREDSEDNIKOM General Čang Kaj Sek je bil inavguriran kot predseduje nacionalističnega režima, katerega je pomagal zgraditi. — Govoril je o cilju. — Dežela ima prvega resničnega predsednika, odkar je postala republika. ^ SANGHAJ, Kitajska, 10. oktobra. — General Cang Kaj Sek je bil danes inavguriran predsednikom Kitajske. Prvikrat v sedemnajstih letih svoje zgodovine kot republika, je dobila s tem Kitajska enotno centralno vlado. MADŽARSKA IŠČE ZASL0MBE Madžarska išče pomoči Združenih držav glede dogovora. — Sprejem proti-vojne pogodbe vključuje možnost revizije trianonskega dogovora. DOSMRTNA JEČA ZA RYANA Znan bandit, ki je ušel iz Sing Singa in katerega so pred par dnevi prijeli v New Yorku, bo dobil dosmrtno ječo. Obtožen od velfke porote zločinskega napada, z namenom, da ubije, je ostal Edvard Ryan, kojega zasačeuje je končalo dvanajstte denske počitnice iz S,ing Singa, navidezno povsem miren, ko je Čakal na svoj proces v okrajni jetnišnici v Broniu. Vse kaže, da bo najmanj, kar more dofciti, doživljeiu&a ječa m sicer rae-vsaka predilnica separatno pogaja s svojimi uslužbenci. ZADNJA SLIKA Vodljivi zrakoplov pre* letel Ohio. OOLUMRUS, ().. 10. oktobra. — Radijski operatorji v Fort Hayes so bili danes zjutraj v stiku z vodljivo -zračno ladjo Los Angeles, ki je sporočila svoje stališče kot 43 milj zapadno ocl Toledo. Operator vodljivega zrakoplova je sporočil., da je vse O. K. Vodljivi zrakoplov je na poti Lz San FraneLsca v Lakehurst. X J. Najdba primitivnega plemena. JOHANNESBURG, Afrika, 10. oktobra. — Neka ameriška ekspe-dicija, ki je dospela semkaj iz Vic-taoria Palis, je našla neko tako primitivno pleme da ni zmožno graditi koče in da živi v luknjah v tleh. To pleme obstaja iz bušmanov ter živi v Kalahari puščavi Ekspedierja je našlaneko nadalj-no plesne, ki sežiga svoje bolnike ie pred ajik smrtjo, Osemnajst mrličev je umrlo izključno le na posledicah za vživanja lesiuega alkohola. V devetnajstih nadaljnih slučajih je bil vzrok alkoholizem ki pa je bil posledica slabe kakovosti žitnega alkohola, iz katerega je bila odstranjena z distilacijo večina strupa. Lindbergh vozi sedaj avtomobil« MINEOLA, L. I., 10. oktobra,— Polkovnik Charle* Lindbergh o-bratuje avtomobil prav tako spretno kot svoj a e ropi an, — po mnenju policijskega načelnika Škid-inore lz Nassau County, ki je opazoval polkovnika, ko je včera j v?.el svojo lieeneo za vozarenje. WASHINGTON. I). C\. 10. okt. Kljub svarilom državnega tajnika Kelogga, da se ne sme proti-vojne pogodbe uporabiti, da se zavleče Združene države v evropsko politiko. je bil vpri'zorjen poskus v tej smeri od iladžarske. ko je sprejela dogovor, — kot se je izvedelo dane-, v državnem department!!: V svoji poslanici, v kateri je izrazila svojo pripravljenost, da sprejme dogovor, je predlagala Madžarska Združenim državam in drugim prvotnim siguatarjepi Jvel-ioggovega dogovora, naj se lotijo plašne revizije mirovnih pogodb svetovne vojne. Dočim ni bila Tria-noniska ]>ogodba omenjena z imenom. so uradniki mnenja, da se je predlog tikal direktno le madžar-sko-zavezniške niirovn<» j>ogodbe. Združene države najbrž ne bodo stopile v nobeno posebno koresjto-danco z Madžarsko gb'de tega predloga. Čeprav se ni še temeljito preštudiralo položaja, ustvarjenega od te inadžarsge poslanice, kažejo vendar vsi znaki, da se bo smatralo sporočilo enostavno kot obveščen ji* namena, da se pristopi k Kelogovi pogodbi ter ga priznalo v tem oziru. Banana povzročila smrt. VERNON. N. J.. 10. oktobra,— Medtem ko je jedel banano z eno roko ter vozil avtomobil z drugo, je izgubil Robert Matthews kontrolo nad svojim vozom ter se zaletel v plot. Umrl je malo časa pozneje. Begunec obešen. t J en era 1 t'ang je bil eden obvladujočih uplivov v nacionalističnih silak. On je vodil konsol; lira-nje armad ter uspešen polu 1 (imr: severnim armadam. " Prignal je svojo po.t do Pekinga ter prisilil tang T solina, ki je pet let vladal temu mesni, da se je umaknil. Pred kratkim je obLskal neki |>o-ročevalee 1'nited Press generala Kaj—Seka v njegovem tukajšnjem stanovanju. Voditelj je b:l bolan in njegov obraz je kazal izmmV nost. On se ni smejal, ko je govoril o svojih lastnih idejah. V splošnem je bil general Kaj-Šek prepričan, da mora Kitajska storiti dve. stvari, če hoče zavzeti svoje mesto v mednarodnem oziru : Žrtvovati mora osebne nazore iii politiko v prilog splošnemu blagostanju naroda. Kunsolidirati mora svoje vo jaške. finančne in splošne vire naroda za stranko in za deželo. — Jaz .si drznem trditi, da se nisem nikdar premaknil s svojega re-volucijonarnega »stališča, — je rekel Cang, — in da nisem nikdar prezrl našega nartvlnega in s«>ei-jaiuega blagostanja^ — Revolucija se je obračala v prvi vrsti proti imperialistični agresiji, ki je v svojem temelju škodljiva za naše narodne interese ter nasprotuje tendencam naše revolucije. Notranja solidarnost je temeljni pogojna uspešen napredek revolucije. Mi moramo za vse stroške stati združeni ]*roti zunanjim insultosn ter izbrisati naše .narodno ponižanje. Združene države so pr'znaK* nacionalistični režiirt kot ustanovl jeno vlado Kitajske. Thomas ^.Edisona, n a jslavnejšega iznajditelja na svetu. ROJAKI, HAB0CAJTX SE NA "GLAS HA&0DA-", NAJVEČJI VKN8KI DKEV*IX V ZDE JEL1ET. 111.. 10. oktobra. — Charles Shader. star 21 let, je bil danes obešen v Will okraj-ni jetniš-niei, radi njegove soudeležbe pri begu i-z državne jetnišnice pred d vem i leti. tekom katerega je bil ubit pomožni warden Peter Ivlein. Ubil štiri in sebe. AUSTIN, Texas. 10. oktobra. — Potem ko je ubil policijskega načelnika Littlepage, dve ernki in Joe Blunta, belega moža, je obrnil neki črnec po imenu Aleksander, pištolo proti sebi ter umrl, ko je policija ravno navalila nanj. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............$ 45.75 5,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54,50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da srno vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60e; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-rilih piiporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVR&ENA V DVEH OO TREH TEONIH "NUJNA NAKAZILA IZVBSUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. TELEPHONE: CORTLANDT OST 111 ■ —.n i ii i i H i ■■ • ■ r- v .on $>* L te \ GLiAS NAHODA, 11. OKT. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Novice iz Slovenije. Owned and Published by 6L0YEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank S&kaer, President Louis Benedik, Treasurer Volkovi in divji prašiči. Medtem ko drugod poznajo vol-'(kove le še iz knjig, jih mi Koče-varji poznamo prav dobro kot zelo nadLženo zverjad, ki naprav- PJace of business of the corporation and addresses, of above officers: za let0IU velikansko ško- g'2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New YorkCity, N. Y. <*©. ko še ni zimskega i mrazu, prihajajo [>oročila iz ne- > "GLAS NARODA" katerih kočevskih krajev, taka iz (Voice of the People) _jReierenaua, Poljan in še od dru- |poešno volilno kampanjo. Zborovanje liberalcev se bo jutri pričelo. Stari lisjak Llovd George že dolgo namiguje, da bi bilo pod gotovimi pogoji mogoče sodelovati z laboriti. Ker ni niti misliti, da bi izšli sami laboriti zmagoviti iz boja, so slednji vseeno trdno prepričani, da se jim bo posrečilo znatno zmanjšati večino konservativcev v poslanski zbornici. Liberalci upajo dobiti za prihodnji parlament dosti več glasov kot jih imajo sedaj, in vsledtega bodo morali konservativci računati z možno opozicijo liberalne in deli vske stranke. I z zid prihodnjih angleških volitev bo izvedel mogočen vpliv na mednarodno politiko ter na vprašanje reparacij in razoroženja. doma dvignil v nekem maripor-skem denarnem zavodu v .skupnem znesku čez 80.000 Din. Xa menicah je ponaredil ]>odpisa dveh porokov svojih imovitih sorodnikov z Vrhnike ter legalizacijo okrajnega sodišča na Vrhniki in izpisek zemljiške knjige. V to s vrh o si je nabavil tudi okroglo štampiljko vrhniškega >odi-šea ter z njo opremil ponarejene listine. Listine niso bile posebno podobne sodnemu pisarniškemu izdelku, a so vendar dosegle sleparski smoter. ku, ki je dolgo časa čakal pod drevesom, a se končno fantovega vpitja prestrašil in ušel. Treba bi bilo začeti odločno akeijo za iztrebljenje volkov. — Iz Reintala poročajo, da jim divji prašiči na-pravljajo MHlaj zelo veliko škodo, ker jim pustošijo polja in uničujejo pnilelke. Zlasti .se ra
  • . ker so bili v>.i rovi zaprti. Dne 1*2. septembra se je pa zopet začel nekoliko obratovati, tola za>luz«'k je pičel. Priloženo vam pošljain polletno naročnino za li-st. Glas Naroda mi zelo ugaja, posebno lepe poviti, ki jih prinaša. Fir»-z njega 1>; bit; ne mogla in želim, da bi bil v v-a-ki slovenski hiši. Pei< r Zjraga pa skrbi za smeli in dobro voljo. Pozdrav vsem čitateljem! * John in Mary Dami«h Trinidao. Col.'t. Rojak John Jenik je š«*i dne 2tl. septembra zdrav in ve*el na delo. Naenkrat se j«' usula plast kamenja in ga pokopala ]>:id >< boj. l.il je na mestu mrtev. Poleg njMga je delal nje"e. iu lahko .si mislimo njegov obup. ko je bil priea te strašne ne>ree»\ pw kojnik je bil član društva sv. Jožefa in ameriške organizaciie Elks. Društva so um priredila krasen pogreb, kakoršnega že dolgo ni bilo v tej naselbini. Pokojnik jt* bil oženj en tri leta t«-r za-pnšea žalujočo vdovo in dva f>tro čiča. starše, brata in sestro. Pokojnik je bil .star 27 lel ter jv bil povsod jako priljubljen. Omenim naj še. da je bil pokojnik .1 lega.t društva na 13. konvenciji. Ker je služil dve leti pri mornarici. so se tudi mornarji udeležil: pogreba. Pokopan je bil po katoliških obredih. Družini in sorodnikom izrekam svoje sožalje. Jo:' Smith STARA ŽELVA ADVERTISE in GLAS NARODA V Mart bon u na Angleškem st vrše velike priprave za praznovanje 200 letnice rojstva pomorščaka Coocka. vekkega angleškega raziskovalca, ki se je rodil v imenovanem selu pred 200 leti in je s svojimi izsledki postavil ira-jen spomenik v zgodovini. Oooek je odkril 1. 177H. Novo Zelandijo in Avstralijo. Ti dve odkritji sta bistveno vplivali na razvoj angleškega imperija in sta zelo razširili britanska posestva v koloni jah. Angleži bodo znameniti dogodek slavili ■/. veliki*m hrupom. Član pripravljalnega odbora ie baš zadnje dni prejel sporočilo "z Nove Zelandije, da danes živi tam mogočna želva, ki je bila priea Coockovega odkritja. Cook jo je bil pri nose 1 s seboj iz Anglije kot mirovni dar kraljici otokft Tonga. Želva je zdaj stara dobrih 150 let in še ne kaže. da misli poginiti. brezposelni trgovski pomočnik Ernost Nagv iz Koprivnice. V smrt sta baje hotela zaradi nereč-ne ljubezni, ker so baje roditelji nasprotovali ženitvi. Tudi sta bila oba brez službe in v bmotnih neprilikah. Vloma in Roparski napadi so v Rušah in okoliei v letošnjem letu zelo pogosti. iSedsni zločin se je dogodil te dni in je bil žrtev gostilničar Dramelj iz Bezane Mož je prišel popoldne v Ruše ter je mesarju -prodal svinje. Zvečer se je nekaj časa mudil v gostilni, potem se je pa odpravil proti domu. Sredi pota je nenadoma iz teme planil nanj neki moški ter mu vzel listnico z denarjem. Napa-denec je bil tako pre pij aim, da napadalca ne more dovolj no opi-sati. Orožnfcitvo j? dva osamljene* sicer je aretiralo, a ao morali enega »spustiti. Menično slepmrstvo. Sedlar Anto ugovič je s tremi KONCERTI A. ŠOBOJA 14. oktobra, La Salle, IU. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collin wood, 0. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. 25. novembra, Dnluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. ODDAM 2 BOBI, snažni, svetli In blizu treh cestnih , en Wok od ole-vetra. Sobi za moike ali ženske. - Frank Wofeur, IwWj^ V. Y. ZAKAJ SO NAŠE P0ŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE U Izvirajo lz poslovanja v velikem obrata, »ridcjs nafta itrankaai v korist. Na« rtrofld as hmhimih nakazila m manj«, vsled be-nr ao cene prt psa niije kot pri agenta ali savodo, k! aiera »Ml« H Vate nakaznico v iz vršenje v New York. ta peolomnjo Je nedosegljiva, radi naHfca lahko vzdriiijonio tako obširne zveze, da oe največjo Naie denarne nakaake odpoMjeaM z . U i»1ii|i is Nnr Xorka — toraj brez Naie teme so objavljeno dnevno v Usta "Glas Naroda" Un Vam mievs&^psr^iwTpi^^ Zrisc. ^ Ml isHWM mM poslov e stnmkaad izven New Xo*a. delrnje, da ae lahke akeriaU s našisi poslovala Tisk, remjnrn tenj Vaio prihodnjo psiiljsliii TE BANK ■ i. Z,.,...- Iz Chicatrt- poročajo, da je neki bandit ustrelil dva bandit a ter i*>-ht»«rniK Tako je {>rav. Sauii ni^l se«boj naj oe luiivijo. se bo že vsaj eija nekoliko oddalmila. * Ta teden je tederijH>ro<"ajo hi-šnirn sestnikofn, naj temeljito LZi-ist i jo svoje ter pom^'ejo nesnago in navlako vstran. Teilen eiščetija! Kaj ee bi se lotili. ko bi bile enkrat hiš«* počiščene, metati s staro »aro vred na gnojišče pa-aft. opravijivost. versko ne-»trpnost, zavlačevali.^' pravice, fanatizem. sovraštvo do tujcev, !ii-navščino ird. To bi .hilo velike važnosti. Kaj pomaga, če je bivališče, čisto, ako je pa v >ren to!iko nesnage * K premetenemu trgovcu je prišel -vsiljiv trgovski potnik. Trikrat zaporedoma mu je rekel, da od njega t>e bo kupil nobene stvari, nato ga je }>a trikrat redoina vrgel skozi vrata. Toda glej. trgov.sk! potrnik >e je še včertrtič pojavil ter začel ponujati »tvojo robo. Trgovec je nekoliko paniki i 1 ter vpraša!: — Koliko plače imate na teden? — Petintrideset dolarjev. — se je glasil odgovor. — Dobro, — je odvrnil. — jaz vam jih dam sedemdet>el. Ostanite pri meni v sin/.bi. * Francija je dolina Združenim državam štiri bilijone dolarjev. Pri vsaki priliki zatrjuje, da je to tlolg hvaležnosti. Pa še dolga hvaležnosti noče iplačati. * Xeki zaian-stvenik je dognal, da je življenje povprečnega človeka v rhicagi vredno pet dolarjev. Pa se še dobe >taki, ki pritožujejo nad visokimi življenskimi stroški, * (.'asi t>o se izpremnili. Predno 'jo prejšnja leta poslali -stariši otroka v šolo. so ga lepo »umrli, mu oblekli aiavo obleko in čevlje-ter ga lepo počastili. Danes pa gredo ž njim k zdravniku, da mu izreze bezga/vke. * Mlado lah koži vko so napadle njene iprijatljiee — Kako .si se pa včeraj obnašala na izabaivi? Kdo je bil tisti, s katerim si ves večer govorila ? — O, neki daljni sorodnik, — je korajžno odvrnila. — I, kako bo daljni, —jSO ji oporekale, — če si mu pa v naročju sedela. * Star okra jska policija vrši ositro kouitrolo po hotelih in drugih jaiv-nih prenočiščih. 3Ioški iu žen>ka ne smeta v isti sobi prenočevati, če se ne izkazeta ei poročnim listom ali s kakim drugim dokumentom, da sla poročena. Neke noči je potrkal stražnik na vrata hotelske sobe. — Kdo je ? — je. vprašal moii-ček znotraj. — Odjjrite in Lzkažite se s j>o-ročnim listom. Možiček je odprl. — Poročnega Usta nimam, toda prisežem lahko, da je to moja žena, Kar poglejte jo. Saražnik jo je pogledal .ter odvrnil : — Ni treba nič prisegati. Vam tudi verjamem. * Neki zakonski mož je rekel: — Bog je sat o Adama prej ustvaril kot Evo, da mu je -dom uctiniL rdečelaancga dečka, ki je žvečil gumo, in vprašal: "Kako m* piies?" "Iiti>lfy," je ilubii v odgovor. m prečital oglas?" " I'l^-.-ltuI. J*OhJKXJ!" "Simpanx. ki win ga hotel uporabiti v filmu, je odpovedal,... To je glupa žjvhI Urez samoljubja in častihlepja....Nobenega prizora ni mogoč.- napraviti /. njim. nobene kretnje niti tte morem vtepsti v glavo.... In tako »t-iu sklenil, da ga zamenjam / igralet-m. ki bi se preoblekel v opieo. Ali se bo* znil maskirati in odigrati to vlogo.'" ".Mislim, da bom." je odvrnil deček. "In kdaj prides na poakuš- njo ? " *M'e izvolite. laJiko takoj." "Torej naprej!" jt. velel ravnatelj in udaril v gong. Prišel je tajnik. "Grieek," se je ravnatelj obrnil k njemu, "odvedite ga v Sid-nevevo garderobo, da .se preoble-ee!" V garderobi je H us ley potegnil iz vreč.-, ki jo je bil prineael s se-boj. tilakast tt\ko. dve veliki če-ljusti iz gume. podbradek, lasuljo. lepivo in črtala za barvanje. Poleg sebe je položil posnetek pravega šimpanza ki se je odbijal v zrcalu, prod katerim je stal. Oblekel s«* je v triko in jel pre-nareja*i svoj obraz v simpanzov gobec. Markiranje je bilo zelo zamudno i?i težko. Ko je prešlo petdeset minut, je bil že ves znojen in potne kaplje so mu polzele čez plavo pobarvane obrvi, vrhu ki-terih je hotel prilepiti še dva koščka maske. Ravnatelj je čakal Buslevn v pisarni. Xestrpnofct .v ga je že lotevala. Naposled so .se odprli vrata in Bu*ley s»e je prikaaal med njimi. Bil j<* v silni zadregi, zakaj maska se mu ni bila posrečila in ravnatelj ga je sprejel z okornimi besedami: "Ti se re.s opica! Izgini! Pol-ščem si drugega šimpanza!" Buslev je resign i rano pogoltnil ravnatelj eve psovke in .spravil v žep p t dolarjev, ki si jih je bil izprosit do drugega dne, ko je hotel še enkrat poskusiti .svojo srečo pred strogim ivseniogoenikoni. '' Nabavi si drugo masko!'' je ŠIMPANZ kričal ravnatelj "Dokazi, da resničen šimpanz, ne pa potvora! ( V tr> dosežeš, te sprejmem v službo." Obrnil >e je — in malo da ?e ni ustrašil. Dolga roka iz temnega, omreženega ozatlja ga je bila |>opadla za šop las na glavi. Bns-ley je vztrepetal in šimpanz v kletki se je odmaknil. Glupa žival, je pomislil liusley. In spet se je oglasil ravnatelv: "Shnpanz.... ima rad ljudi m prosi, da bi ga kratkočasili....mi-lovali. Opiee na ne prenese v svoji bližini. IV jo zagleda. po-divja, pade po njej in jo bij(. ki kor besen. Nauči se kaj iz tega.'" 1/ rešetke je še enkrat segla šimpanzova roka. Šimpanz je bil željan sočutja. Busleva je to tako osrečilo, da mu je podal svojo roko. Nato je izginil. Tisto noč je vse spalo v malih vilah, ki so bile razporejene okoli študija. Nenadoma, sredi polnoči, je planil divji krik. Osobje filmskega podjetja se je zdramilo in planilo na pro>to. "Kaj se je zgodilo?" "šimpanz je dobil napad!" so odgovarjali drugi. Stekli so h kletki in zavrtili gumb. tla se je itžgala električni lnč, ki je kakor majhno solnce obsijala šimpanzovo kletko. "Pozor, v kletki sta dva!" je zaklical ravnatelj. Besen boj, boj na življenje in smrt se je odigraval za rešetko. NOVI ARMADNI ČARKOMET I med šimpanzom in neko drugOj opieo višje postave, ki se je branila ugrizov svojega podivjanega nasprotnika, ki se je umikal s skoki iz kota v kot. 4 ' Prinesite železno palico 1 Brzo! Raztrgala se bosta—." Kri je bila razlita po tleh in je še vedno brizgala nemirnim opazovalcem v obraz. r *> je vpil VNMHWM9 6 I "Ločite ju! Takoj ravnatelj. j Šimpanz je pograbil nasprotni-r ka za grlo iti era je vrgel ob tla. j "Ah & Krik človeškega glasu se je ras- Dve deklici sta se dali fotografirati v ogromnem armadnem žarko-legel na okoli in gledalcem je kri zastala v žilah. Šimpanz je izpustil žrtev in se umaknil v kot, še preden so ga dregnili z drogom.; Električar je izkoristil premor,, da je odprl vrata in potegnil opi-f co. ki je ležala na tleh, skozi od-| prtino. Kri ji je lila iz več nego! dvajsetih ran. "Kdo.... kdo je kričal?" je vprašal ravnatelj. ..... ... ... Bitje, ki je dajalo od sebe čl^J^kcij v delavskih sporih, katera veške glasove, je vzdihnilr : | zloraba naj se odpravi potoni pri- " Jaz. gospod ravnatelj.... Bus- mernih zakanov. lev.... Zdaj mi ne morete očitati. Kaj je pravzaprav injunkcija? JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vrneftavanje v verska aH politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z ff»o blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE. Nad slo odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev prcsooienja in sedemnajst tisoč članov v obeli oddelkih. Za-varuj* za balni&o podporo, poškodbe in po smrtnino. Citajte njeno ^«silo "Novo Dobo", širite pravo bratovo in pristopajte h pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov sadostuje sa novo dro&iv« Ptffte po pojasnila na glavnega tajnika; — Joseph Pishler, Ely. Minn. metu. ki proi-zvaja to]iko svetlobe kot dva tisoč milijonov sveč. Žarkomet teh-ta štiri in pol tone. Zloraba injunkcij v delavskih sporih. Toliko demokratična stranka v j sodišča prepovedujejo nekaj, kar svoji platformi, kolikor Gov. Al ; je itak prepovedano po kazenskih Smith odločno obsojata zlorabo in- da imam slabo masko. Celo šimpanz mi je šel na limanice.... Mislim. tla sem vas uveril o moji porabil ost i....." BAKERJEVA V BERLINU Kot je rojakom že znano, da imam večletne skušnje o grozdju. Prodajam grozdje vseh vrst na debelo in na drobno. Tudi rele kare naravnost is vinograda ali pa od tur. BLAGO IZVRSTNO. CENE NIZKE. Neuyorsko grozdje je letos en me-ser zgodiieje in prve pošiljat ve se pri-čno sept. Burbley Produce Co. 17th & PIKE STS„ PITTSBURGH, Pa. Bell Phone: 31W0 Atlantic LEO ŠKODA, Manager Po precejšnjih neuspehih. ki jih je ^oživela "ljubljenka sveta." Jasephina Bakerjeva. v zadnjem času |>4> raznih evropskih velemestih, se je odločila, da se ustavi v nemški prestolnici. Novinarjem je izjavila, da bo tu otvorila nočno zabavišče kakor v Parizu, kjer je plesala z vsak'm gostom, da je le hotel, in se opajala — na njegove stroške — z najdražjim šanmpanjeem. V Tauentzienovi palači bo nastopala v reviji lastnega izdelka "Črni in beli." Vmes se bo bavila s pisanjem romana še neznane vsebine, berlinski kinematografi pa s proizvanjanjem filma "Tropska sirena," v katerem nastopa ona sama kot sentimentalna, požrtvovalna, ostavljena zamorska ljubica nesentimentalne-ga, nepožrtvovalnega in nezvestega belokožca. -Zdi se. da ne bo vsa rt* k lam a Bakerjevi prav nič zalegla, ker so jo začeli berlinski listi napadati, še preden je sploh nastopila. Afdiirajte ta "Glas Narodanay večji tlovensk* dnevnik • Anurtkt Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega braojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma naj manj e 60 centov za nakazilo. DOMAČA ZDBAVILA V Ealogl Imam Jedilno dlflavo, Kriajpovo Ječmenovo kavo In Import! rana, domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — domaČi zdravnik P18it« po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete na tli a» mnogo drugih koristnih stvari. Math. P e i d i r ■ox 772, City Hail Sta. New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.' Vsled naše dolgoletne i kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo^ vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit is Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati proSnjo ▼saj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. d, na generalnega naselnlžkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlžkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred od potovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svojo iese in neporočene otroke izpod 21. leta ter amerlike državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izvem kvote. Jugoslovanska kvota maša Be va-dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta* riši ameriških državljanov, moije ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1828. leta poročili la po> Ijedelci, oziroma žene in neporo-Seni otrod Izpod 2L leta oalh ne-drtavijanov, ki so bili postavno prlpoščeni v to dešelo aa -^-'"r bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorpdnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, kinj itd., ki spadajo v kvoto vsake prednosti v isti, p* a sprejepaa nikaklh pratej m "Injuction" je povelje sodišr-a. s katerim se komu prepoveduje, da bi ta izvrševal nekatere Tine. ki po mnenju sodišča utegnejo povzročiti komu drupremu nepopravljivo škodo. Ako posvarena oseba vzklic povelju sodišča izvrši tak prepovedani čin, smatra so krivim "omalovaževanja sodne oblasti"— (contempt of eonrt^ in se kaznuje. Raba injunkcij v industrijalnih! sporih je postala splošna, tako da je pravo • izdajanja injunkcij postalo zloraba sodne oblasti v prid delodajalcem. Delavstvo se zlasti pritožuje prtfri načinu, kako se i z-dajejo injunkcije. prot' činom, ki se v njih prepovedujejo, in proti metodam, ki se rabijo pri izvrševanju teli injunkcij. Način, kako se injunkcije izdajajo je. približno .sledeči. Delodajalec predloži sodišču zapriseženo izjavo, v kateri trdi, da so bili izvršeni neki kaznjivi čini ali drupri čini, ki vsebujejo zanj nepoprav- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI roSIlON LANOUAQK INFORMATION SERVICE — JUQOSUAV BUREAU Pismenostni izpit za volilce. Mnogo držav predpisuje pisme-jva od novega volilca. da zna čitati ntjstni izpii za volice. Temu pravi-^ in jiLsati. Ali v državi Maryland se jo "literacy* testi" in je izpit, ka-jle zahteva dokaz, da zna čitati. X teremu s* volilec mora podvreči, državi New Hampshire niora vo- zakonili ? Na drugi strani je taka injunkcija že sama na sobi razžalitev. Ali injunkcije gredo še, dalje. Prepovedujejo " vstraliovanje"— (intimidation). "Intimidaeija" }>a je jako širok pojem, ki ga vsak sodnik utegne raztoJmačiti po svoje : od dejanske pretnje telesnega nasilstva do posvaritve štrajkolom-cu. da. ako dela za časa štrajka. se zameri svojim sodelavcem. — "Ustrahovanje" utegne biti vse, kar spada k priznanim sredstvom boja v slučaju štrajka. Injunkcije navadno prepovedujejo piketmi-nje. češ. da more dovesti do nasil-st va. Nekatera sodišča pa so šla še dalje. Prepovedala >o, da se izdajajo kakršnekoli informacije o obstoju štrajka, nalepovanje plakatov, pevanje in rabo linijskih skladov da se plačajo pravdni stroški štrajkaše izgnanih iz njihovih hiš. Brez dvoma injunkcije take vrste ovirajo unijo v vodstvu štraj ka in sklepanju delavske pogodbe. Vpraviceno smatra delavstvo take injunkcije kot zlorabo sodne oblasti da dokaže, da-li je v stanu čitati in pisati angleški. Sledeče države predpisujejo pismenost ni izpit kakp vrste: Alabama. Arizona. California Colorado. Connecticut. Delaware. Georgia. Louisiana. Maine, Massachusetts. Mississippi. New Ilamp- lilev pokazati, tla zna čitati ustavo in izpisani eno vrsto. Država Wyoming zahteva, da volilec prečita ustavo, ako ni telesno onespasob-ljen. Vsi ti pismenostni izpili so jako enostavni. Kdor zna čitati in pisati angleki. ne bo imel nikake rež- sliirc. New York. North Carolina. I koče. da dobi pismenostim spriee- ljivo škodo. Sodišče, ne da bi pre- j in oropanje ustavnih pravic, iskalo resničnosti njegovih trdi- | Kdar ne uboga injunkcij. sme tev. sme izdati — dostikrat izdaje j biti kaznovan od istega sodnika, ki — začasno injunkcij o. s katero prepoveduje ne le izvrševanje gotovih kaznjivih dejanj, marveč tudi raznih drugih dejanj, ki sama na sebi niso kaztijiva, ali so bistveno potrebna, da se vodi štrajk. Pre-dno ta injunkcija postane stalna, treba sodne obravnave. Ali ta obravnava se navadno dolgo zavleče. Med tem pa je začasna povelje v veljavi in, kdorkoli ne uboga, u- tegne biti zaprt ali zaglobljen. — in zajam5uje stavne pravice Vpliv začasne injunkcije na potek | individualne svobode. .svobode zbi- ran j a in govora To ni prvie, odkar se je Gover- je izdal povelje, in to brez redne obravnave, kajti neuboganje se smatra kot "contempt of court". Tudi proti temu delavstvo protestira. Gov. Smith je v svojem sprejemnem govoru obsojal težke zlorabe v izdajanju injunkcij v delavskih sporih. Obljubil je prispevati k sprejemu zakona, ki naj odpravi obstoječe zlorabe injunk- North Dakota. Oklahoma, Oregon. South Carolina. Virginia. Washington in Wyoming. Kot "pismenost" (literacy) ti državni zakoni navadno smatrajo sposobnost čitati odstavek državne ustave in pisati svoje ime. V New Yorku šolske oblasti f .State Regents) vodijo pismenostne izpite za nove volilce, ki se vrši j-i v določenih krajih pred volitvami. Izpiti se vršijo v šolah vsak dan tekora gotovega tedna. Volilci. ki prestanejo ta izpit, dobijo "certificate of literacy", ki potrjuje, da zna volilec čitati in pisati angleški frazun v slučaju telesne nesposobnosti. v katerem slučaju to treba navesti v spričevalu). Volilni u-radr.iki morajo sprejeti to spričevalo kot popoln dokaz o pismenosti, ali smejo zahtevati od novega volilca, da vpišP svoje ime v register volilce v. Ako ne zna pisan svojega imena, ga volilna komisija odbije kot nepismenega vzlie pismenostnemu spričevalu V državi Massachusetts zakon zahteva, da mora novi volilec biti v stanu čitati ustavo in pisati ime. V državi Connecticut se ]>redpi>u-je, da novi volilec zna čitati ustavo. V državi South Carolina treba znati pisati in čitati ali pa biti po-j sestnik in plačati $300 davka ali f več. V državi Virginia Re zahteva | od volilca. da zna citati in razume. * ti ustavo. V večini držav se zahte- valo. Boljše je dobiti to spričevalo vnaprej, kajti to pri&edi precej sitnarij pri vol it v i sami. Oni. ki so že prej enkrat volili, ne morajo podvreči se pLsmenost-nemu izpitu. MODA IN KROKODILI V zadnjem času so ni izmislile dunajske eh-gantke. tiste, ki ni-1 !niajo pod božjim solncem nobene-!ga drugega opravila, novo norost. Namesto psov in mačk, opic in drugih nedolžnih živalic, se jim je poželelo krokodilov. Vsaka dama. ki hoče veljati za re.s odlično, ima dolžnost nabaviti si takšnega eksotičnega živega kuščarja. Koliko prifrknjenk je temu klicu že sledilo, ne pove tofjbena statistika. pač pa poročajo, da je cena krokodilom silno narasla, dočim dobiš psa. mačko ali drujre bivše "maseotte" baje skoraj zastonj. Proti novi modni norost« so se oglasila med drugim razna društva za varstvo ]>sov in mačk. ki jo imenujejo "škandalozno in nečloveško. PRI- štra jka utegne biti usodepolen. Ako j vsled kasnejše obravnave začasna injunkcija ne postane "permanent na", ali. ako se injunkcija zansta- j ner Smith izjavil proti zlorabam vi vsled priziva na višje sodišče, injunkcij. Že kot govemer države škoda štrajkujočim je bila storje na in se ne da popraviti in. kdor je bil kaznovan vsled začasne injunkcije, nima pravice do pritožbe. Delavstvo se po pravici pritožuje, da vsled take sodne prakse more delodajalec dobiti pomoč sodišča na podlagi krivih in izmišljenih trditev. Te pa še morejo izpod-biti Se le na prihodnji obravnavi*, kjer se določi, da-li začasna injunkcija naj postane stalna. In ko se ta obravnava vrši, je spor bržkone že zdavnaj končal. Druga pritožba delavstva je proti vrsti deja.nj. ki jih sodišča prepovedujejjtv, potom injunkcij. Pred vsem injunkcije prepovedujejo izvrševanje nasilja in drupih činov, ki so kaznjivi pod vsako o-kolačino. Delavstvo si ne prisvaja nikake pravice do kaznjivih činov, ali vpraviceno trdi, da preprečevanje naailstva, spada v delokrog policije in da primerni način kaz- New York je vodil odločno borbo proti republikanski večini v legi-slaturi za vzakonitev primernih zakonov, ki naj odpravijo zlorabo injunkcij v delavskih sporih. ALI POTREBUJETE PERJE IN PUH NA POSTELJI? Pišite naSi mo- vanski tvrdlel za uzorec perja, katere poS-, Ijem vsakomur! BREZPLAČNO. V zalogi imamo tudi blazine in pernice. Pifilte na naslov: A. STETZ FEATHER 00. 138 PiMMt Street, Fstaate. N. J. PRAV VSAKDO kdor kaj išče'; kdoi kaj ponuja; Ldorjaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsake}? priznava« da imajo čudovit MALI novanjs je potom običajne porot- j ae obravnave. Čemu je treba da ' 20 DNI PROSTOVOLJNE LAKOTE Bridko se motijo tisti, ki menijo da človek umre že po dva, tridnevnem grladovanju. Že Mahat-ma Gandhi bi vedel povedati o tem eisto drugačne stvari, ampak, da ne bomo hodili po primere v Indijo, ko jih imamo vendar dovolj doma v Evropi, se ustavimo danes pri berlinski zdravnici dr. Margareti Freundovi, ki je zaposlena v hidroterapevtskem zavodu berlinskega vseučilišča. Freundova je sklenila, da se bo 20 dni postila in je to tudi storila. Poskus je napravila samo iz ljubezni do znanosti. Hotela jc videti, kakšen vpliv ima prostovoljno gladovanje na človeški organizem. Dvajset dni je živela samo od vode in dveh citron dnev-njb. Po dvajsetdnevnem glado-vanju je prišla do naslednj?ga zaključka: Izgubila je 10 kg teže. ki pa ;> bila čez osem tednov povsem vzpostavljena. Zdravnica je iz j a rila, da prostovoljno gladovanje zdravim ljudem ne škoduje, ampak koristi. Snovi, ki povzročijo bolezni, se iz organizma Izločijo in človek je po gladovanju zdrav nego je bil poprej. CIiI ARETXI CIKr JIM DE JO PRAV V Parizu žive obrtniki, ki se preživljajo z zbiranjem cigaretnih in cigarLskih čikov, in ki ne žive ibaš v preveč skromnih razmerah. !Xek pariški časnikar je poiskal enega najspretnejših teli obrtni-J kov in pa spraševal o načinu zbiranja in v njegovem zaslužku. Ta mu je dejal, da pobere dnevno približno 3 funte tobaka po tleh. to veliko množino pa more spraviti skupaj le na ta način, ker je v dobrin odnošajih z natakarji po kavarnah, ki mu dovolijo, da sme potem. ko se kavarne zapro, natanko preiskati smetišča. Vsak dan irre po teh kavarnah. Za vsak funt takega tobaka dobi 10 črAnkov včasih pa tudi več. Te cigaretne ostanke predelujejo nato v tobak za pipo. Najbolj jim pridejo prav ostanki dragih amerikanskih in angleških cigaret. Obrtnik je priznal, da mu obrt dobro nese in da je ne mara zamenjati z drugo. NAPRODAJ 225 A K R O V PARMA dve milji od vasi. vse v ravnini, 25 »krov gozda, dobra poslopja, vštevsi krme za 40 krav, 2000 bus-Ijev. žita, 12 krav, bik. 3 konji, 500 kokoši traktor, stroj za moizti, kovaško orodje, stroj za rezali koruzo, nova mlatilnica in vse orodje. Cena $8800. — Takoj $3000. Ellis Bros. Inc., SpringviHs, Brie, Go,, H. Y. k (6r 8—13) ROJAKI, HABOCAJTK 82 X* "OLA8 NARODA", HAJVZOJ* fiUVSIX V SDR T GLAS NAltODA. 11. OCT. egov.a žena BOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 2« (Nadaljevanje formi cesarja Franca Jožefa. LJUDOZRCI POJEDLI POLI I>a ti taku ljuba in dobra z menoj, je zame veliko srčno veselje, kajti bilo bi strašno za mojega fanta, če bi >e ošabno odvrnila <-d mene. (Manern pa proč (HI njegurih krog")v — in v to se mora \idati, kajti tudi jaz imam svojo trmo kol on in v>e govorice ne l>o-magajo hh\ Ko j«' vršila vajina jH«roka, mi je ,zoj.>et močno prigovarjal, .aj enkrat polep. a jaz sem bila zojn-t v skrbeh, dn bi vama s .svojo nespretnostjo jMrvzrofila zadrege. Ko me je v ulel Haits v tak li stiskah, da sem jokala od .samega strahu, je naenkrat pozabil vso je-zo, me cmeje prijel ter rekel: — No. v božjem imenu, mati, «"e ti je tako hudo, pa imej svojo voljo! Xe .smeš se jo-l ati rjjfclitega. ker ne morem videti jokanja. 1'roslavi torej najino loko na svoj način! 1' redil a Mem /. raijim vse ta'ko. -i»!je po^ro^io voz ven in kadar ima čas. se ]>elje sain z menoj. Ce naju sre.-a kdo vaših zuaneev. — mi ni treba govoriti z nikomur in ni kdo t e zapazi, kakšna priprosta ženska sem. Fe je skrrla nekaj časa svoj obraz v naročje stare žene. V njej Je vrelo, Kak > trpko krivico je napravila svojemu možu > svojim sm-i.»i."-enjem' Nekaj čas«i nato n«- je vzravnala ter vprašala s- tresočim se glasom : * p Raditejia par tudi ne živiš v hiši tvojega sina? Raditega stanuješ pač -nma tukaj zunaj? — Da, da, Fe. fino vilo ne sjkadam. kajti tam bi .se čutila skrajno nesrečno. Knkrat me je oem v se!a. da .^ein zopet zuaaj. .laz bi mu t-ibdi ne mogla prav nir- koristiti, kajti na tako g«.spo-rea. Takrat smo bili tukaj sevela še na stanovanju. Hatts je pozneje kupil hšieo za mene. ko je |w»>tal bogat mož. ker sem hotela rada ostati tukaj prav do svojima konea. hi dosli denarja mi daje vedno, da udobno lahko živim, če že ne maram biti v njegovi hiši. On niv obiskuje ta-11» pogosto kot h* more t» r prinaša s ^eboj vsakovrstne dobre stt.vari. Vino |M>šilja k meni navzgor. orabiti. čeprav jvotlpiram svoje reveže Čakaj, Fe, moram ti nekaj ]>okazati. Dvignila se je ter stopila h komodi. Iz vrlinjega predala je vzela kositrno škatijico. To je odprla s ključem, katerega je nosila na traku krog svojega vratu. Odprto škatljo je nato posadila na naročje rVlieite. — Poglej, tukaj, hčerka. V tej škatlji hranim ves denar, kate-n-ga mi daje Ilaus. Naučila »sem -se oa Ritter je odločno zmajala z glavo. — Ne, hčerka, moja, sedaj še prav posebno ne, Med dva mlada človeka ne spada nikak starec. Ta je vedno odveč, tudi če bi bila uaj-toljša, najbolj zvesta mati. Hvala pa ti, da si izgovorila to željo. To n e dela tako veselo, da ti ne morem popisati. Pivsti mene v moji hišici. V kratkem se bo poročila hčerka moje Vendlih in nato jo vzamem k sebi a- hišo. kajti tudi ona noče ostati pri mladih ljudeh. Nato bom imela veti no ko«?a krog sebe, posebno ker ni človek več tako t^den. Vendlih prre zame skozi ogrenj. Ona bo dobila svojo sobico egro-raj in mirno bovo stanovali tukaj »skupaj. Če me obiščeš sempatam, bo moj praznik. na katerega se bom vedno veselila. — In od tega ne odstopiš mati? — Ne. herka, kajti jaz sem prav tako trmoglavo kot moj Hans. Ce si ta kaj stavi v glavo, ne odstopi za noben denar. Če bi me bilo mogoče odvrniti od tega. bi me že odvrnH Hans, ki mi je prigovarjal t»kozi vsa ta leta. ____ (Dalje prihodnjič.). V dunajskem '4 Dor^teju *' bi bili prošli mesec na javni dražV skoro prodali dve general>ki uniformi cesarja Franca Jožefa. Neki bivši cesarjev komorni sluga je hotel prodati inaršalsll'* uniformo Franca Jožefa, suknjo, hlače in še nekaj drobnarij starega monarha za 30 šilingov, v jug. denarju za 240 Din. Vodstvo "Doroteja" je natisnilo prodajo teh pred metov v svoji listi. Lahko si mislimo, kako je završalo med starimi Dunajč i-ni, ko so čitali. kaj se pripravlja. Zato so .se zbrali v ogromnem številu. da bi z navijanjem prodajne cene onemogočili kupčijo. Ko pa so prišli v izklicni prostor, jim je bilo sporočeno, da je prodaja cesarjevih uniform odstavljena z dnevnega reda. ker se je bati škandalov in izgredov.... Ena izmed obeh uniform je i-mela rdeče hlače z zlatimi okraski. druga obleka pa je bila tem- rada kupila uniformi, da bi ju shranila kot relikviji. Kdor ju bo hotel ,imeti, pa se bo zdaj moral pogati direktno z bivšim cesarjevim nornim služabnikom. In ta je \\>ekakor dosegel svoj namen. Prodal bo uniformi lahko za tako visoko eeno kakor se mu pač ni sanjalo letos pred desetimi lefi. C1J0 NAJSREČNEJŠI LJUDJE Angleški svetovni potnik S^ton Karr. ki je bil že povsod, kjerkoli biva človek, je sedaj predaval o svojih vtisih. Prišel je do zak- V Novi Gvineji, ki je nizozemska kolonija, so domači Papuanci napadli jioVeijsko patruljo in jo pojedli. Ta slučaj so izzvali z netaktičnim obnašanjem upravni uradniki, ki so ta pogrešek plačali z življenjem. Policijski š°f je postopal zelo grobo z dvema poglavarjema pri izterjavanju davkov. To jc izzvalo osveto. Razburjeno pleme je napadlo policijo in ulovilo celo patruljo. Ujetnike so v pravem smislu besede poklali in razkosali, meso pa so razdelili med pripadnike plemena. ne da b: seveda pozabili, dati najboljše ko.se poglavarjem in najuglednejšim pl"menskim V">dl Srnjakom. Nekateri domačini, ki Ijučka. da je našel najrevnejše ljudi v najbolj oddalenih in naj- so spremljali patruljo, so se re-bolj od sveta odrezanih pokraji- šili in pohiteli do prvega mest^-nah. Kdor je mnogo potoval po) ca, kjer so stvar prijavili. N^- Afriki. je dejal, je lahko opazil, da so najkrepkejši pogoji in naravni zakoni so sami izločili slabotne in bolehne ter le najboljši noplava. Obleka je bila podlože-]so ostali pri življenju in se pom-na s težko svilo in v jopičih je bil)noževa]i. Potom tega izbora so žepek za cesarjeva očala. Oba rodili zdrave in močne ljudč v so naš;ii samo oglodane lobanje in sta bila tudi opremljena z vrvico j primeri s katerimi je povprečen; kosti- za odličja. j prebivalec mesta . naravnost ža-j ;-:- Kakor rečeno, je bilo we skn- lastna figura. Pogoji, biti srečen.) A£l?HE IN .MAČKE pa j naprodaj za borih 30 šilingov, ao pri teh ljudeh neprinieronia j jj^ a'}] ~ kaj policijskih brigad je takoj odšlo na lice mesta. Prihod teh velikih oddelko%- jc napravil ogromen vtis na domačine. Osumljeni poglavarji so bili aretirani in odvedeni v zapore. Od patrulje Mešetarji so se začeli prerivati in boljši kot pri nas. Če vzainemo' . , ,v . f J ' ' dejstvo, da muhe nil malo je manjkalo, da se niso ste- množino sreče za linerilo, potem < V ... . i na mačke,* ^-eiirarv * pli. Praterski panoptik j<> napel stoie daleko na KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I: 82 Cortlandt: Street. New York. N. Y. BAZNE POVESTI D! ROMANI: Kmetske povesi, trda ves.......1.— Krištof Kolumb ................4t Kraljevič bera«................. jf Križev pot. roman (Bar) trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika.....70 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Kako so se vragi ženili.........90 Kapetanova hri .................75 Levstikovi zbrani apim ..........Jt 1. sv. Pi smi — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balade In legende — Tolmač (Levstik) ...TI 2. «▼- Otročje Igre v pesenento — Različne poezije — Zabsrljlcs in puilce — Jexa na Parnaa — ljudski Glas — Kraljedvorakl rokopis r— Tolmač (Levstik).. .H t rt1 o vez ..1,00 3. sv. Slika Levstika In njegovo kritike in polemike.............1« Ljubljanske slike. —Hlfini lastnik. Trgovec, KupčIJskl strstnlk. U- 1 racinik, Jezični doktor, Ooatllnl- Car, Klepetulje, Natakaica, Duhovnik. Itd.................... Lucifer, roman ................ 1.M Lov na ženo. rooiau ............ 1.00 Marjetica ...................... Mladi gozdar, brofi. ............ J| MoJe iirljenjo ................. .7» Mali Lord ..................... Miljonar brei denarja ..........75 Mlklttva Zala .................. Mrtvo meste -................. .75 Martin Krpan s Vrha......... M Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —» Trdo vesano .............. _t_t Malo UvEjenJe .................. M Maroo ,kr*Canekl deCek ls Libanona, .........................,.J| T41om ilvljeaja. broMrano______ Jt lastal fttva- --------------JC Na Indijskih otokih ...... Nekaj iS ruske zgodovine XlUIIrt »oooooooo • • o • • o o Na krvavih poljanah Trpljenje in strahote 1 bojnih pnliodov blvie-poika ga slovenskega Ob M letnici Dr. Pasti In zanki . Pater Kajetan ... Pingvinski otok ..........-......60 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Prva ljubezen M Pravica kladiva ................ -M PablHd b RaU ..•••••••••• »I® .40 j Štiri smrti , 4. zv. ...35 j Skrivnost najdenke ..............-50 Stanley v Afriki ....... ...... .50 .LM Strup is Judeje..............................W ! Spomin znanega potovalen........LM M Stritarjeva Anthoiogija. trda res .. JO 1.00 Stritarjeva Anthoiotffja. broi. .. M S Isto Šesto, povest Is Abrncev .... M Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................... JO Stric Tomova kota ............. JO Student naj bo, V. zv........... ,35 Sveta Genovefa ............... J9 Sveta Nothnrgn .................. JO Sredoiimd,: trd. vea. broB. .......... Pod krivo jelko. Poveot ls easov ro kovnJaCev na Kranjskem ...... rssliidnjl ............JO Pravljice A. MaJai..............Jt ^ "m"* vorwea Povesti, Bernt s stopnji« pri sv. j Svitanje (Govekar) Roku ........................ JO I Stezosledec_________ Poilnlee ..»••••••«•...20 Šopek Samotariio Poljub Pri stricu ...............1....... JO rnt boijl ..................... Jt 'Prapretaneve t godbe ............ JS Patri a. povest lz Irske junaške dobe JO Po gorah in dolinah.............SO Predtrtani, PreOera In drugI svetniki v gramofon .............iS Prigodbe iebeUee Maje. trda veo ..LM Ptice selivke, trda ves...........70 Pikova dassa (PuSkln) ..........A0 Pred net Ihto ................... JO Pravljice (Mllfiinskl) ..........L— Pravljice In pripovedke (KoOntnlk) 1* BfCttk SStSSSSSSSSSSSStflSS .«# X OOpOOOOOOOVS o • •o a•o•« o 00• JO A0 I O s s o o o ^ A0 i Spomini jugoslovanskega volem. 1014—1013 ........ Slike, Mol o raztrgano dnlo Sveta not Svetlobe ta ► s«•a o o * eeeeaeoe« 0090000*1 gHAKKSPKAKKVA DKLit •aaooboao hroilrmno aanooaaaaaaoaa« Otbel# Sem KfMM Bl8 ssssssveesoi •OOOOOI 1 o a o • o « RabUL trda ves Revolucija m ••••••••• Materina ftrtev ..................f* Prvi« Mlinarjev Janei ................ Jt Pit*anJanJo Indijanskih Mnaolino ................ «4*I Jev ...........•••••• Mrtvi Ooatn« ................. ®0aH Klatei ..■•*•...«.........«. MertJa .......................... Malenkost« flvan Albrecht) _______ Miadkn wnm. Zbirka poveod sa •Uwnskn mladino ............ Morski razbojnik .............. Morski vras.................... Jt,l Na valovih JuiMga saorja..... JOjBomaa »hilrn Na razUinih ki l^arsd U India ...............; JO Slovensid ialjivee NaOa vas, L del. 14 povesti......AO Slovenski Rifcliniii trd. ves. Mala y It dol • Nova bitta trd. vea. •»•••••••• •90 trd. nova votlka •••••• 1.00 jo! JB usj L-JO uo JO •70 .70 .9* ••••••••i SPLOdNA KNJI2NCA: fit. l. (Ivan Albroebt) grada, brina povest, 104 str« broširano .....................JO Št. 2. (Rado IIurnik) Na Bleda. Izvirna povest. 181 str., brofi.... JO fit. 3. (Ivan Rosman) Teotameat, ljudska drama v 4 dej.. broA 106 strani .................... J9 fit. 4. (Cvetko Goiar) PsIMne klasje. Izbrano juil. 1M str, broMrano ..«••••,,,,,,,,,,,,.. JO fit fi. (Fran MllOnsU) Oospoi Fi ldslin taks In njegovn drn-ftina. veselomodro trtica L. 79 strani broMrano ..............JO fit. o. (Ladislav Novak) Ljubosumnost. veseloigra v enem dejanju, poslovenil Dr. Pr. Bradat, 4ff strani, broi. .............. JS Za slovensko mladino privadila TTtva. 111 str, bm*. ..........JO Štev. S, Akt. iter. 113..........75 fit 8l (Univ. prof. dr. Prane (IS*. M7 strani, bral fit, 10. (Ivan Albreht). > m« a a a a a a 1re* ^retatik parniltov .. Shipping Pl«^ 13. oktobra: PaH» Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg Hamburg Conte Granuj, Napoti, Genova Rotterdam. Bolougne sur iler. Rotterdam 17. aktobra: Mauritania. Cherbourg Ueorg« Waaht gt<>n, Cherbounr. Bremen 18. oktobra: Megantie. Havre 20. oktobra He de trance, Havre (1 A. M.) Uomrcic, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Mlnnebcnka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Auguatua, Napoti, Ge.iova New Amsterdam. BouloT.e aur Met ' Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg, Ha.nburg ! 24. oktobra: Aqultanla, Cherbourg Leviathan. Cherbourg, Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremer 27. oktobra: France. Havre (T A. M » Belgenlajid. Cherbourg. Antwerp Majestic. Cherbourg Deutschland, Cherbourg. Hamburg VoJendam, Boulogne aur Mer, Kot-terdam J*, oktobra: Berengarla, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg. Bremea COSULIGH LINE ....... Hj^.' .4 HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA Iz Trsta do Slovenije je po železnici komaj par ur. Nobenih stroškov za vizej. Velike, zračne kabine. Soba za ženske, soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromna obednica, kopeli in prsne kopeli. Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka je zelo imern«. Preskrbite si zgodaj povratni permit. Vozni listki po vseh agencijah. rRIHODNJA OI»PLI"TJA : SATURNIA 6. novembra 11. decembra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembrk Hrupi razred d« Luxe, modrazredni druci in tretji razred: gltde cen in znižanj izveste pij vseh agencijah. PHELPS BROS. A CO. Gen. Agentjej 17 Battery Place, New York 1. novemb'-' Albertlc. Havre Columbus, Cherbourg. Bremen 3. novembra: Tartj;. Havre • Izlet) Olympic. Cherbourg I'ennland, Cieibourg, * ntwerpen Mlnnewaska Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg «"uIoic!u- Sur >ler. Hut-terd.un 6. novembra: Saturnia. Trst 7. nevem^-a: Mauretama. Cherbourg I'residt-nt. Jtimfu-lvelt. Cherbourg. Bremen 8. november: Muenchen. Cht-rbourg. Bremen I'.onia. Nupoli. «Jt-m»a 10. novembra: Homeric. (/Iierbourg l-apland. t;herbour<, Antwerpen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Presidente Wll»on Trsi 14. novembra: Aqultanla. Cherbour« I.evlathaji, t'lii'rboure 15. novembra: Berlin, Havre 17. novembra: 11^ France, Havre Alajt-stii- CherbourK Arabic. Cherbourg .M iniieto.'ika. Ch^rboiir^ Conte tlrandp. Napoli Genova Albert Ballin. CherbourK, Hamburg Rotterdam, Itoulo^n^ sur Mer. Bot-terdam (le.jrir« Washington. Cherbourg, Bremen 21. novembra: Herens-aria, Cherb«urp America. Cherbourg. Bremen 22. novembra: Mf>Pf.ntic, llavp* DrrsJrn, f~"herbourp Bremer. 24. novembra: niympv <""lierbourjr New \c.rk. Ch^rboiirp Hamburg Augustus. Napoli. GnrtvY* N'.-xv Amsterdam. Boulogne sur Mar, TiotterdHiTi y- 23 novembra: • Maui r^tanla, Ch^rl<i!ti^iit Hard: UK. Cherbourg. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oarnlklh: Paris — 12. okt. — 2. novembra lie de France 19. okt.; 16. nov. France ..............26. okt. (Ob polno£l.) Najkrajša pot po Železnici. Vsakdo j« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in a'avna francoska kuhinja. Iaredno nizke cene, k v p-ate j t« *OoblUMBWf katereft^SMl k*»agan& »II FRENCH m It State Street, Hew York, K. Y. VELIKI BOŽIČNI IZLET v JUGOSLAVIJO Preiivite Božie v stari domovini ter se pridružit« temu izletu nai krasnemu ekspresnemu parniku AQUITANIA 5. DECEMBRA Talet 1k> ijck! osebnim vodstvom pi»siHHla S. Vukoviča. Alalia naselit neu-j-orškejru untrez skrbi potovali. DRUGI BOŽIČNI IZLETI MAt RETAXIA ................ 28. novembra pod vodstvom gosp. Goldsmith a, člana natega urada v Pittsburg fiu. BERENGARIA ................. 34. decembra pod vodstvom g. A. Markusa, člana naiega u*aoa v New Yorku. Preskrbite si takoj prostore takoj, da lw>ste imeli dobro poftoljo v privatni kahuii, namenjeni za - do 4 o-sebam. »'prasajte kateregakoli Cunard agenta, ali pišite naravnost na CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK CITY fit 11. (Pavel Gol la) Peter&eve paalednje aaoje, boflčaa povest ▼ 4. alikah. 84 «tr„ broA. ......M Št 12. (Fran Milčlnakl) MecoteJ prataa, narodna pravljica t 4 dejanjih. 91 str-, brci. .........JSt fit 13. (V M. GarSln) NaddMa WketaJevB% roman, poslovenil U. Žun. 112 atr.. broš...........M fit 14. (Dr. Kari Englli) Denar, narodno-goflpodaraki apia, poslovenil dr. Albin Osria, 236 atr^ broi. .........................Ji fit 15. Efciiid in Joka de Gen-Beaee Mauperin, prevel > ■■••••••MttMMItKIl |H Naročilom je priloMH denar, be. diti t gotovini, Money Order aU poitne znamki po i al H centa. Č$ pošljete gotovino, rtkomandirajU pismo. Ne naroiajte knjig, katerih M f ceniku. Knjige poWjarn* poštnine prosta. "6LAS NARODA" «3 Cortlandt Bt, Vit York ____