LLUrfHsi.ll V.L	1	■»’	J*tiL
„ . J H .iTtO/tfiit Clirjul-jti,.„■ «S ilffi
*n *?it j;i .o5\Hty»J.ei
:>	;-r	■iaJ- • tt - -• p	t«
^ 1 •.’ . .i^aidq. £iJi \;,n»ai
LLtM- -Ur M O lot,,:' f,r ^
ha varodomt^sj
Tiska »Narodna tiskarna'
(odgov^ J. Marušič) r Gorici
V Gorici, dne. 30. junija 1904-.
26. ttitvilka.
irsr~
lzlia|a vsaki četrtek oh II. uii dopoldne. Kokopisi se ne via-čajo. Nelrankovana pisma se ne spre-jemajo.
Cena listu znaša m celo leto 4 ktone, n pol leta 2 kroni. Za ni a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije
6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet turinl št. 9.
r-~$>fer-
Naročnino In na-inanili sprejema
uprsvništvo v Oorlfl, Semeniška ulica S. 16 Posamezne številke se prodajajo v toha karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kolišču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
: Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če ' sc tiska enkrat 14 yin., dvakrat 12 vin., trikrat K) vin. Večkrat po; pogodbi.
i
.d
in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
O d n t; k o d, meseca junija 1904.
(Dalje.)
Posebno ob volitvah se napravijo stranke, ki nimajo jasnih načel. Krščanski voditelji prigovarjajo, naj se vsi, katerim je za to, da zavlada krščanska resnica in pravica, združijo in poskrbijo, da pridejo do oblasti in veljave le taki možje, ki ho zmožni in hočejo oblast in podeljeno veljavo izvrševati po krščanskih načelih, ki so jasno začrtana v programu, katerega se ljudstvu pojasni. Ako se vsled zavednosti ljudstva posreči, da pridejo do oblasti resnično le taki možje, tedaj je treba paziti na to, da ti možje ludi delujejo po načelih, po katerih so izvoljeni.
Ljudstvo je razdeljeno. Eni so za krščanski program, drugi so zoper njega. Med nasprotniki krščanskega programa so oni, ki nasprotujejo programu samemu ali izvrševanju tega programa; ti bo nasprotniki kr-! ščanske resnice; drugi nasprotu-<■ jejo le osebam, ki hočejo razmero r urediti po krščanskem programu; izgovarjajo se pa, da so za krščanski program ali z a krščansko resnico, dejanski pa ovirajo vresničenje krščanskega programa, ter tako nasprotujejo krščanski resnici, katero z besedo odobrujejo; zopet drugi naravnost ne nasprotujejo ne osebam, ne programu, ampak podpirajo JnaspVotnike s prijateljstvom in ve-| Ijavo, pomagajo jim pri vseh priložnostih | v boja zoper vse, kar jo odločno krščan-I sko; kadar gre za odločitev, so vedno | na strani nasprotnikov; njim je liberalna , prijaznost več, kakor resnica, liberalni 1 prijatelji in osebna korist več kakor Bog, | ki hoče odločnih kristjanov; še drugi pa I niso ne gorki ne mrzli, ampak migajo I zdaj sem zdaj tja, ali pa nikamor. Vres-| ničuje ee Kristusov rek: „Kdor ni z me-■ noj, je zoper mene, kdor ne pobira z menoj, raztresa", kdor ni pri vsaki priložnosti odločno na strani tistih, ki
LISTEK.
No sušite perila!
Krasno majnikovo jutro.
Gospod Mravlja, c. in kr. major v 1 pokoju in hišni posestnik, je ravno zlezel iz postelje, oblekel si je sive civilne hlače in nataknivši zeleno prešite copate stopil | j« k oknu. Odprl je je in pogledal na ' dvorišče, ki se je razlegalo tja do druge hiše, kjer je gospodinjila adova Česnova, precej korpulentna žena, majestetičnih, ponosnih korakov.
Major Mravlja je odprl torej okno, zavihal si vojaške brke in strogo pogledal doli, kjer je njegov sluga Kozma čistil vojaške hlače svojega gospodarja.
Tu pa tam kaka kokoš, sedaj pa | sedaj ao prifrčali golobje in sedli, pa zopet odleteli na streho. Zanimalo je to l gospoda Mfavljo seveda v veliki mari, jj čerayno bi bil te golobe in čipke videl 5 rajše na mizi pred sabo.
Sedaj pa so se odprla sosednja vrata,
I gospa Česnova je stopila z deklo na dvor. Dekla je nesia dolgo vrv, kojo sta potem raztegnili preko dvorišča v čednih geometričnih figurah.
,Hm, kaj bo to“, dejal je Mravlja sam sč sabo; sicer je gledal vse to že
dejansko izvršujejo krščanski program, je sovražnik krščanske resnice.
Krščanski program ali načrt delovanja katoliško-narodne stranke je bil sprejet na obeh katoliških shodih v Ljubljani, je natisnjen v posebnih knjižicah, je tedaj očiten, da ga more poznati vsak, kdor ima dobro voljo, vsakdo si ga more priskrbeti za malo vinarjev. To ni program le nekaterih strankarjev, ampak vsega slovenskega katoliškega ljudstva, ki je bilo iz vseh slovenskih pokrajin in iz vseh slojev zastopano na katoliških shodih, in ga je tudi potrdilo povsod, koder je bil razglašen. Odobrili so ta program vsi slovenski škofje, ki so edini pravi zastopniki božje avktoritete, ter so s tem vsemu slovenskemu krščanskemu ljudstvu neovrgljivo spričali, da se program katoliških shodov popolnoma vjema s krščansko resnico.
Vgovarjali so temu programu liberalci, ki so v manjšini zastopani v vseh stanovih slov. ljudstva, v večini pa so zastopani med uradništvom in učiteljstvom. Programu vgovarjajo edino zato, ker je krščamsk in priznavp, da je Bog gospodar nad človekom. Liberalci ne upajo niti eni posamezni točki našega programa očitati in dokazati, da je škodljiva slovenskemu ljudstvu; oni pač klevetajo le to, česar ne poznajo in ne razumejo; beseda „katolišku jim je zoperna, kakor hudiču blagoslovljena voda.
Liberalci vedno trdijo, da so dobri kristjani, vgovarjajo pa ravno temu, kar je na njem krščanskega. Ker pa programu ne morejo nič slabega in škodljivega dokazati, tedaj mahajo pa po osebah, ki izvršujejo kršč. program. Očitajo jim, ne tega, da izvršujejo kršč. program, ampak' to, da ga ne izvšujejo, da ne živijo po naukih, katere učijo. Izmišljujejo si slaba dejanja, podtikajo dejanjem Blabe namene, razširjajo nedoslednosti in potem upijemo: glej svet, taki so klerikalci t Ako pa so klerikalci res takšni, ka-koršne jih slikajo liberalci, so le zato
večkrat, a videl je pravzaprav šele danes. In koj so se porodile razne kombinacije v njegovi vojaški glavi, katera pa je bila, odkrito rečeno, že popolnoma gola.
Dekla je odšla. Solnce je ravno ta hip prilezlo črez streho, pozdravilo ponižno gospoda majorja in poljubilo roko gospej Česnovej, kateri so taki in jednaki dokazi spoštovanja seveda jako ugajali.
In sedaj je skočil jeden Žarek na perilo, koje je prinesla dekla iz hiše in odsev njegov se je zabodel ravno v oko gospoda c. in kr. majorja. Kakor bi ga kača piknila je skočil ta po koncu, po-mencal si oči in zamižal nekaj trenutkov. Ko je zopet pogledal, je že viselo nekaj mokrega perila na vrvi, a posoda na tleh še ni bila prazna.
To se je čudno zazdelo gospodu majorja.
Mrmral je nekaj sam sč sabo, tuhtal doli globoko v duši in koval razne načrte.
„Hm, hm — to sušenje — to ni zdravo, ni zdravo. Vraga, zato imam vedno trganje po nogah, zato. To se mora odpraviti in sicer takoj. Še v grob
me to lahko spravi . Da, da, človek
mora prvo skrbeti za zdravje*.
„Hoj, Kozma, gor pojdi**, zaklical je slugi pod oknom.
Vrata so se odprla — vstopil je in
slabi, ker ne Sivijo po naukih kat. cerkve in ne izpolnjujejo programa, katerega priznavajo kot pravega,'kratko rečeno, ker posnemajo liberalce.
S takim očitanjem pa liberalci priznavajo, da so nauki in progr4fa katoliške stranke dobri, le klerikalne osebe so slabe. Tfcdaj je dolžnost libbtalcev, ako so res dosledni in znajo pametno misliti, da sprejmejo katoliški program in javno odobrujejo nauke bv. cerkve. Tega pa nočejo ravno zato -- ker so 1 i-beralci, t. j. ljudje, ki imajo svobodne misli, mislijo „s svojo glavo", po domače, so Bvojeglavni, imajo za prav le to, kar je njim všeč. Ako pa liberalci sprejmejo krščanski program, tedaj pristopijo vsi krščanski narodnjaki na njihovo stran, potem pa tudi jddložijo sumljivo ime liberalci, ter sploh ne bo več liberalcev, ampak bomo vsi eno, enega srca, enega duha. Skupno brez razločka imena bomo podpirali naše slabotne brate, katerim je duh sicer voljan, raeso pa je sla)>o.
Zato da boio kaplan Rejpc in drugi . klerikalni hujskači" .nehali jjolžiti liberalce, da so nasprotniki krščanstva in da bo zavladal v Dornbergu in drugod mir in edinost, naj nadnčitelj Križman z svojimi somišljeniki javno priznajo program slov. kat. shodov, ter obljubijo tudi delovati po tem programu, ki prizna vsem stanovom, tudi učiteljstvu, veljavo, katera jim gre; ali pa naj dokažejo, da se katera točka tega programa ne ujema s kršč. resnico in da je ljudstvu škodljiva. Dokler pa g. Križman tega ne stori, naj ne zameri, ako g. Rejec sumniči njegovo krščanBtvo in opozarja v to poklicane osebe, naj mu nikar ne omogočijo, da bo mogel svoje liberalno mišljenje še bolj širiti.	(Konec	pride.)
Rusko-japonska vojska.
Najvažnejša vest z bojšča, ki je dospela zadnje dni, je pač ta, da so Rusi
izgubili zopet pred PoH Arturom jedno večjo vojno ladjo, in da so jim bile dve križarki poškodovani. Na oklopnici, ki bi sn bila potopila, bilo bi baje 723 oseb, ki so vse našlo smrt-v morskih valovih. Tako pripovedujejo japonski viri, dočim ne vemo iz ruskih virov drugega, nego da je ruska dskadra dne 23. t. m. v resnici napadla japonsko, ne da bi se vedlo, s kakim vspehom. O drugih vesteh, ki prihajajo z bojišča, ni pač vredno mnogo govoriti, ker niBo nič drugega, nego izmišljene kombinacije raznih časnikarskih poročevalcev, ali pa cel6 uredništev samih. To pa je skoraj gotovo, da ne preide mnogo' časa, ko se glavni armadi apopadeti, kajti da sta druga drugi blizu, to je posneti tudi iz uradnih ruBkih poročil.
: j' f>	V
Admiral Aleksejev je brzojazil dne 36. t. m. carju: Naša portarturska eskadra, obstoječa iz šest oklopnic, pet križark in deset torpedovk, šla je dne 28. t. m. zjutraj na odprlo morje. Iz luke je eskadr^ odplula brez ni kakih ovir. Komaj so pa prišle naše vojne ladje iz luke, zapazile so sovražnikove vojne ladije na morju. Sovražnikova eskadra je imela osem velikih vojnih ladij in 23 torpedovk. Naša eskadra je sovražnika napadla. Do sedaj nisem dobil nobenega poročila o izidu tega napada.
+ *
♦
Admiral Togo je sporočil: V četrtek sem prejel poročilo, da je prišla ruska eskadra blizo vhoda v Port Artur, nakar sem šel nasproti z vsem svojem bro-dovjem ter naletel na rusko eskadro, obstoječo iz 6 oklopnjač, 5 križark in 14 uničevalk torpedov, ki je nameravala očividno prodreti proti jugu. Japonske uničevalke torpedov so napadle ladje ter so s torpedi pogreznile ruBko oklopnjačo oblike „Peri8vjet“. Neka druga oklopujača in ena križarka sta bili poškodovani. Japonska uničevalka torpedov „Širakuma“ je bila poškodovana na kajiti. 3 možje
po vojaški pozdravil sluga Kozma. Trdo, kakor bi mlatil pšenico, je stopil pred gospoda majorja in „ponižno“ vprašal za zapoved.
„Ti, Kozma, ali že dolgo stavi gospa Česnova perilo sušiti ?u
„Da, gospod major, že kake pol ure“. —
„Tepec, koliko časa je, ali bolje, od kedaj?“
.Prav ne vem, a zdi se mi, da je bila nra 7, ko je začela dekla razobešati*.
„Joj, ti si trda buča, ti Kozma. Ne danes, sploh od kedaj? Ati že jedno leto, dve, tri ali kaj več?“
„Tega pa ne vem, gospod major, a zdi bo mi, da toliko niti nima, da bi stavila dve, tri ali kaj več let sušiti1*.
„Pojdi, pojdi tepec!“ razsrdil se je gospod major, „a tabo ni nič1*.
„Kakor zavkažete".
»Slišiš, dejal je potem, to se ne sme več goditi. Tedaj pojdi in prinesi mi malo deščico; ker naravnot Jejanski ne moren zabraniti, le pismeno prepoved razobesim tam spodaju.
Sluga je odšel in se kmalu vrnil s kosom lesene plošče, katero je gospod major pregledal s kritičnim očesom.
Ko je odslovil sluge, vzel je čopič in začel s črnilom mazati in pisariti po
lesu. Da si je pri tem omazal roke in srajco gori do laktov, mi skoro ni treba praviti.
Poklical je zopet slugo in mu oddal dotični „razglasu, naj ga pribije tam spodaj na zidu, kjer privezujejo ženske ono vrv.
„In povem ti", pristavil je še gospod major službeno, .da ne smem nikdar več videli kakega perila tu spodaj. Ako se katera ukljub moji prepovedi še upa kaj razobesiti, no, potem pa kar na tla zmeči pa pohodi, da ne bo več za rabou.
.Kakor zavkažete, gospod major“, in sluga ponižni je že korakal po stopnicah ter možko pribil na zid ono tablico, kamor je bil gospod major zapisal: „Tu ne sušite perila 1“
Dva dni sta prešla, za jednega dolga, za drugega kratka, kakor je to že navada na tem okroglem svetu.
Gospod migor je bil odšel na obisk na deželo in vrniti se je imel še le drugi dan proti poldnevu.
.No, danes bo vsaj enkrat čas, da malo razobesim perilo tam zunaj. Vlažno je šn in tu pa tam mi že plesai. In nima rad, da ga motim, danes pa ga ni doma, torej to delo lahko opravim1*.
Tako nekako je govoričila gospa majorjeva, rojena pl. Sedemgob, ko je
bo mrtvi, trije ranjeni Tri japonske tor-
pedovke ao lahko poikodovane.
* *
*
Car Nikolaj je velikema knezu Cirila
za požrtvovalno vedenje r boja pri Port
Artnra dne 16. maja t. 1. podaril zlato
sabljo z napisom: »Za hrabrost(u * #
* •
Neprijetno je presenetilo petrograjske kroge, da je iz Port Artnra ušel kitajski iniener Ho, kateri je sodeloval pri gradbi vseh ntrdb in ki pozna natančno vsa slaba mesta trdnjave. Iniener Ho je od Rnsov zaslnžil za te zgradbe toliko, da je postal milijonar. Ni dvoma, da je Rase izdal. Portartoifake utrdbe pozna tako natančno, da jih Japoncem lahko na pamet nariše. Rasi pravijo, da je iz-gaba tega človeka za Port Artur hnjša
kakor pa izguba ene vojne lad(je.
* *
Specijalni dopisnik „Birievskija Vje-domostiu je v četrtek 23. t m. brzojavil iz Liaojanga: Dne 23. L m. so čete pod poveljništvopn generala liiščenka prisile vojna krdela general« Knrokija, da so se morale umakniti. Danes je vse mirno. — Kaiča je v naših rokah. Tuk«j je grozna vročina, 32 stopinj v senci. General Gerngroso biva vzlic zadobljenih ran v bitki pri Vafankona pri svpjih četah. Dopisnik naglaša, da bi se bila izvršila bitka, pri .Vafankovu dne 16. t m. lahko
z veliko zmago roških čet, ’.
* *
i v *, i t i .	V *111 ;‘f •	' f '■
Po zadnjih poročilih, ki dohajajo
preko Londona, bi se;bila vnela pred
Port Arturom te dai zopet hodi morska
bitka, v kateri bi bile izgube na obeh
straneh velike. Potopili, bi se bili dve
veliki vojni Indiji, jedna ruska in jedna
japonska. Utonil bi bil pri ti priliki tndi
roški podadmiral knez Dhtomski.
* *
■ *
Iz Petrograda dohajajo vesti, da je bil te dni general Knroki hndo tepen. ,Be#liner Tageblatt” dobil je namreč vest iz Petrograda, da je general Meščenko z devetimi stotnijami kozakov, s tremi bataljoni in z dvema baterijama obkolil velik oddelek japonskih čet, ter jih popolnoma aničil in s tem onemogočil združenje generala Knrokija z generalom Oko. -
* *
*
Enonadstropni'vagoni. Da bi zamogli transportirati Rasi hitro mnogo vojaštva na bojišče, se pečajo sedaj v ruskem vojnem ministerstvn z načrtom o vpeljavi enonadstropnih vagonov, v katerih se bo lahko vozilo Še enkrat toliko moštva, kot v navadnih. V navadnem vagona se vozi sedaj , 40 oseb, dočim bi se jih torej v enonadstropnem vbžilo 80.
♦V
Baltiško brodovje. Petro-grajski dopisnik »Matina” je pred zadnjo pomorsko bitko pred Port Arturjem poročal, da bo baltiško brodovje zamoglo odpluti proti koncn julija na bojišče. Plnlo bo radi pre-<krhovanja s premogom zelo počasi. Kakor hitro dospe ta eskadra v Rumeno morje, bode vladivostoško in portartursko brodovje plulo iz pristanišča In napadlo japonsko brodovje. Oslabljeno japonsko brodovje se nato ne
bo moglo ustavjati baltiškemu brodovju.
*
*	*
Japonski napad na vlak r a n j e.v c e v. Ko je po bitki pri Vsfan-kova poslednji vlak z ranjenci odšel, so
videla, da se je mož odpeljal za poldragi dan od doma.
Poklicala je deklo in začeli sta nositi iz skrinj in omar razne prte in: rjuhe, obrisalke in srajce, vse lepo zloženo in belo kot sneg. Tadi srajčico malega DolfljB, kateri je že v dragem letu svoje dobe zatisnil sivi očesci, je dekla prinesla iz nekega kota.
„0h, ohM in gospa majorjeva
je pri tem pogledu skoro padla v „ajmoht“, kakor Napoleon Veliki po virih nekegH „brihlnega“ sedmošolca.
Sicer je bila ta ceremonija1 k mala končana, a dekla je morala poslušati še dolgo povest o nekem Dolfiju, katerega revica še nikdar ni vidita in kateri sploh ni retlektiral na posebno sočutje od strani slniabništva v majorjevi hiši.
Potem sta začeli razobešati po vrvi gospe Česnove, ki je bilo toliko galantna, da je podpirala gospo sosedo v njenih zdravstvenih stremljenjih.
Vse je bilo že razobešeno in »razglas” lepo zakrit z velikim miznim prtom. SplOh pa ga ni nobena opazila: dekla, kar ni znala čitati, gospa, ker ni
ga Japonci bombardirali. Poveljnik vlaka kapitan Kaaovič je še med tem, ko je vlak že šel, potegnil noter le dva ranjena častnika. Zdravnik dr. Uotkln ni hotel oditi z zadnjim vlakom. Ostal je na postaji pri ranjencih, ki jih je obvezoval, dokler ni bilo vse postajino poslopje razstreljeno. Japonci so še dolgo streljali za odhajajočim vlakom, a ko ga niso mogli ustaviti, so iz jeze na nečlo-reški način pomorili vse zaostale ruske ranjence na postaji.
♦	*
*
Crepi lo strologol — Japonci so popolnoma prepričani, da v najkrajšem času dobe v roke Port Artur. Vsi japonski poveljniki se strinjajo v tem, da pade tekom julija, samo za dan se še ne morejo zediniti. Baron Funakoši pravi, da bo Port Artur zavzet 8. julija, marki Kuroda zatrjuje, da pade 10. julija, generala Soga in Sanada pa dokazujeta, da pred 15. julijem ni misliti na kapitulacijo te trdnjave. Poprej pa so z gotovostjo trdili, da pade Port Arlar že 20. junija. Zato pa so Japonci jako slabi preroki.
Politični pregled.
Razmere na Bolgarskem. — Kakor poroča ^Slovenčev" dopisnik z Balkana, niso razmere med .bolgarskim knezom, bolgarsko vlado in sploh med bolgarskim prebivalstvom nič kaj dobre.
V	Bolgariji so namreč jako nezadovoljni zaradi tega, ker knez preveč na svojo pest vodi zunanjo politiko in se malo zmeni cel6 za mnenje ministerstva. To napetost pa je še bolj poostrila neka zadeva, tičoča 8e nabave patron za bolgarsko vojsko. Omenjene patrone so se baje naročile na Francoskem po veliko večji ceni, nego mesto bi iste stale na Dunaju, a poleg tega je skoraj polovica istih neporabna. Govori se v Bolgarji, da je imel nekdo pri ti naročbi dva in pol miljona zaslužka. O ti zadevi začeli so zadnji čas pisati razni bolgarski listi in pozivati vojnega ministra pojasnila o nji. Vojno ministerstvo je na te napade sicer nekaj odgovorilo v uradnem listu, a ta odgovor ni prav nič zadovoljil bolgarsko javnost. Mnogo so zamerili knezu, da ni bil 2 njim pri zadnjem sestanku, katerega je imel s srbskim kraljem Petrom, noben bolgarski minister, dočim je srbski kralj ime! s seboj ministra Pasiča.
Balkan. — Po zadnjih poročilih je začelo v Macedoniji zopet nekako vreti. Vstaške čete so se zopet začele zbirati in se je bali, da vstaja zopet vzbruhne v najkrajšem času. Na izvršitev reform dandanes 2e nikdo več ne veruje.in sta naj-brže civilna agenta tudi tega mnenja. Zato sta pa zapustila Macedonijo in se podala na dopust. Značilno je. pa tudi to, da je začela Turčija zadnji čas svoje čete zopet pomnoževati na bolgarski in srbski meji. Turške grozovitosti pa se ponavljajo dan na dan, in oni, ki jih izvajajo, no ravno turški vojaki in turški uradniki.
Dopisi.
Z Vipiivikegi. — V nedeljo —
26.	t. m. — je bila v Kamnjah veselica. Pod vodstvom tamošnjega kaplana č. g. Vodopivca je nastopal tamboraški zbor cerkvenih pevcev. Sami domači kmetski sinovi. »Haha, kaj pa opravijo taki-le —?,, bo morda vprašala razvajena mestna
imela potrebnih strojev za oboroženjo očij s sabo.
Odšli sta potem zadovoljni nazaj v hišo in se zaglebili v različna kuhinjska opravila, tako da nista opaziti obiakov, ki so se ta čas zbirali v nekolikih masah nad njima.
Gori v majorjevi sobi je ta čas sedel sluga Kozma in kadil iz njegove pipe. Še parkrat je povlekel, potem pa izdrl cev iz nje in stopil k oknu, da strese pepel na dvorišče. In kaj vidi? Celo dvorišče, vse belo, kot bi ravno zapadel sneg.
Pipo dene hitro na svoje me9io, stopi odločnih korakov na dvor in zvest povelja svojega gospodarja zmeče vse perilo na kup in začne dirjati po njem kakor za stavo —.
Rasnih podrobnostih, ki so se godile drugi in tudi že isti dan v majorjevi hiši, se še sedaj ni dalo določiti; le toliko je gotovo, da je c. in kr. major v pokoju jedel celih 14 dnij preslano ali pa neslano juho.
Janko Filipovič Serjanov.
gospica. — Nič ne opravijo, ker so svojo ulogo (za letos) že doigrali, — in kol taki tudi dobro doigrali. — Prvo točko programa: H. Stube: „Kje prijazne ste višave?" je izvel moški zbor na občo zadovoljnost. Večjo radovednost in pozornost pa je vzbujal nastop tamburašev. Valček »Pomladno cvetje” in polka »Vesela družba” sla bilagotovo najzanimivejši točki programa. Tu so v, pokazali naši Kamenjci! Godbo in petje so ljubili klasični narodi, gojili so ju njihovi potomci v srednjem veku. Svet napreduje: umetnost se je razširila tudi v male vasi, kjer so se ustanovila društva in klnbi. — Ravno muzika pa je ena najlepših umetnosti, ki blaži in razveseljuje ob enem. Tudi Kamenjci so napredovali v tem oziru. — Žal, da se dobi med našim narodom (judi, ki nimajo za vse to nič ali le malo veselja in zanimanja. Ali bi se ne dalo tudi po drugih vaseh, kjer bo dobi dovolj zmožnih moči, ustanoviti kaj sličnega? I Seveda treba k temu tudi voditeljev, in teh bi se menda tudi dobilo.
—	Glejte č. g. Vodopivca, koliko truda ga je stalo, preden je nastopil; a sedaj že žanje plačilo za ta trud. Zadovoljen mora biti s svojimi učenci; vsakdo mu mora priznati, da je vse to bila edino njegova zasluga.
Sploh preživeli smo V Kamnjah v nedeljo prav lepih par uric. Ugajalo nam je vse, petje deklamiranje in kakor že rečeno, posebno pa udarjanje na tamburice. Pa tndi igra obnesla se je na občno zadovoljnost. Prav pohvalno moramo tedaj omenjati Štipkota Tička in pa dr. Vseznala, zlasti Štipko nas je sč svojo šaljivostjo kar elektriziral. To je bil res krasen večer, kateri nam bo ostal še dolgo v spomina.
Novice.
Ceujenira naročnikom! — Šest mesecev je minulo v tekočem leta. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali naročnine letos. So tudi nekateri, ki niso še plačali za preteklo leto. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti list ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevati. Obenem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je ceha ža premožne 2 K, za manj premožne 1 K 50 h.
Uprava
»Primorskega lista”.
Sestanek na Brezjah. — Mladeničem, ki so se obrnili do nas glede izleta na Brezje, naznanjamo, da gre osebni vlak iz Gorice ob 5 24 pop., dojde Nabrežino ob 6 49, odide z Nabrežine ob 715 zvečer, dojde v Ljubljano ob 1120 po noči, odide iz Ljubljane ob 1224 in pride na Otoče okolu 2. po polunoči.
Pozor, društva! — Na shodu na Brezjah bo brezdvomo mnogo pevcev Lahko se zapojejo nekateri krepki zbori, da pokažemo, kaj zmoremo z združenimi močmi. Zato naj pevci posameznih društev prineso s seboj »Slovensko pesmarico”, izdano po družbi sv. Mohora. Da bo pelje tem točnejše, hi kazalo, da društva morebiti ponovijo sledeče pesmi, k> bi so skupno pele: Iz I. dela: št. 9 »Slovenec sem”, št. 24 »Za dom med bojni grom”, št. 33. ..Domovina”, št. 39. »Mladini”; iz II. dela: št. 1. .Domovina", št. 3. »Jadransko morje”, št. 9 ,,Triglav',‘ št, 24. »Slovan”, št. 29. ..Slavčku”.
Zdrava, Stanja! — Učeni jezikoslovec P. Stanislav Škrabe c je objavil s prilrjenjem premilostnega kneza in nadškofa goriškega v zadnjem »Cvetju" razpravo, v kateri dokazuje, da bi morali moliti molitvico »Češčena Marija” pravilno tako-le: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljen sad tvojega teles a, Jezns itd.
Molimo torej od sedaj naprej pravilno! Bodi popravek te vsakdanje molitvice tudi v spomin petdesetletnice raz -glašenja brezmadežnega Spočetja!
V	razpravi beremo, da molijo: Zdrava, M a r i j a, vsi katoliški Slovani, okolu 20 milijonov ljudi!
»Ža Slovensko slrotlšče” so darovali: P. n. gg.: Terezija Krpan 1 K.Mafija Lukežič 1 K. Frančiška Černe 50 v, Alojzija Zavnik 1 K. Neimenovan v Gorici 3 K, društvo .Slovenska Beseda" 1 K 10 v, g Josip Mašera, vikar v Št. Mavru 2 K.
Za »Skalnico” in »Sirotišče” : Nekdo z Vipavskega 3 K
Bog plati!
Za ,, Alojzije vlftče“: »Praznik sv. Ivana v Čepovanu” 7 K 60 v; Neimenovana 5 K.
Bog plati I
Devetduevnlea v čast Brema-dežui na Barbani. — Od 10. do 24. julija bodo razne slovesnosti v romarski cerkvi na Barbani. Za Slovence je določen pondeljek dne 18. julija. Med sv. mašo bo slovenski govor.
Pometajte pred svojim pragom!
—	»Corriere Friulano" je med vsemi tukajšnjimi italijanskimi listi najstrastnejši in najbolj zagrizen nasprotnik goriških Slovencev. Objednem je lo glasilo goriških Židov v verskih zadevah najbolj nestrpen časopis.
Tudi v št. z dne 21. t. m. se zadira v nekatere laške srednješolce, kise baje zbirajo pod nadzorstvom laških duhovnov v Attemsovi palači. Ne vemo, kaj je na tem, in če tudi smo mnenja, da je za srednješolsko mladino najbolje, da posveti svoj čas le šoli in učenju, vendar pa vprašamo : Zakaj je Corr. Fr.” v tej zadevi tako občutljiv, uuuitu je on edini goriški list, ki ni niti besedice črhnil o sleparijah židovskega advokata Graziadio Luzzatta? Tu, tu naj pometa »Corriere" ter naj objavi vsaj imenik oseb in zavodov, katere je žid Graziadio Luzzatto oškodoval. Saj menda vendar ne misli, da spravi s sveta z molčanjem sramotna dejanja onega zapravljivca in samopašnika!
Gledč na zbiranje srednješolske mladine v Attemsovi palači, bi mi radi vedeli, ali se je to godilo z vednostjo gg. > katehetov?
Kuhinjska Šola	v Gorici.	—
Lastnica te šole g.čna Marija Grebenc naznanja slavnemu občinstva, da z zaključkom šolskega lota, dne 15. julija, zapre kuhinjsko šolo, katero zopet otvori z	dnem	16. septembra.	Slavnemu	ob-
činstvu se najudaneje priporoča za obilen obisk ob zopetni otvoritvi.
Zanimivo notico je prinesla »Soča" št. 46 t. 1. Ker se nahajajo klerikalci, koji nočejo — ni za Boga — nič slišati o »Soči", jim jaz povem kaj piše:
»Ni	še dolgo temu,	ko je pisul	neki
duhovnik	v »Prim. Listu”, dr m	Kri-
stus prvi liberalec; v sobo . • Slovencu” pa smo č.iluli izpod peresa jeseniškega gosp. duhovna, da je bil Lucifer prvi liberalec. Torej precej različno na-ziranje o prvem liberalcu. Krivovorstvo?! Kdo ima prav, ali goriški »gospod nUno”, ali kranjski »gospod” ? —
Notica je zanimiva, ker »Soča”, četudi ima patent na nezmotljivosti, in kot takšna vsako klerikalno dejanje pod Oslovski krov spravi, ako se ne strinja z interesom liberalnim, je, sedeč na sodnem prestola, razsodbo prav blagohotno svo-' jim čitateljem prepustila. — Toda nezmotljivost jo je enkrat korenito zapustila, ker ne navede niti enega stavka iz dopisa jeseniškega gospoda duhovnika, kakor tudi ne iz mojega članka: »Judje in liberalci”. »Soča” ne umeje namreč, da se nahajajo tudi liberalci, koji niti za Roga nočejo nič slišati o klerikalnih listih^ in če jih torej ne čitajo, je pač umevno, da ti liberalni porotniki ne morejo klerikalne nunce soditi. — »Soča” je v tem oziru slična materi, koja ima več otrok; kjer je pa več otrok, je tudi dosti prepira, smeha, jokanja. Vzemimo: Anica pride objokana k mami in toži, da ji je Metka krivico storila. »Kaj pa ti je storila?” vpraša mali. »Krivico”, ponovi Anica. »Povej, kaj ti je Metka storila, drugače ne omejem krivico” je vedno materin odgovor. Ali more mati sodili? Mislim, da ne. ako ne ve za krivico I Da »Soča" članek jeseniškega duhovnika, kakor tudi mojega ponatisne, bila bi terno zadela; bila bi temu A K. pod nos podkurila, da ne trpi na suši, kakor ji je on te dni očital, ampak da razpolaga z gradivom. Dalje; da to ponatisne, pokazala bi »korajžo”, da se ne boji klerikalcev; prinesla bi bila živ dokaz, da liberalci imajo le blagor slo venskega naroda pred očmi, ker se za njega ravno pravnost potegajejo, in ost naperila proti njegovim sosednim sovražnikom; da oni sejejo mir in ljubezen med narodom, mejtem ko se klerikalci šele prepirajo, ali je bil Lucifer ali Kristus prvi liberalec. Ker pa ni zapazila, da jo sreča išče, jo jo zamudila, in opravičeno očitanje jo zadene kakor nekoč Hanibala: Sois vincere, sed vietoria uti nescis.
Županov.
Dopust je dobila do konca šolskega leta radi bolezni g.čna Milka Komac, učiteljica v Črničah. Njo bo nekaj ur v tednu nadomestovala g.čna Ema Lenardič,
katera nadomestuje tudi v Oseku na očeh obolelo g.čno Marijo Jug, nekaj ur pa je prevzel g. voditelj v Črničah.
Pojasnilo. — Naprošeni objavljamo sledeče pojasnilo:
Pod naslovom „Kat. akad. društvo" piše »ljubezniva" »Soča" z dne 22. jun. t. I., da bi rada vedela, kedaj se je ustanovilo „kal. akad društvo" v tukajšnjem centralnem semenišču, ter zajodno želi doznati, katere oblasti so potrdile pravila »kat. akad. društva". Namen je jasen; gospodje okolu glasovite „Soče“ bi radi osmešili prizadevanja „kat. akad. drnštva" in zraven tega bi radi podpisanega pri kompetentni oblasti očrnili, češ, da agitira za društvo, ki nima po mnenju „So-činega“ dopisnika niti pravega imena — bode ga namreč pridevnik »akadcmično"
—	niti prave postavne podlage. Čeravno ne zasluži gospoda okoli „Soče“ nobenega tozadevnega pojasnila iz jednostav-nega razloga, ker ni bilo še nikjer do zdaj čitali, da je postala „Soča“ organ policijskih oblasti, vendar odgovarja podpisani s tem, da doslovno navede dekret, s kojim je bilo potrjeno zgorej imenovano „kal. akad. društvo". Dotično besedilo se glasi:
Nro. 2031 O/F 1891. — V smislu § 9 postave z dne 15. nov. 1867, drž. za ir. list Nro. 134, se s tem potrjuje zakoniti obBtoj „akademičnega društva" v centralnem semenišču v Gorici po vsebini priloženih pravil.
Trt st, 9. nov. 1 89 1.
Ces. kr. namestnik: Rinaldini.
»Sočinemu* »akademično" (?) izobraženemu dopisniku kliče podpisani: »Primi sel “
Za odbor: Ivan Štolfa, t. č. predsednik.
Izpit vsposobljenosti zn vrtnarico je napravila tudi gdč. Maraž Roza iz Pevme, katera je bila v predzadnji »Gorici"'po neljubi pomoti izpuščena.
Tombola. — Včeraj je bila po-poludne, kakor vsako leto, tombols na Travniku. Ljudstva je bilo vse polno. Činkvino dobil je neki deček iz Kojskega koj po 12. vzklicu. Ko je pa bila vzdig njena 36. številka, zakričal je tombola neki pleskarski vajenec Prinčič. Kakor prvemu, tako izplačali so tudi drugemu dobljeni denar. Ostali tisoč in tisoč pjih odšli so z dolgim nosom. Odšli so, pravimo, z dolgim nosom, a vendar bil je v njih up ih strah, katera 8ij6 naš Preširen potem, ko jima je dal že slovo, vendarle še »želel nazaj", dočim je stal neki čevljarski pomočnik med celo igro brez vsakega upanja, kajti na karteli, serija B.,št.l21, katero si je kupil,stalojezapisano število 95, torej število, o katerem so mu z največjo odločnostjo zatrjevali vsi, katerim je je pokazal, da ne bo vzdignjeno, ker se isto v posodi, iz katere je nek fant vlekel številke, sploh ne nahaja.
Plačevanje davkov pri c. kr. davkarijah. — V zadnji štev. našega lista je bilo čitati v dopisu ,,b Kanalskega" med dragim tudi to-le: »Davkoplačevalci kanalskega okraja so zelo razburjeni. Davkarija je namreč razglasila po občinah, da se davki za naprej pobirajo le popoludne. Ljudje so zelo nevoljni in razburjeni". Vsled te vesti prišel je v naše uredništvo odposlanec tak. davčnega referata ter nam to zadevo tako-le pojasnil: Finančno ministerstvo je izdalo naredbo, vsled katere se imajo vsa vplačevanja in izplačevanja pri c. kr. davkarijah, pri katerih začno popoludne uradne ure ob 2. uri, zaključiti ob 4. uri popoludne. Tukajšnji davčni referat obvestil je županstva o ti naredbi, ter jih pozval, da jo na primeren način objavijo tndi občinstvu, z opombo, da stopijo omenjena določila v veljavo s 1. julijem 1.1. Po tem takem je ali kako županstvo o-menjeni dopis tukajšnjega davčnega referata krivo razumelo, ali pa niso ljudje razumeli tega, kar jim je županstvo razglasilo. Davki se torej, kakor poprej tudi zanaprej pobirajo pri davkarijah od 8. ure predpoludne pa dopoludne in še le popoludne se isti pobirajo ne do konca uradnih ur, ampak le do 4. ure popoludne.
Pretep med Labi |n Nemei. — v nedeljo so se v gostilni „Tivoli" nahajajoči se v Rozentalu, hudo stepli Lahi in Nemci. V dvorani omenjene gostilne 8e nahaja tudi jeieo glasovir, in na ta glasovir je zaigral jeden izmed Nemcev, ko so vstopili v dvorano Italijani, izzivajočo nemško pesem „Die VVacht am Rhein", ki je pa Lahe tako razburila, da ao koj zapustili dvorano, pojoč neko ita-
lijansko pesem. Ker je jeden Nemcev za njimi žvižgal, so se Italijani zopet vrnili v dvorano ter zahtevali od Nemcev pojasnila, komu je veljalo žvižganje. S pojasnilom pa so bili Italijani tako nezadovoljni, da so začeli Nemce klofutati, in začela je prava pravcata vojska, ki je postala še hujša, ko je neki Nemec zavpil „Pereat Itaiia". Letele so potem klofute z jedne in druge strani, da je bilo groza. Šele ko so prihiteli nekateri ljudje v dvorano in so pretepalce ločili, nastal je mir. Italijani so baje odnesli raztrgano obleko, Nemci pa pomlaterre glave in hrbte.
Otrok padci pod vlak. — Med
Petovljami in Zdravščino je včeraj predpoludne prišel pod vlak otrok žel. čuvaja Pavletiča iz Petovelj, in se je tako težko poškodoval, da bode težko kaj iz njega.
Letošnje vojaške vaje na Goriškem. — Vojaške vaje na Goriškem vršile se bodo letos v tem le sporeda: Celi mesec julij imel bo v mestni okolici vaje jeden bataljon tukajšnjega pešpolka šL 47. Od 1. pa do 15. avgusta vršile se bodo v goriški okolici vaje celega pešpolka št. 47 z bataljonom vred, ki se sedaj nahaja v Mariboru. Od 15. do 19. avgusta ostal bode imenovani pešpolk v Rihembergu. Dne 19. avgUBta pa začnejo brigadne vaje, katerih se bosta udeležila pešpolka in sicer št. 47 iz Gorice in šL
27. iz Ljubljane. Vršile se bodo okolo Komna na Krasu, ter bodo trajale do
28. avgusta. Od 28. avgusta pa do 10. septembra vršile se bodo divizijske vaje. Teh se bodo udeležili pešpolki in sicer : št. 27 iz Ljubljane, ŠL 47 iz Gorice, št. 87 iz Pulja in št. 97 iz Trsta. Divizijske vaje vršile se bodo po naši Furlaniji in po Brdih. Razume se samo ob sebi, da se teh vaj udeleži tudi potrebno število konjeništva in topničarstva.
Teralnica za pobeglim advokatom dr. Graziadio Lnzzattom se glasi tako-le: »Dr. Graziadio Luzzatto, odvetnik v Gorici, star 47 let, izraelit, je hudo na sumu, da je poneveril svoto, ki presega mnogo znesek 600 K, katero so mu zaupali njegovi varovanci. Izginil je iz Gorice dne 26. maja L I., in njegovo bivališče je od »tedaj neznano vsem, in tudi njegovim najbliijim sorodnikom, čeravno se je o njem mnogo poizvedovalo. Zaradi tega izda se proti njemu v smisla paragrafa 416 in vsled sličnega sklepa okrožnega sodišča le ta teralnica s pozivom, da se pobeglega aretira ter se ga izroči c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici. Popis ubeglega: Stasa je nekoliko višjega od navadnega. Krelanje mu je gibčno, njegova zunanjost je gosposka. Oblečen je elegantno, obraz ima okroglast, nos pravilen, zobe v zlatu kovane, brado in brke plavkasto temne, očesi sta mu živahni in nemirni, pri govoru se mu jezik nekoliko ustavlja, govori čisto italijanščino in korektno nemščino". O tem človeku prihEgajo vsaki dan na svitlo najumazanejše stvari. Z vso gotovostjo pa se trdi, da se nahaja na Krfu, kjer je baje ne dolgo od tega neki Tržačan ž njim govoril.
Krvav pretep. — V krčmi Poberaja pri Dolginjivi pili so v nedeljo po noči italijanski delavci. Ko je bilo čas plačati, so se pa sprli s krčmarjem, ter mu začeli groziti, tako, da je krčmar zbežal v neko drugo sobo ter se zaprl vanjo. Bil je pa takrat v krčmi tudi neki Stefan Makuc, ki se je potegnil za krčmarja. Tega so pa Italijani napadli ter ga ranili tako močno z nožem, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico.
Nesrečen padec. — V nedeljo po noči vozil je proti Gorici hlapec g. Ster-manna iz Kobarida, Jože Vidič, ki se je pa po potu preveč vstavljal pred hišami, kjer je visela selena veja. Na nekem mestu pa je Vidič zgubil ravnotežje ter padel z voza. Pri padcu trčil je pa z glavo na neko skalo ter se nad očmi tako močno ranil, da bo ostal najbrže slep, ako tudi okreva. Vidič nahaja se v tuk. bolnišnici.
Nesreča pri delu. — V nedeljo zjutraj dogodila se je v Plaveh, in sicer blizu Babjegazoba, velika nesreča. Ko so prevažali na vozičkih po železnem tiru materijal, skočil je po nesreči prvi voziček c tira ter se prevrnil na delavca Ivana De Sanlisa, Italijana, ki je ostal takoj mrtev.
Poštni in brzojavni urad v Gorici naznanja, da je za čas izvažanja sadja, L j. od 1. aprila do konca septembra oddelek za izdavanje došlih
pisem odprt tudi od 745 min. do 8. ure na večer, da si trgovci s sadjem, ki imajo svoja pisemska predala, lahko iz-jemajo pisma, došla na večer z vlakoma št. 1001 in 1010. Brzojavke pa 9e od sedaj naprej oddajajo od 7. ure zjutraj do 7. na večer v pritličju, čez noč pa v drugem nadstropju pri brzojavnem oddelka.
r Zopet jeden predor prevrtan. — Iz btanjela nam poročajo, da so tam ravnokar prevrtali nad 600 m dolgi predor, ki je napravljen ravno pod vasjo.
Naliv. — V nedeljo po noči bil je pri nas hud naliv, posebno pa v Brdih, kjer se posestniki pritožujejo, da jim je napravila voda še precejšnjo škodo, raz-oravši jim njive, vinograde in poti.
Tudi v hribih moralo je v nedeljo po noči hudo deževati. Temu v dokaz bila je Soča, ki je jako narastla in je valila s seboj mnogo tramov in drugih roči, ki se rabijo pri gradbi železuice.
S Pečin nam pišejo: C. kr. namestništvo je potrdilo pravila »Stavbenega in olepševalnega društva* cerkve sv. Mohorja aa Pečinah. V nedeljo po blagoslova vršil se je občni zbor, kateri je izvolil društvu načelstvo in sicer: Predsednik Ivan Spitzer, vikar; podpredsednik Ivan Klemenčič; denarničar Anton Kafol; tajnik — Ivan Mrak št. 26. — —
Iz Lokavca nam pišejo: Talug je bil izvoljen dne 22. junija enoglasno g. J. Vidmar za župana. — Istega dne bil je ravno tako izvoljen enoglasno v novo ustanovljeni županiji Dbl-Otlioa g. J. Bizjak za župana. — Oba gg. župana hočeta delovati v kat.-narodnem duhu za blagor Občinarjev.
Zgorelo seno. — V torek šli so delavci gosp. župana Pavlice v Rihem-bergn po seno na senožet. Ko so naložili voz, zapalili so si cigarete ali pipe ka-li? Bili so pa tako neprevidni, da se je pri ti priliki vnelo seno, in hkralu bil je voz sena v plamena. Zgorelo je vse Beno, škalir, in ožgan je bil tudi zadnji del voza. Bilo bi morebiti celo ob voli, ako ne bi pritekli na pomoč železniški delavci, ki so delali tam blizu. Isti dan je peljal Anton Lozar, posestnik iz Vrtovina, seno v Trst skozi Štanjel. Pod Štanjelom, tam nekje blizu, kjer vrtajo predor, kuhajo v posebnih pripravah neko zmes, katero rabijo pri obok&nju predora. Ko je šel Lozarjev voz mimo omenjenih'priprav, se je seno na vozu vnelo, in kmalu bil je ves voz v plamenu. Zgorelo je seno, leseni del voza in pa pogrinjalo, s katerem je bil pogrnjen voz.
Iz Šempasa nam pišejo: Pretečeni torek je prišel r Šempaa poseben odsek cestnega odbora radi ceste Šempas-Vogersko. Pogajal se je s posameznimi posestniki radi razlastitve oziroma radi odkupa zemljišča, ki se bo potrebovalo za -.kladovno cesto. Da se je pri tej operaciji slišala marsikaka bolj ali manj modra beseda, je umljivo. V obče pa se je pogajanje izvršilo ugodno. Nekateri posestniki so svoje zemljišče, potrebno za cesto, odstopili brezplačno in tako pokazali svoje zanimanje za cesto. Prihodnji teden se bo to opravilo nadaljevalo po Vogerskem. — Po dovršenem delu so se cestni odborniki spomnili našega »Šolskega Doma" ter doložili kamenček k novi zgradbi.
Za resnico! — Pravkar je izšla v v Ljubljani krasna knjiga: Za resnico, ki so jo spisali slovenski bogoslovci. Vsebina je prav raznovrstna. Knjiga obsega ,,v strogo znanstvenih, v poljudno znanstvenih, v pripovednih in pesniških sestavkih rešitev dvomov, ki navadno begajo mladega duha". Zunanja oblika je zelo prikopljiva. Upamo, da se bo raz-pečala nagloma med slovensko dijaštvo. Priporočamo jo tudi še posebej prečastiti duhovščini. Knjiga je zelo primerna za dar kakemu dijaku. Naročnina 3 K naj se takoj pcšlje, da se pokrijejo stroški.
Pogumni orožnik. — Dne 20.
junija t. I. je ob 2. uri popoldne gorelo gospodarsko poslopje Mih. Platovšeka v Hrenovi, občina Nova Cerkev pri Celju. Orožniški postajevodja Jurij Arnuš iz Vojnika je pritekel na kraj nesreče. V tem trenutku je priletela 15 letna posestnikova hči z gorečo obleko iz hleva. Orožnik je zgrabil gorečo dekle in posrečilo se mu je, da je udušil ogenj. Nato je planil v hlev tčr prinesel is hleva posestnika, kateremu je tudi gorela vsa obleka ter se je valjal v goreči obleki po tleb. Tudi Plantovšeka je rešil orožnik, da ni zgorel v hlevu. Oče in hči sta bila prepeljana v celjsko bolnico. Oba imata
nevarne opekline in bo Platovšek skoro gotovo umrl. Ogenj je napravil škodo 600 K. Zažgali so otroci.
Socijalno-demokraški terorizem.
—	V Marzelju na Francoskem so izgubili socijalni demokratje večino v občinskem svetu in sedaj besne jeze. Glasilo bivšega rdečega župana Flaissieresa piše med drugim: »Ljudstvo ve, da je izdano, ono pozna lopovske in izdajalske uradnike, ki so njegovi sovražniki. Pokoriti se bodo morali za svoja hudodelstva. Z razbeljenimi kleščami jim bodemo izruvali nohtove in zobe, kakor roparskim živalim, katere storimo tako neškodljivo I In potem bomo nataknili njihove hudodelske glave na sulice in jih nosili po mestnih ulicah, in pod bradami bodo napisi: Tako morajo biti umorjeni trinogi in sovražniki ljudstva, izdajalci republike". Tako govore in delajo socijalni demokrati s svojimi nasprotniki. 0, srečna prihodnja socijalno-demokraška država.
Poletne obleke za vojake v Dalmaciji in Bosni namerava naročiti vojna uprava.
Petrolej bo ceneji z mesecom julijem.
Muha provzročlla smrt — Na
neki vaji je pičila muha stotnika pri 9. topničarakem polku v Celovcu Rib. pl. Smekali. Vsled pika se mo je zastrupila kri ter je umrl star 48 let.
Listnica uredništva: G. dopisniku J. F. iz Šempasa: Vašega dopisa, takšnega, kakor je, ne moremo priobčiti.
Za kratek čas.
Hotelir: (ravno došlemu tujcu) Koliko čaBa nameravate ostati pri nas, gospod ?
Tujec: Koliko stane ena soba na
dan?
Hotelir: Osem kron.
Tujec: Toraj ostanem samo pet minut.
* •
*
Oče: Janezek, kaj si se učil danes v šoli?
Janezek: Ne vem, sem Že pozabil.
Oče: Tako; glej tvoj součenec Jožek ne pozabi nikdar, kaj seje učil v šoli.
Janezek: To je kaj druzega. Jožek nima tako daleč v šolo kakor jaz.
Loterijske številke.
25. junija.
Trst................. 30	61	62	29	21
Line................. 36	23	33	48	61
Anton Kuštrin
Gosposki ulic. h. štev. 25.
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfh istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič k Valenčič v U. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Vsaka rodbina
»•j bi t tvoj prid rubili 1*
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot prime« v.ik-
de«)i kini pijilL
LEPB IZHiUDBfl
©
t*
X
v
v
©
A
V
>«
ee
►
S
©
za khoirIjE!
Kroj za krojenje oblek 20 velikosti, koj na prvi pogled razumljiv, samo za 10 kron pri
M. POVEDIH
« Gorici na Tratniku S.
edina civilna, vojaika ln uradniška krojačnlca prve vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn ter totovih oblek, perilo, paradne priprave k oblekam za vsaki slan, orožje vsake vrste, posebno za obfiinske stražnike. Zastopam tovarne. Cene brez konkurence, posebno pa blago na meter. Se priporočam za obilen obisk.
©
©■
m
9
4
Vi
r
9
9
(H
9
>0
e
fr
r
H
O
3
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Rašteia hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšfie nirnber&kegn In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljš«1 gvanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna otirala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Krojaška zadruga
dorica, (gosposka ulica ?,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorei najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
mi
krojaški mojster v Gorici na Placuti28.
Priporoča se vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
« 9 9 99 9» 9 9: 999999999 •
Glina slov. kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor oevij za vodo, žlebe ga stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih, cenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
jfcriton JFoiz,
klobučar, in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica,
tekalliče Fr. Jotlpa it. 2 (lastna Mia), In podružnica št. 20.
h
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila imršuje točno in natančno po 6elji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
Karol Draščik,
Pekovski mojster na Kernu v (iorin
oilllkovnn z častno diplomo nnjvišjega priznan]« jubilej.™ razstave na Dunaju I. 1898. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na‘deželi najnljudneje.
Lekarna
Prave In edine žel. kapljice
2 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nr-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pije._ Okrepi
ielodec, storš, da ngine v kratkem času omotica in ti-votna linost (mrtvost). Te kapljice tadi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
f
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po nzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogo.
Stare posode popravi in prenovi, poalatiin posrebri v og-nju, poslati tu-di strelovodne o-sti vse po najnižjih cenah.
Da si morejo udi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obrok«. Preč. p. n. na-ročevulec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto I
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica, alica Gin. Verii št. 33
naznunja slav. občinstvu, da je dobil ravnoknr sre Se angleško in avstrijsko blago, kakor tudisveBi/i iagotoljcnih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.	t/s
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Viktor Tofloli
v Gorici, via Teatro št. 5iO
(na stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za Inč Jedilno . . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko .
kr. 32 36 40 44 48 56
Corffi Bari . . Luccii . . Nizza • . Najfinejše
kr. 56 „ 60 „ 70 „ 80 gl. 1
Priporočam č. duhovščini In cerkvenim oskrbnl&tvom.
V novi proJajalniti i jest« in toloajjalai Napni v M
Anton-a Zamparo
ScmeniNka ulica 12,
se nahaja bogata izbora navadnih in finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri.
Vse po najnižji ceni.
L
*
*
o
M
o
Prosiva zahtevati listke!
NajveČja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
Gorica, prej nanjo štev. 5 in poHma v Mii Juta".
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje zn vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
V Gorici.
Pocinkana Hi ca aa vinograde po jako ani&anih cenahf Pozor!
Eno kron«4 nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove «inerlkanyk6 bUgaJno, da je knpii pri naja za 100 kron blaga.
rn
o
e
§
o
p
p-
©
i
Sprejema
hranilne vloge
katero obrestuje po 4>/,°/o polumesečno; ne-vsdign6ne obrestipripi-auje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 8#/0 in na vknjižbo po 6V| /0
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
0. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
i glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.