Il Novice izhajajo v Ljubljani]! g^vsak teden dvakrat, nam-jy I] reó v sredo in saboto. j L narodskih reèi Odgovorni vrednik l>r* «fanez BSeinei§. Tečaj XL saboto decembra 1853. ist 97. Voda zrak J 6 írorkota in svetloba ganjal čversti rasti. Tudi ni dvomiti, da drobci poglavitni pripomočki kmetijstva. Po Stockhardtovih poljskih pridigah. prah Ú , ki so v zraku rodovitnosti zemlje. 5 celo nič ne pripomogli (Dalje.) Zrak. Kakor plajš obdaja k (sapa, 1 j u ft) našo v • CJ zemljo krog in krog; ta plajš se imenuje (atmosfera), od kterega se misli, da seže blizo 10 milj nad zemljo. Poglavitna delà zraka sta k i s 1 e c (Sauerstoff) Cisto suh zrak pa ne tekne ne življenju žival skemu ne rastlinskemu; v zraku je tedaj zmiraj ne koliko vode v podobi soparjev, in ravno gorki zrak, ki se nam naj bolj suh zdí, ima vodenih de lov več v sebi kakor merzli. Koliko pa zrak vo denega sprejeti zamore, se ravná po meri njegove gorkote. Po skušnjah je spričano, da 100 boka lov zraka zamore sprejeti In gnjilec (Stickstoff) petinka, zraka pa teg stiri so: petinke; stanovitne d RACI |/Ci OV • U ^ C 1 j n o k i s 1 i li rt j v u u u 11 a u |J ar -----—------.)--* ^ J---- -------r ~ x------ ^------ ca in prah, kterih je manj ali več; celô malo s popisano gorkoto vec vodenih soparjev, se loci vsa ga je v zraku ena primešanice pri 35 35 20 stopinjah gorkote cez 2 bokala vodenih soparjev. 10 55 0 stopinji 55 55 55 55 t bokal pol bokala 55 55 55 55 P in vendar ostane pri tolikšni meri vodene soparice zrak še zmiraj ne vidljiva stvar. Če pa pride v zrak jev zraku tudi amoniak kuhinsk 5 lit kisl 9 in se druzih drobcov se pa čuditi nad tem, da v zraku je toliko primešanic, ker vse, kar iz naše zemlje v podnebje puhti in gori se praši, vse to ostane v zraku manj ali več časa. Naj bolj imenitna za rastlinstvo pa je v zraku ogeljnokisli na, ker ona vecidel pripomore živežu vsim rastlinam. Vsi zeleni sočnati deli rast posebno perje, dihajo podnevi ogeljnoki voda, kar je je odveć, v podobah vidljivih soparnih mehurčikov, ki postanejo oblaki in megle, ali celô ako se vodeni soparji zgostijo v dež, rosa itd., kaplje. nam Kako tečni so vodeni deli zraka rastli se očitno vidi v sila gorkih tropiških deželah v kterih nikoli nimajo dežja ali le redkokterikrat in vendar rastejo rastline 5 ? lin slino v 5 se iz sebe pa dihajo kislec. ogelj nokislini zapopadeno oglje (ogelc) ostane v rast lini, da ona napravlja različne dele iz njega. Rast line tedaj povračujejo zraku kislic, kterega mu dan na dan ljudjé in živina po dihanju jemljejo in kterega tudi po tem zgubiva, da vsaka stvar za gnjijenje, trohnjenje, sparstenenje in gorenje vec ali manj kislica potřebuje; rastline pa pobirajo dan na dan tudi en del tište ogeljnokisline, ki v zrak ravno to priča mah pod skalovjem in pecinami, ki tudi raste in vendar ga dež nikdar ne zmoči. Od kod omenjene rastline dobivajo potrebno vodo? Iz zraka jo serkajo. Iz vsega tega, kar smo tukaj od zraka pove dali ..............' - 5 razvidi se očitno, da v zraku je vsa kteri organski življej shranjen, ki ga rastline za rast svojo potrebujejo, ni tedaj po tem takem čuda, ako smo v stanu rastline tudi iz takega zemljiša na dan spraviti, na ktero ne pride nič živalskega ali rast pride 5 po sopenju ljudi in žival in vsih ravno ime novanih prigodb. Kislec zraka pa združen z vodo delà na zemlji vse tište spremembe, ktere so kmetovavcu pod imenom gnjijenja in sparstenenja znane. Tudi koreninam vsih rastlin, ako hočejo zdrave ostati In krepk rasti linskega gnoja. Če ima zemljiše le potrebno parst in dosti mokrotě v sebi, zamorejo rastline živeti. Se vé da pa z golim življenjem rastlin kme tovavec ni zadovoljin ; on hoče, da rastline mu krepko in plodno rastejo in zatega voljo tudi koreninam ži valskega ali rastlinskega gnoja manjkati ne sme. Ko so pa rastline močnejši zrasle, bo mocnější stéblo in perje tudi močnejši in obilniši serkalopo priti hljat 5 mora zmiraj nov kislec na pomoc trebni živež iz zraka. (Dalje sledí.) Zato je rastline okopavat itd u a tako dobro, ker po vsih teh delih se koreninam nov zrak podaja. Žato pojemlje rodo vitnost na tacih zemljiših, ki imajo terdo skorjo, zato se zboljšajo kmalo, ako se zrahlajo, kar se očitno vidi na njivah, kjer se koru?a in repa pri deluje. Tudi to, kar je v zraku amoniaka in so litarj Potovanje po okrajnah natoroznanstva Žitni moli. žitu Kakošno nevarnost žuga v žitnicah žitni mol všemu razun prosa, je znano vsacemu kmetovavcu. Ven kisl u v ai cirvm. tako požresni so tudi moli« Rekli smo, da je ta žival dvojnoga plemena: en Kolombaške muhe i iz Afriki bral žiten ćerv je bel, drugi ceru. Beli žitni červ je majhna, pozneje rumena gosenčica z 8 pari nog ktere se poslednjic mol izvali (tinea granella). Cer ni žitni červ je pa červ brez nog in očí, ki se posled- varné. Ko sem v 93. listu „Novic" od strupenih muh r t mi je na misel prišlo omeniti tudi Kolům baskih muh, ki so dostikrat člověku in živini zlo ne njič v majhnega kebrička kostanjeve farbe, z dolgim V Banatu, ne daleč od slovečih toplíc v Meha vratom in rivčkom spremení, ki se žižek (calandria dii proti stari Oršovi, je v tamošnih gorah nek březen y kteremu prebivavci Kolombač pravijo. Med ljudstvom , Slični« v zmučili z.<šiuu, pa iam se Z1V1 stara pravnca: da v tem breznu tisti zmaj eno zerno za drugem, posebno ali drakon leži in gnjije, ki ga je sv. Juri premagal ia tam se živi stara pravlica: da v V f \ y Gosenca sprede nitko, in od tod pride, da pšenico m rez. da več zern na tanki pajčevni visi, ktera ji služi ji ne uidejo zerna. Pozneje se spremení gosenca v i z > pokoncal, in da iz tega gnjilega trupla včasih izlezeje strupene muhe, ki se iz berloga vzdignjejo, na svetli dan pridejo in živino napadajo, pa tudi člověku ne pri glodan em žernu v rujav mesicek (pupo), ali pa se tudi po s tena h žitnice v ti podobi prime, in konec majnika pridejo pervi moli z belosivimiprednjimi peruticami na dan, ki se na soncu kakor srebro lesketajo in 4 ali zaneso. Leta 1829 sam priložnost imel nekoliko živih in več mertvih tacih muh viditi, ki mi jih je gosp. dr. E uri ch, takratni vodja mestne bolnisnice v Temešvaru, blagovoljno 6 svitlorujavih velicih lis na sebi imajo; život in zadnje pokaza!. So pa te muhe dvojnega plemena. Eno so perute so belkasto-sive ; nekteri moli pa pridejo se le mesca malega serpana na dan. Ce tedaj vidimo mesca take, ki v zadnjem delu trupla zelo imajo, s kterim pi kajo in strup, ki je ondi shranjen, skoz votlo ost v rano maja, rožnika in malega serpana, posebno zve , obilo molov okoli ferfrati ali po stenah se obešati cer y ceplejo. Ta muha ni ravno tako nevarna, ker kamor koli omagavsi o letanju pade, pika tudi v terdo rec 9 SI moramo vediti, da to so s ta ris i novih belih červov » ki se parijo in jajčika potem pokladajo na žitne zerna. Iz jajčikov se izvalijo červiči ali gosenčice; preden se male tako zlomi želo in potem pogine. Al gorjé, če jih več nad člověka ali žival plane! Je pa ta muha v vsem nasi čbeli močno podobna, samo da je černo-rujave barve, v e «■osencice v mesičke spremené, so sila nepokojoc, lazijo tB krila so zlato-rumene; čutna rožička ji celo manjkata. Živi sèmtertjè, in ker med tem niti predejo, zapredejo pre-cej na debelo cele žitne kupe. To ubraniti, je treba kakih 30 ur, ko je izlezla iz března, potem pogine ■I 9 Drugo pleme ima rivček, y žito pridno premetavati (obraćati). Beli červ se vgnje zdi v vsako žito, in če réží naj bolj škodje tod , da se réž naj dalje časa hranuje. Zmleti poper ali sol přežene gosence belega mola. Tii in tam škropijo tla v žitnicah, preden žito va-nje spravljajo, z I 7 izvira od ki bode, nad gobčikom s kterim ráni in strup, ki je v nekem predalčiku v glavi shranjen, skoz rivček v rano pušča. Ta muha je ve osoljeno vodo, in čez žito pokladajo v slani vodi namočene in potem sopet osušene rijuhe. Premeto- vati pa se mora žito ob pravemcasu, ne prepozno, kadar so zerna že zapredene ali celo že izvottjene. Se ne opravlja to pridno in ob pravem času, bo škoda ve- liko veči, kakor bi bil trud bil s premetovanjem. Naj veči škodo pa delà černi žitni cer v (žižek) , gori popisani kebriček, ki s svojim rivčikom na 9 to je več krajih zrelo zerno prebada in v luknje spomlad jajčika poklada, iz kterih izleze bel červ z debelo rožnato glavo liko nevarnisi od une, ker ona pred svojega rivcka ne zabođe, dokler s svojima dolzima čuti/ama kakšne mehke reči ali živalske gorkote ne občuti. Ta muha je veli- kemu konjskemu brenceljnu zlo podobna in je debela ko naš trot. Krili ste ji temno-modri in svetli, zadnji del trupla je temno-rudeč; kader pa pogine, se vse v temno-rujavo barvo spremení; očí ima velike, in glava je nekoliko dalji. Živi kakih 24 do 30 ur. Nekdaj so mislili, da te dvé muhi ste Ie eno pleme : on pa ona, ali dr. Eurich je pri obéh plemenih dvojili spol najdel, ju tedaj ko dvojni različni muhi poterdil vendar obé iz Kolombaškega brezna izvirate. y Primeri se, da teh muh včasih več let ni viditi ; Le ki se čedalje bolj v zerno vriva in v njem noter do lupine čisto vso moko izgîoje. Ko iz červa zleze rivčast kebriček, tudi ta zacnè žito jesti. 40 dni navadno preteče, da iz jajčika se naredi žižek, — po tem takem se napravi več novih zaleg skoz eno poletje, zlasti v gorkih krajih ali o stanovitno gorkih poletjih. Ona leže okoli 150 jajčkov; v 2 zalegah se zamore zarediti 6000 včasih pa po tri in še več let zaporedoma pridejo. toliko so pastirji zapazili, ki so včasih blizo brezna pásli, da tisto leto, kader pridejo, se grozen šum v berlogu ? kakor da bi več tisuč rojev čbel v votlini bilo, in i m v * Bil 31 gotovo potem v malo dnevih zletijo na dan in jih je toliko, da četert ure dalec ko oblaki sonce zakrivajo. Gorjé potem živini in člověku, ako izhodnik ali jug vleče, ker kebričkov. Ta žival ima gorko rada in se spravi več pavcov globoko pod zitni kup, zato jo gospodar še le zapazi, ako globokeje žitni kup preiše in ne gleda le po-verh. Kadar pa bolj merzlo prihaja, se skriva kebriček po špranjah díl in zidú, posebno rad pa poleg dimnikov od kodar se spomladi spet ves požrešen nad žito podá. se po celi okol ci in še v banaško planjavo razprostirijo, in kar je živega, opikajo. Kader pa zahodnik ali sever pišeta, so tamošni prebivavci jako veseli, ker ona celo trumo v neobljudne planine, kjer v boju med sabo po- ginejo, ali pa do Donave ženeta, da celi roj v vodo 9 pocepa. Da na svitlem dnevu se ne pojajo 9 J0 doka zano ; tedaj je verjetno, da svojo jajcjo zalogo v votli tako Černí cerv zmelje staro in novo pšenico in réž nah pustijo, iz kterih se še Ie v več letih muhe izva-, da ostanej o goli otrobi; vendar o tem je manj škod- lij o. Gotovo ie . da okoli srede malega serpana se prikazejo. ijiv kakor bel i cerv, da ne prepreže žita in mu zoper S ereni nega duha ne zapustí. Ti kebrički možjé so se že na vervih v brezno spustili. V • r zíve veliki drušini; menda jih gorkota vabi na tisto stran žit radí skupej v ali ko so kakšnih 6 sežnjev globoko prišli, so jim sve nice, kjer je bolj tilnice ugasnile in zrak je tako zadušljiv bil, da si niso gorko. Za to je trebo žitnice pridno upali naprej. Vse kar ti možjé povedati vedó, je, da so odperati, da se prevetrijo in shladíjo, ker čisti doli grozen sum slišali — menda od vode, ker so take zrak in hlad ali mraz ta merčes naj bolj zatare. Tuđi muhe tudi iz neke luknje skalnatega otokca na Donavi s tim berlo da struga Donave mora je dobro spomladi in pa mesca malega serpana prišle, kar priča, » ..... ..... zito premetavati iu okoli večih kupov nianjéi kupe na- £tom v dotiki biti « akoravno je poldrugc aro od Djo oddaljeu Ondašnji prebivavci imajo vedno velike kape slame svoje poterdbe besede visokoučenega Nemca na več krajih napravljene, da jih hitro zasmodijo, kader in dvorskega svetovavca Karla ? ee profesorja Zella, kteri je letos merčesi prikažejo, ktere dim pomori, ali gorje celi predsednik bil na občinskem Dunajském zbora katoliskih imen na rimskih kamnih navoditi» okolici, ako jih spregledajo. Tadi so poskušali března družtev, o pom laknjo zazidati, ali luknja je preširoka, meri čez 50 aežnjev v okrožja. Izverstni katoličan in izprasevavec starorimskega bogo slovja in oštroumni poznatelj rimske epigrafike tako govori Strašno smerdé te mahe, kadar jih je veliko mert » Im tacih oséb ki po dnost vih na kupu; za veliko škodo, ktero napravljajo, so na- bili ne Rim ci ue Gerki, in ki zadnje dober gnoj zemljišem. B k. najdej svoji niso rimskih Starozgodovinski pomenki BRAHM 5 nar višje božanstvo Indov in njegovi sledi na indo-slovenskih spomenicih. Razlozil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Hoćemo zdaj po kamnatih spominkih gledati vse na vero edinega boga kaže. Med jezero priimeni naj višjega O ha g a vat a so bile sledeče nar bolje navadne î kaj boga Brahma i » 1 Abaricedi, nepopisljiv. 2. Advaja, nedvoji, ki nima drugega sebi enacega. 3. Ananda, Anadi, brezkončni, brez početka. Od tega priimena so stari Panonci in Norčani vzeli imeni CANTIVS. CANTIANVS 2 i ktera skoro na vsakem rimskem kamnu najdemo. Korenika je kon, v starem Cantius od kodar konc,kanc. noriškem jezika kan, ni druga kakor polatinčeni sklon. Kar visokoučeni Jakob Grimm o polatinčenih ne m ski h imenih na rimskih spominkih pravi, to tadi veljá od slavenskih. Govori pa oštroumni nemški je-zikoslovec sledeče besede: „Napačno je se opirati nato, da nemške besede so bile od Rimcov popačene (ent-stellt) in njih latinski izreki prisposobljene (bequemt), le končnice so polatinčene, pa vselej le s pametnim ozirom na podobnost ^analogio) obéh jezikov". 3 Imeni Cant i as, Can ti anus najdemo pogostoma Ne moč v latinsčino prestavljene in sicer v FINITVS 4 «amo Indi, temoč tudi stari Slovenci so na vso poštovali svoje božanstva 5); lahko si tedaj razjasnimo: zakaj se stari Slovenec ni prederznul svojemu otroku dati imena „Neskončnega u 55 je rajši ga imenoval Kanciana, Kancia Infiniti", in zakaj Kan č- nega Anadi Koncnega F i ni tus. Kar Anandi Neskončni je samo Bhagavat bog. i 4. Ašariri, breztelesni. 5. Atma, Bra m at m a, Pramatma, Mahatma, to je, Dah, Praduh (Urgeist), Veliki duh. Po tih priimenih najdemo več lastnih imen na rimsko-slovenskih kamnih pod raznimi oblikami, postavim: DIODVMENIA- NVS 6), DIMIANVS 7), DVMNIANVS itd., to je, Bo- goduh i ali Bogodam, D u m n i od starosto venskega glagola du noti, dihati, spirare, duma, spiritus, dah, dum ati, putare, misliti. Slovenskosti teh imen nemore nikdo tajiti. Večkrat smo brali imena Dumenianus v klasikih in smo terdno verjeli, da drugači nemore 9 spominkih, so scer vecidel latinske, ker tišti izmed njih ki so rimsko derzavljannko pravo prejemali, so tudi rimske imena imeli. Vendar se je pri vsem tem žica ptujih imen ktere so za znane ka m n a t žen rimskih spominkih ohranila tistih ptujih jezikov pre' y pa na vse strani še premalo obrajtan izvir. Te pt u j e im 80 pO m sk u s e s u, po ms k jeziku spremenjene in po latinskih sklonih zavito al tadi v teh oblikah dostojno kažej t d kod d i z aJ Ci i (Dalj sledi.) Ozir po svetu § Turki njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom njih perve domovine. Turski narod ima v vsem toliko posebnost, da jo gotovo za vsacega cloveka mikavno pogledati v življenje tega ljudstva, ki je pred malo stoletji še strahovalo tri dele sveta, ki pa je o teku časa tako zgubilo vso svojo y moč, da se mu že veliko let prerokuje konec v Europi in ki ravno sedaj v vojski zoper Rusa vse svoje žile napenja pokazati svetu, da ma ni še zadnja ura bila« tacih prigodbah, kadar stopi kteri koli narodna očitno gledisce sveta, je vselej naj bolj mikavno učiti se krajopisja, pa tadi zgodovino in življenja doticnega ljudstva; ni tedaj čuda, da o tacih okoljšinah izhajajo zemljovidi in bukve na dan, ki popisujejo kraje, kamor svet kakor na veliko gledisce gleda, in pa ljadstvo je stopilo na oder take igre > Turška dežela je dandanašnji to gledišče. Poglej mo tjèl Turki, po svojem prededa Turk-u tako klicani imajo več imen. Imenujejo jih Mohamed an e po za- » četniku njih vere Mohamedu 9 Saracene po me stu Sara cca, ktero je Mohamed premagal ? Mu sul a ne (Muselmanner) po mestu M u sul, ktero so si po hudi bitvi prisvojili, — Otomane, Osmane ali Osmanle po Osmanu, ki je prav za prav ustanovil turško carstvo. Naj Ijubši ime jim je Osma ni. Čeravno se turški narod prišteva naj starejim ljudstvom sveta, se začetek Turčije navadno šteje po zmagi Carigrada (Konštantinopla) v letu 1453. Ta zmaga M europejskega glavnega mesta je bila tako rekoc osnova osmanskega carstva v Europi. Pravlica pravi 9 da očák tega znaminitega ljudstva biti 9 kakor da so latinska. Se gotovo je bil Turk, ki je živel ob casu Abrahama. Po zgo-dovinskih spričbah pa so Turki pod tem imenom še Ie po Kristusovem rojstvu znani bili. Sila velike rodovitne stepe v visoki Azii ki so med Slovenci takosni ostareli historiki, kterim se never se znajdejo Turkistan imenujejo, bili so nek pervotni kraji Tar kov jetno zdi, da so Slovenci že ob času Rimljanov sta novali, kjer zdaj stanujejo, in kteri ne verjamejo, da so odkodar so se dalje razsirjevali. Kakor Perzi in druge aziatke ljudstva bili so tudi ------j -----^------, ; — • -----9 — — Turki izzačetka pagani (_ajdi), a* to samo polatinčena imena. Takšnim hoćemo namesto hamedu, v letu 960 po Kristusu, je Salur, tadajni V se Ie vec sto let po Mo Asiatic. Research. I. str. 244 itd. Stei. I. 396 in na drugih mestih. tsche Grammatik I. str. XL. itd. na drugih mestih. Muhar: Gesch. der 3") Jakob Grimm : Deu <;lavár Turkov, z več jezeri turških rodovin k Izlamu (veri) pristopil in svojo verno množico v razlocek z 4 5 ) Muhar : I. 387, m drugimi nespreobernjenimi 9 imenoval Turkoman e. Ko tschen. Band 14. K. 11. str. 471. 7 Muhar 416 m na drugih mestih. Paullin: Systema Brahm. str. 30. so se pozneje preseljevati začeli in se deloma vselili v Handbuch der romisch. Epigrapliik von Prof. Karl Zelle Wiese: Indien II. Ab. II. str. 29. Luden's Gesch. der Teu Ankershofen 494. II. str. 137. zahodnji Arménii, deloma pa na izhodnem bregu kaspi-ěkega morja, klicali so se uni zabodne, ti pa izli od ne Turkomane. Njih naselbine še dandanašnji se imenujejo turkomanska dežel a. Že zgodaj se je zbudil v Turkomanih duh vojske in poželenje pridobiti si več sveta po zmagi in ropu. Že v letu 1263 so začeli Turki v Europi se na-eelovati, in ker so gerški carji ob razpertijah svojih lastnih dežel Turke večkrat na pomoč klicali, so izbu- dili v njih šlo po posestvi gerškega carstva, ktero so si Turki tolažili z mnogimi kervoločnimi napadi in srečnimi bitvami, dokler so po zmagi 29« maja 1453 pod Mahomedom II. celo Carigrad zmagali, na razvali-II a h gerškega carstva turško v Europi ustanovili in polluno na mesto sv. kriza na cerkve postavili. Ker namen naš ni ne zgodovine turškega carstva > ne njih divje sile v vojskah, ne njih kervoločnih zmag popisovati, ki živé še v pesmih in pripovestih ljudskih ee obernemo k popisu njih deržavne osnove, njih vere in njih šeg in navad, ki so tako razločne od vsih dru- zih Ijudstev, da so popisa vredne. (Dalje sledí.) Novičar iz slavenskih krajev. $% Zagreba. „Neven" očitaje „Novícam", da v list svoj oster článek o Stanko V v v « zapuscini, oponaša jim pri ti priliki, da so prederznile se že mno-gokrat spušati se „v domaće prepirke i domaće stvari, o kojih ne samo da ništa neznajo, nego ni nemožejo znati". Temu le to odgovorimo, da „Novice" niso nikdar spiso-vale dopisov iz Zagreba v Ljubljani, da dopisnikom našim so tedaj „domaće stvari" ravno tako znane bile, kakor y> Nevenu" in da dopisniki naši niso • V manj iskreni doljubi kakor njegovi. Da so ti dopisi včasih navskriz bili z „Nevenom" , je naključba občinska, ker nikdar vsih glav ne bomo spravili pod en klobuk. Prečudno pa je, in le veliki osétnosti neznanega gosp. zagovornika mo- , da „Novice" černijo celo el. ramo pripisati, ako pravi, matico", ker eden njenih rojakov graja eno početje 35 Djeno: namrec prenizko cenenje Stanko Vrazove zapu sčine. „N n so že zdavnej pred znale in dostikrat očitno izgovorile velike kakor „Neven" spo zasluge si. matice ilirske; ako so tedaj vzele tišti článek o Stanko nedotaknivši se V zapuščini v list svoj 9 SO 5 vsega druzega slavnega početja, storile to le, ker po tolikšnem glasu, ki razlegal se je ravno v Zagrebških časnikih o „dragoceni" zapuščini Vrazovi, se tudi nam .n do h i t n o zdelo, slišati od bornih 50 forintov je je tedaj o javnih razglasih vselej Ko ven Varno a 55 a 3a zadnja kola paziti se bilo to že zdavnej razglasilo, kar nam je „Ne-zdaj točno naznanil, „da med Vrazovimi rokopisi je le malo popolnoma izdelanih in tacih reci, ki še niso tiskane bile in da bi en človek celo leto dosto opraviti odlomke le nekoliko vredil, ker mnogo imel, da bi te je pocetega, malo nastavljenega in nič doveršenega a > Novičar iz mnogih krajev k za V • ministerstvo kupčije je razglasilo, da voz t na kih začetka tega do konca prihodnjega mesca od carja na 3 vinarje za cent in miljo z niž a la. h se je od enega kraj- V Be- tkah je vse polno bark s pšenico in režjo. — Mesca p t em b se je na ces. ljudi in 2 miliona in 478.870 centov blaga; ÉlMHiËBHàMi cah peljalo 286.614 dohodki iz Po poštnih voznine so bili 1 mil. in 197.752 markah prodanih za časnike se je prerajtalo, da v našem cesarstvu na leto izhaja 18 milionov Iistov austrian-skih časnikov.v— Přetekli teden je spet 223 Austrian- večidel Cehov, šlo ćez Berolin v Brem, odkodar ki cov se boj podali v Amerik v 5 Žalostné razpertije 9 so se pred nekimi tedni naključile na Badenskem med nadškofom katoliškim v Frajburgu in ondašnjo vlado, se bojo po poslednjih novicah kmalo poravnale; posrednik bo kardinal Viale Prelà, papežev poročnik pri austrianski vladi na Dunaji 28. p. m. se je zacel deržavni zbor v B i poslanci so bili nagovorjeni a kraljevim ogovorom, v kterem je gledé na turško-rusovski razpor rečeno bilo, da še zmiraj se je nadjati 9 perti se ne bo vnela vesoljna vojska 9 da ako tega raz-se pa to vender utegnilo primeriti, bo Prusia ze vedila, kaj ima i . v storiti. angležko te dní sklenilo, naj se deržavni zbor Pod predsednistvom kraljice je ministerstvo 1 * * še odleži do 3. januara. — Vojska, ki je poslednji čas na Tur-škem nekoliko potihnila, žuga ob krátkém se iznovega hudo vneti, ker 3. kardelu rusovske armade pod povelj-stvom Osten-Sakena je ukazano bilo, hitro marširati v Valahijo; 26. p. m. je došel poveljnik rusovske armade Gorčakov v Giurgevo, ogledat ondašnjo armado ali * ka kor nekteri pravijo, jo peljati čez D Turki so hi porna zapustili otok Mok ščuku ; v Kalafatu se še terdno deržé; in zaverniii se protí Ra scer so skušali ponoči od 25. do 26. p. m. vnovič se pooblastiti poleg Giurgeva ležečih Donavskih otokov, pa Rusi so jih spet spet hotli vzeti pognali. Nasproti pa so Rusi v Azii terdnjavo sv. Nikolaja, pa Turki so jih spet zmagal vladi vse svoje žile napenjate za srečno vojsko 9 Obé bere se 9 da vsa armada, ki jo ima rusovska vlada na Polj-skem. ima podati se k Donavski armadi, kakor tudi Turk zmiraj več vojakov nabera; turška armada potřebuje za živež vsak dan poldru oři a' mi lion piastrov (piaster je nekaj čez 5 kr.*) Novi francozki poslanec general Baraguey je rekel sultanu, da francozka vlada želí pomirjenje pa samostojno Turčijo. Knez serbski je od pisal sam sultanu, da ne vleče na no tedaj serbska vlada ne bo terpela, da bi ktera koli ar mada čez mejo serbsko segla. b stran 9 da Strah za strah Teríce pridne o polnoci Začnéjo lan že treti; Al mnogokrat fantini morebiti bi se ne bil zoper prenizko cenitev nihče ogla sil, ker sevé, da za slavensko slovstvo ni še nastopila Nagajajo,injih hudobno zlata doba". 79 Clo tudi strašijo. Brez vedenja od eden druz'ga In vsak v svojem koti Stojita kot na straži. Ko gospodar pa tje prisveti, Se šemi vgledate. Iz Ljubljane. Namesto torka in petka dopoldne Godi nekdaj se na Koroškem. Grozno hudič se smerti vstraši V • « V t ' T , . -i 1 1 • V _ preložili gosp. prof. Metelko nauk s t * v na sredo in saboto popoldne od 1. do 2. Začeli so v sredo, in veselo je slišati, da okoli 80 učencov imajo. Zagrebski banski »svetovavec žl. Da strasit ce tence Nek mlinar. Se napači In smert tako hudica Da vsak v svojem koti 9 Kot smert, in šema tiho stopi Oterpne, in stermí ves plašen. Te dní je obiskal gosp O z eg med drugimi občinskimi napra tudi naso podkovijsko in živinozdravilsko učilnico tudi v Zagrebu mislijo ustanoviti enako učili' " > k V terivnici v kot. Postrašití teríce hoče Tud nek kovač, in delà Se šemast za liudiča. Namazan in rogljat postavi Se on se v drugi kot. Da pamet clo zgubi. Do zadnje zdelo se kovaču: Da suha smert mu žuga $ In mlinarju se zdelo: Hudiča pred seboj da vidi Dokler da umcrla sta. J. Hašnik.