TATJANAKOŠIR:
Slikarka iz klavnice
Malce n&navaden naslov, kaj? Pa čisto drži: Tatjana Košir dela kot diplomirani inženir živilske tehnologije v Mercatorjevi To-varni mesnih izdelkov v Ljublja-ni, v prostem času pa kaj rada prime za čopič. Njen lastni izraz dozoreva vse bolj in to se pozna na njenih novejših delih.
Tatjana je skromna, resna in zadržana pri svojem delu. Z veseljem in Ijubeznijo ga opravlja že od vsega začetka, ko je leta 1975 po končanem študiju na biote-hnični fakulteti v Ljubljani našla zaposli-tev v Tovarni mesnih izdelkov. . »Priznam,« pravi Tatjana, »da nikdar niti pomislila nisem na takšno delo, ka-kršno me je čakalo. Ko sem vpisala študij živilske tehnologije, sem mislila, da bom delalal v kakšnem laboratoriju. Ne, niti pomislila pa nisem na to, da me bo življe-nje pripeljalo v klaynico. Že od nekdaj nisem marala mesa.«
Star pregovor pove, da se zarečenega kruha največ poje. In tako je Tatjana Ko-šir zdaj že polnih šest let prav tam, koder je seveda največ opravka z mesom.
»Delam na področju trajnih mesnih iz-delkov. Teoretični del tega dela je pripra-va receptov, seveda v sodelovanju z mnogimi sodelavci.«
»Če prav razumem, si neke vrste ,kuha-rfca'. Pripraviš recepte in...«
»Da, potem v predelavi pač napravijo izdelek za pokušino. Seveda vse skupaj ne gre tako hi.tro. Ni na primer vseeno, kateri del mesa je namenjen izdelku. Važ-na so razmerja med takšnim in drugač-nim mesom, pomembne so maščobe, za-čimbe in drugi dodatki. Pri vsem tem sodelujejo še tehnični vodja, vodja proiz-vodnje in predelave, pa seveda komer-ciala.«
Obdelava mesa mora teči po točno do-ločenern postopku, ki je predpisan. za trajne izdelke. Morda se bo komu zdelo čudno tole, vendar povsem drži: trajni mesni izdelki se pripravljajo iz zmrznje-nega mesa. Pripravljena masa se nato polni v ovitke in nato gredo salame v sušenje oziroma zorenje v klima celice.
Govorim z njo o delu,- kakršnega opravlja v Tovarni mesnih izdelkov. Misli pa mi že uhajajo na drugo temo. Tatjano sem povabil na pogovor tudi zaradi tiste-ga drugega, zaradi slikarstva. To je njen kanjiček in rada sede za platno. Seveda ne dan za dnem, kajti nek poseben nav-dih za ustvarjanje te ne obide vsak dan.
Tatjaha je rada risala žev šoli. Na pa-pir, pa steklo je tudi uporabila in vedno si je želela »ta prave« barve, platno in sli-karske čopiče. Resneje se je začela uk-varjati s slikarstvom pred sedmimi leti. Že leto kasneje je v okviru društva Likos iz
Murske Sobote na skupinski razstavi po-stavila na ogled eno delo. Leta 1980 je Društvo likovnih samorastnikov v Ljub-Ijani pripravilo razstavo, tam pasejeTat-jana predstavila že s štirimi deli.
Čas je šel naprej. Tudi njena ustvarjal-nost in seveda hotenja, pa želje. Lani se ji je uresničila ena izmed največjih: pripra-vila je prvo samostojno razstavo v poslo-valnici Mercator Turista v Ljubljani-, na kateri se je predstavila z ducatom svojih del. Konec npvembra je razstavljala v re-stavraciji Močilnik na Vrhniki, prav v teh dneh pa se na samostojni razstavi pred-stavlja že tretjič. Svoja dela je postavila na ogled v hotelu Radin v Radencih.
Tatjana Košir se je v začetnecn iskanju zatekla v abstraktnost, W se je kasneje izkristalizirala v bogati barvitosti toplih barv, prenešena v cvetje in krajine. Njen stil slikanja je kolorit mehkobe, povsem povezan z naravo njene pšihe, izraz pa povsem razpoloženjskL, čustveno pove-zan z ritmom življenja. Tatjaria Košir ima svoj spekter barv. Mnogo uporablja rjave tone, dodaja jim neapeljsko rumeno, pa oker, oranžno, angleško rdečo, rada ima črno. Bele, zelene in modre ni.
»Kako nastane slika? Koliko časa po-rabiš zanjo?«
»Včasih gre hitro. Napravim skico, jo malce popravim, sedem k platnu in čez teden dni, morda malo več, je dela ko-nec. Pa ne gre vedno tako. Vse je odvisno od razpoloženja. Če sem vesela, to sem opazNa sama, slikam v svetlejših tonih. Temnejši izražajo tisto drugo. Takrat de-lo tudi dlje časa traja, tedne, mesece, morda vse leto...«
Nekaj več kot dvajset del je napravila doslej. Nekaj slik je podarila svojim, pa prijateljem, nekaj jih je tudi prodala. Ne-katere ima doma, ostale bodo pri hiši in pravi, da jih ne da za noben denar.                                                        MiiIeBitenc