r Na Soriški planini pognali vlečnico Slatnik — Od srede je smučišče na Soriški planini bogatejše za vlečnico Slatnik, ki teče od Litostrojske koče proti sedlu med Lajnarjem in Slatnikom. Dolga je 710 metrov, premaga 101 meter nadmorske višine in bo na uro prepeljala H00 smučarjev. Za smučanje je odprla manj zahtevne terene, kasneje bo služila kot dostavna vlečnica žičniškega sistema, ki ga načrtujejo z izgradnjo športno rekreacijskega centra na Soriški planini. Zato je to majhen in velik korak obenem ali kot je na otvoritvi dejal Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine, hiteti moramo počasi in preudarno. Letos bodo postavili še vlečnico Lajnar in obnovili cesto. Če pred leti nihče ni mislil, da bo prav cesta najprej urejena — nemalo zaslug za to ima Cestno podjetje iz Kranja — se danes kot hujši problem kaže napajanje z električno energijo, odvajanje odpadnih voda in telefonska povezava. (M. V.) — Foto: F. Perdan Leto XXXIII. Številka 8 Ustanovitelji: občinaka konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in TrtiC - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec _ Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA Kranj, petek, 1. 2. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1847 kot tednik, od januarja 195M kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Želje predsedniku Zadnjega sporočila zdravniškega konzilija, ki bedi nad zdravjem in okrevanjem predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita, da naš predsednik dobro okreva in že opravlja nekatere državniške dolžnosti in da poslej konzilij ne bo več redno poročal, smo bili najbolj veseli! To ni bila le radostna vest za nas v domovini, temveč za Številne naše ljudi na tujem, za nase izseljence, za narode sveta in njihove voditelje Predsednikova modra beseda svetu ni bila nikdar tako potrebna kot prav sedaj, ko se bijejo mir in vojna, pamet in nespamet, napredek in nazadovanje, svoboda in hegemonija. Na desettisoče pisem in brzojavk z iskrenimi željami po ozdravitvi je že prejel naš predsednik. Vseh ni mogoče našteti. Kar je bilo zadnje čase napisano o tovarišu Titu, bi bilo preveč za knjigo z več tisoč strani! Tokrat naj omenimo, da so predsedniku Titu pisali delegati makedonskega Sobranja, delegati srbske in vojvodinske skupščine, delegati slovenske skupščine, zbrani na sredinem zasedanju, borci prve proletarske brigade iz Beograda, sindikati s Kosova, delegati hrvatskega Sabora, direktorji 16 največjih svetovnih listov, nad 700 italijanskih županov, pa naši najmlajši, delavci, organi skupnosti in organizacij itd. Tito, ozdravi in spet pridi med nas, je skupna želja vseh! Predsedniku so med drugim zaželeli hitrega okrevanja in zdravja tudi delegati zborov radovljiške občinske skupščine, predsedniki krajevnih organizacij ZB in člani občinskega odbora ZB Radovljca, krajani Brezij, delavci Sukna iz Zapuž, delavci Plamena itd. Pozdravi predsedniku prihajajo tudi iz drugih gorenjskih občin, kolektivov in i organizacij. I_±J Intenzivne politične priprave r KRANJ - Na seji Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko pretekli ponedeljek so predsedniki občinskih konferenc SZDL poudarili potrebo po močnem družbenem in političnem angažiranju za uveljavitev družbenega planiranja. Smernice za sestavo srednjeročnih načrtov razvoja so bile sprejete v skoraj vseh krajevnih skupnostih na Gorenjskem, kot tudi v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih. Zato je nujno, da se sedaj prične intenzivno delo pri usklajevanju medsebojnih srednjeročnih načrtov med poslovno in tehnično povezanimi organizacijami združenega dela, med proizvodnjo in trgovino, med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi in tudi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Predvsem bo potrebno poskrbeti, da bodo v vseh teh naših načrtih dosledno upoštevane skupaj dogovorjene smernice nadaljnjega razvoja SRS in SFRJ, ki vsebujejo ukrepe za bolj gospodarno ponašanje vseh up- ravljavcev družbenih sredstev. To je tudi smisel in vodilo globalnega načrta stabilizacije našega gospodarstva za letošnje leto in naslednja leta novega srednjeročnega načrta. Bolj gospodarno delovati pa po drugi strani pomeni tudi svoje izdelke prilagajati potrebam trga, proizvajati izdelke v zahtevani kvaliteti in količini, z boljšo organizacijo dela in modernejšo tehnologijo dvigniti produktivnost dela na evropsko raven, s tem postati konkurenčen tudi na zunanjih trgih, kajti le trajna izvozna usmeritev našega gospodarstva lahko dokončno ozdravi samo gospodarstvo in utrdi naš ekonomski in tudi naš notranji in zunanji politični položaj. Koordinacijski odbori za družbeno planiranje pri občinskih konferencah SZDL naj bi prevzeli tudi nadzor nad uvajanjem .in izvajanjem stabilizacijskih ukrepov v naše programe in načrte povsod tam, kjer ne bi te naloge poverili posebnim komisijam. I. S. 10.STRAN: Sre6no dekleta in fantje v Lake Placidu Srečanje gorenjskih vosovcev Bogate so njihove izkušnje službe v kranjskem domu JLA, Snidenja gorenjskih vosovcev so se udeležili tudi člana sveta republike Ivo Svetina in France Perovšek, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Janez Znidaršič, predstavniki Uprave javne varnosti Kranj in slavnostni govornik, predsednik pokrajinskega odbora Franc Puhar-Aci. Gorenjske pripadnike Vosa je seznanil z zunanjepolitičnim položajem in vlogo Jugoslavije ter nalogami gospodarske stabilizacije. Na srečanju so se še posebej spomnili pripadnikov Vosa, ki so dopolnili 60 let. Podelili so jim knjige »Zaščita narodnoosvobodilnega boja«, še posebej pa je zbrane nagovoril načelnik UJV Kranj Stane Mihalič. Predsedniku Titu so poslali pozdravno brzojavko in mu zaželeli obilo zdravja, hkrati pa so sklenili, da je zbiranje gradiva o delovanju VOS na Gorenjskem njihova glavna naloga. J. Košnjek Kranj — Februarja leta 1943 je bila v Sloveniji ustanovljena var-nostnoobveščevalna služba, VOS imenovana, zadolžena za odkrivanje izdajalcev, belogardistov, plavogar-distov, črnorokcev, raztrgancev in vseh drugih sodelavcev okupatorja ter spremljanje gibanja sovražnikovih enot. VOS se je zrasla z ljudmi in ukrepala sama ali v sodelovanju s partizanskimi enotami. Tudi na Gorenjskem so bile spomladi leta 194M organizirane pokrajinske in okrožne komisije VOS z rajoni. Uspešno je bilo njihovo delo, kar velja tudi za kasnejša leta, ko je bil VOS reorganiziran in so bile ustanovljene Vojska državne varnosti, obveščevalna služba in OZNA. Preskromne so te besede za vso bogato dejavnost Vosa, ki jo je orisal Rudi Lukman, predsednik pokrajinskega odbora VOS za Gorenjsko na sredinem srečanju pripadnikov te Gorenjska potrebuje enoten kulturni prostor Stabilizacijski ukrepi bodo oklestili tudi kulturni dinar. Steklo je dogovarjanje, katere naloge bomo morali uresničiti, katere bodo lahko ostale nekoliko ob strani. V republiki smo dali prednost knjigi, gledališču in varstvu kulturne dediščine. V teh dneh se odločajo tudi po občinah. Prav je, da pogledamo, kje je moč kaj privarčevati. Toda če se bomo pogovarjali le o zategovanju pasov, ne bomo dosegli kvalitetnih sprememb. Sedanje trde gmotne razmere so v še jasnejši luči pokazale v kulturi nakopičene probleme. Kulturni načrti so še vedno seznami institucij, ki jih je treba financirati, redke organizacije združenega dela v svoje načrte vključujejo tudi kulturno dejavnost. Vloga občinskih kulturnih skupnosti je nedorečena. Na eni strani so še vedno pod vplivom oblasti, občinske uprave in politike, saj tako imenovane občinske koordinacije včasih »varčujejo« na račun kulture. Na drugi strani doživlja sedanji sistem financiranja kulture ostre kritike, saj uravnava načrtovanje od zgoraj navzdol in povzroča navzkrižja med skupnim programom in občinskimi programi. Nimamo razvitega sistema pokrajinskega dogovarjanja in sodelovanja, zato je seznam nacionalnih ustanov neverjetno dolg. (jrorenjska kultura je razdrobljena po občinah, pa tudi v občinah. Kulturni delavci sami čutijo nemoč, ko bi morali skupno nastopiti. Skupna naloga je združila gorenjske muzeje in ob tem pokazala, kako naravno je pokrajinsko povezovanje. Na praznino vsako leto opozarjajo gorenjske Prešernove nagrade. Ker ni enotnega gorenjskega kulturnega prostora, tudi kriterijev ni. Vrstijo se proslave po občinah, čeprav bi morda gorenjskemu delavcu lahko ponudili skupno. Veliko primerov smotrnosti povezovanja bi lahko našli, povezav, ki bi pomenile tudi prihranek denarja, boljše delo in več dela. Smo na pragu novega srednjeročnega obdobja. Za korenite spremembe je malo časa. Toda če bomo v prihodnjih, letih izoblikovali zavest o enotnosti gorenjskega kulturnega prostora, bo vnaprej organiziran, usklajen in dogovorjen nastop kulturnim delavcem zagotovil boljši položaj v družbi. Ne nazadnje, so tudi sami dolžni opozarjati, da je zadovoljevanje kulturnih potreb pomemben dejavnik našega napredka. M. Volčjak a so kot osnovno točko na svoji skupščini obravnavali stabilizacijske ukrepe. Dogovorili so se, da bodo ravnali skladno z resolucijo. Zaradi manjših sredstev so se morali odločiti, da skrčijo program skupnih nalog na področju družbe nega varstva otrok v Sloveniji tako, da odložijo uvedbo porodniškega dopusta za kmetice, pri drugih izdatkih pa bodo skušali prihraniti še okoli 10 milijonov dinarjev. Brez otroškega dodatka bo ostalo desettisoč otrok, ker se je zvišal osebni dohodek njihovih staršev. Živahna dejavnost Delegati skupščine SR Srbije so ugodno ocenili lan sko izvajanje zemljiške politike. S pospeševanjem kmetijske proizvodnje in izvoza ter hitrejšim združevanjem kmetov, naj bi novo srednjeročno obdobje začeli z boljšimi možnostmi za predelovanje hrane. Zbori sobranja Makedonije 80 razpravljali o uresničevanju pravic in interesov delovnih ljudi in občanov pred upravnimi in pravosodnimi organi in v drugih organih in organizacijah. Skupščini Črne gore in Vojvodine pa sta največ pozornosti namenili stabilizaciji. Novi vozili iz Crvene zastave Te dni se bosta na našem trgu pojavila dva tipa Za stavinih gospodarskih vozil. Gre za posebne tovornjake prekucnike in potujoče prodajalne knjig. Ta vozila bodo še posebej primerna za večja mestna središča. Njihova nosilnost bo 2,5 do 3,5 tone. Vozila bo sestavljala tovarna »Proleter«. Po načrtu naj bi letos izdelali 120 takšnih vozil. Denar zagotovljen Z dogovorom o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o izgradnji in financiranju kulturnega doma Ivan Cankar, ki ga je sprejela ljubljanska skupščina novembra lani, so ocenili novo predračunsko vred nost doma. S tem se zviša tudi finančna obveznost Ljubljane in znaša 558 milijonov dinarjev. 27. januarja 1945. leta je bilo na kunski postaji G-14 v Dragi precej živahno. Vsakih 14 dni so šli v dolino po hrano, ki so jim jo vedno priskrbele gospodarske komisije. Tistega večera so bili kurirji namenjeni v Vrhnje pri Radovljici. Menili so, da je še vedno bolje, da gredo vsi kurirji na 14 dni po hrano, kot pa da bi vsak drugi dan hrano nosila po dva kurirja. Ponavadi so se tudi dogovorili s kurirji, ki so bili na službeni poti, da se pri vrnitvi nekje dobijo, od koder bi šli vsi po hrano. Tako je bilo tudi ta večer. Na zvezo na Dobrčo sta odšla Anton Negro-Miha z Ljubnega in Anton Janša z Brezij. Ciril Stular. komandir kurirske postaje, jima je naročil, naj nazaj grede počakata pri Vazarju, da bi skupaj z drugimi kurirji šla tudi onadva v Vrhnje. Se tovariški pozdrav in kurirja sta odhitela na zvezo na DOfiRCO. Medtem pa so ob devetih zvečer nemški policisti iz Poljč vdrli v Vazarjevo hišo, ki je zadnja na desni strani v smeri pokopališča talcev v Dragi. Stanovalce so nagnali iz postelj v kot sobe, kjer so morali ob mrzli peči mirno čepeti vse do jutra in to v samih nočnih srajcah. Na okno, ki gleda proti Dragi, so postavili mitraljez, skozi okno, ki gleda na dvorišče in cesto pred vhodnimi vrati, pa so namerili brzostrelke. Skriti so bili tudi v gospodarskem poslopju na drugi strani ceste, le nekaj metrov od hiše, in še v nekaterih hišah na križišču ob vstopu v dolino Drage. Nihče ni smel prižgati luči, niti kaditi ali govoriti. Policisti so samo šepetali med seboj. Pokojni Franc Frelih, po domače Vazar, mi je pred desetimi leti pripovedoval, kako je bilo tisto noč: »V sobi smo drgetali od mraza. Nismo se smeli premakniti, niti govoriti niti se obleči. V naši sobi je bil mitraljez obrnjen proti Dragi. Bili so tudi po drugih sobah. V hiši je bilo kakih 30 policistov. Okrog desetih zvečer zaslišimo zunaj korake. S težkimi nahrbtniki se je hiši in zasedi bližalo deset borcev 3. bataljona Kokrškega odreda, le-ti so šli zvečer po dolini Drage mimo naše hiše v Podgoro po hrano, zdaj Bila je polna luna, in zunaj svetlo kot podnevi. Ko so šli mimo okna. na katerem je bil mitraljez, se je tretji borec v koloni obrnil in pogledal proti oknu. Moja žena ga je videla, pa se ni mogla vzdržati. Joj, smrti gleda v obraz, je dahnila v pričakovanju strelov. Oficir je skočil k njej, jo udaril z dlanjo po ustih, 1 nato pa zadržal dlan na ustih, da ne bi kričala in s tem opozorila borce na nevarnost. Sicer se ob kriku nihče ne bi rešil, saj so od vsepovsod prežale nanje cevi. Vedeli smo. da smrt preži na borce, a jim nismo mogli pomagati. Tedaj je potihoma prišel neki oficir v našo sobo in zaše-petal po nemško: Ne streljajte, to je predhodnica bataljona. Policisti so se z orožjem umaknili od oken, da jih ne bi'borci opazili; šli so samo dva metra od zasede pri oknu. Toda Nemci so se zmotili. Bataljon tega večera ni zapustil taborišča in to zmoto so Nemci kmalu spoznali. Tej zmoti se imajo borci zahvaliti, da so ostali živi. Ob enajstih zvečer sta se hiši bližala dva kurirja, ki sta šla v smeri Drage. Ustrelili so ju iz naše sobe. potem pa so policisti skočili ven, jima izpraznili žepe, odvzeli torbice in orožje in ju vrgli čez plot na sneg. Borca so vrgli čez ograjo v sneg, zato, da ju drugi borci, ki bi prišli po poti, ne bi zagledali v snegu. .« Tako sta padla kurirja 15-letni Anton Negro-Miha iz Lubnega in 16-letni Anton Janša z Brezij. Negrova mama, po domače Petra-nova, je prav tisti dan pripravljala paket za sina, ker so doma klali prašiča in mu je hotela poslati nekaj klobas in drugih dobrot. Pa še god je imel januarja. Pa je v hišo prišla tako žalostna vest. V tistem času, ko so rafali pokosili omenjena kurirja, je bilo 11 kurirjev nekje ob potoku blizu sedanjega gostišča v Dragi. Na čelu kolone je šel 18-letni komandir Ciril Stular iz Palovč v tržiški občini. Spotoma so se koloni priključili še trije člani pokrajinske tehnike, ki so bili iz bivališča tehnike v Dragi namenjeni na pokrajinsko tehniko na Jelovico. Ciril je imel roke v žepu, brzostrelko pa obešeno čez prsi. Petdeset metrov so se vračali. V Podgoro so šli ko ori pa SiT00 u« T Vt nas še ni bilo zasede Videli smo ptf\ Vaf r.'evo h.so je mitraljeski Ualrn <,„ »w*i£L*j .JE mi rafal z okna te hiše na mah smrtno kako so policisti pripravili orožje Bali smo se streljanja in posledic Begunje - V spomin no trina/st kurirjev in drugih borcev, ki so v noči s 27. na 28. januar padli r Dra gi pri Begunjah. prežii>ela borca Stanko Papler in Franc H rova t na dan tragedije že 34 let prižigata svečeitb spomeniku padlim. ... pokosil vseh prvih šest v koloni, drugi pa so stekli bodisi nazaj ali se splazili k potoku in potem po potoku nazaj. Nemci so spet planili ven, jim vse pobrali, jih vrgli s poti in zagrebu v sneg. da jih drugi ne bi videli. Ob dveh ponoči sta spet prišla dva borca s Podgore. Sla sta po gazi v snegu na glavni cesti Tržič-Begunje. Pred križiščem in odcepom ceste v Drago so ju ustrelili. Bila sta to Urh Pogačar in Jože Jeglič. Cvetan Pohar z Brezij je padel ob treh zjutraj, ob pol šestih pa še člana OZN A Miro Mrak in Franc Pre-šeren-Julek; Stanka Paplerja iz Dvorske vasi pa so ujeli in po-milostili za Hitlerjev rojstni dan. 20. aprila 194.r). leta. Tako je v svetli, mrzli januarski noči od sobote na nedeljo od 27. na 28. januar 1945. leta padlo blizu Vazarjeve hiše 7 kurirjev, član pokrajinske tehnike Slavko Benedik. trije borci kokrškega odreda in dva člana OZNA. Padlim kurirjem so po vojni, na kraju kjer so padli, postavili spominsko obeležje. Stanko Papler in Franc Hrovat, preživela kurirja, že 34 let ob enajstih zvečer ob spominskem obeležju prižgeta 1.'} sveč v spomin na 13 padlih kurirjev in borcev tiste nesrečne januarske noči pred svitom svobode. ' L Tekst in'fothV'Jote'Vidi- Šport v rokah politi Združene države Amerike so odločene bojkotirati olimpijske igre v Moskvi, če se sovjetske čete ne bodo umaknile iz Afganistana — Zavezniki ZDA z izjemo Velike Britanije še omahujejo — Waldheim meni, da igre morajo biti — Diplomatska ofenziva Sovjetske zveze — Sestanek islamskih držav - NEW YORK — Sport postaja orožje politike, bi lahko dejali ob zadnjih zapletih o udeležbi Združenih držav Amerike in njihovih za veznikov na letošnjih olimpijskih igrah v Moskvi. Američani so trdno odločeni letošnjo največjo športno prireditev bojkotirati, če se sovjet ske čete ne bodo umaknile iz Afganistana ali če ne bodo olimpijske igre v katerem drugem kraju. Moskva se očitno za glas svojega velikega nasprotnika ne meni. Pospešila je priprave na olimpijske igre in hkrati sprožila diplomatsko akcijo, v kateri sodelujejo tudi druge članice Varšavskega sporazuma. Cilj akcije je zagotovitev čim popolneje udeležbe na igrah. Obenem s tem pa Sovjestka zveza nadaljuje svojo aktivnost v Afganistanu in podpira režim Karmala, čeprav tudi vesti o uporu zoper Karmalov režim in Sovjetsko zvezo ne manjka. Ostaja osrednje vprašanje, kako bodo zavezniki sprejeli oziroma podprli ameršiki sklep o bojkotu iger. Kaže, da se zanj najbolj ogreva Velika Britanija, medtem ko drugi zavezniki še niso sprejeli dokončne odločitve. Generalni sekretar Organizacije Združenih narodov dr. Kurt VValdheim je izjavil, da igre morajo biti! Pogoj zato je popuščanj* napetosti. Prav ta ogroža plemeniti duh in dolgoletno tradicijo olimpijskih iger. Olje na ogenj je prilila pravkar končana konferenca islamskih držav v Islamabadu v Pakistanu. Pet ostrih resolucij je sprejelo za sedanje. V njih obsojajo sovjetski vdor v Afganistan, hkrati pa poudarjajo, da to ne pomeni zbliževanja z Združenimi državami Amerike 11 držav od skupno 36 udeleženih je prav tako sklenilo bojkotirati olimpijske igre v Moskvi. Alžirija, Irak in Libija pa so predlagale pre-kinitev vseh stikov s Sovjetsko zvezo, kar pomeni hkrati tudi bojkot iger. Pet resolucij so sprejeli v Islamabadu. Prva, kot že rečeno, obsoja Sovjetsko zvezo in sprejema bojkot olimpijskih iger. Hkrati izključuj«? Afganistan pod Karmalovim vodstvom iz Organizacije. Druga poziva islamske države k bojkotu Egipta zaradi sporazumevanja z Izraelom obsoja Izrael in poziva islam za pomoč palestinskemu ljudstvu. Tretja resolucija govori o »Zahodu« in ga opozarja, naj se ne meša v islamske zadeve, četrta pa poziva Iran in Združene države Amerike k mirn rešitvi spora. Peta resolucija pa se prav tako nanaša na Sovjetske zvezo in terja umik njenih sil in ljudi z roga Afrike. Iran je prvič v 2500-letni zgodovini dobil predsednika države. To je Bani-Sadr, ki je na volitvah pretekli teden dobil potrebno večino Doslej je bila vsa oblast v državi v rokah ajatolov, predvserr Homeinija, ki je nekaj časa že na zdravljenju. Bani-Sadr je po izvolitvi med drugim izjavil, da v Iranu ni dvoje ali več oblasti, ampak ena. S tem je posredno opozoril študente, ki imajo že meseca zaprte talce I ameriškem veleposlaništvu, naj si ne lastijo preveč oblasti, hkrati pa it povedal, da Iran ne želi živeti pod nadvlado ene ali druge velike sile Živahna zunanjepolitična aktivnost je značilna tudi za našo države Na enodnevnem obisku pri nas je bil avstrijski zunanji minister Pahr Pogovarjal se je z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josiporr Vrhovcem in predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinor Đjuranovićem. Največ pozornosti je veljalo sodelovanju med AvstnK in Jugoslavijo, napetemu mednarodnemu položaju in pripravam n* madridski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju. V Jugoslaviji p« je bil tudi predsednik tunizijske ljudske skupščine Sadok Mokadem.\ imenu tunizijskega voditelja Habiba Burgibe, svojem imenu in v imeni tunizijskega ljudstva je izročil iskrene pozdrave predsedniku Titu i željami za dobro zdravljenje. Tunizijski gost se je med obiskom t Jugoslaviji pogovarjal s predsednikom zvezne skupčine Dragoslavot Markovičem, podpredsednikom predsedstva SFRJ Lazarjem Koli*V skim in predsednikom zvezne konference SZDL Todom Kurtovićea Med obiskom smo bili priča izmenjavi mnenj o sodelovanju med drli vama, o akcijah neuvrščenih in o delovanju tunizijskega in jup slovanskega družbeno-političnega sistema. Skupna je bila ugotovitev da se stiki med državama ugodno razvijajo. J. Košnjek Odgovornost predlagatelje predlagateljev, naj se problemaii ki je načrtovana, tudi v predvij nem roku obravnava. Svoj delei lahko prispevajo tudi sestavh gradiv. Bolj kot doslej pa m« pri nastajanju programa skuf* sodelovati družbenopolitične om zacije in samoupravne skup»\ Edina izjema je komite in ' Kranj - Komite občinske konference ZKS Kranj je obravnaval program dela zborov občinske skupščine in določil področja, kjer bo nujno sodelovanje komiteja oziroma njegovih delegatov v družbenopolitičnem zboru ter komunistov, delegatov v drugih dveh zborih. Menil je, da kaže še posebej obravnavati poročilo pravosodnih organov, vendar s stališča, v kolikšni meri je zadnja reorganizacija sodstva uspela. Prav tako je še posebej opozoril na pomembnost prostorskega planiranja in celovitega reševanja stanovanjske problematike. Komite je obravnaval tudi uresničevanje lanskega programa dela skupščinskih zborov. Preveč je bilo dodatnih točk dnevnega reda. Nekatere so bile upravičene, za druge pa tega ne bi mogli trditi. Preveč pa je tudi zadev, ki so bile planirane, pa so bile z dnevnega reda umaknjene ali pa je bila razprava prestavljena. Tu je opozoril komite na odgovornost Poročilo o uresničevanju prom pa tudi kaže, da je družbenop* ni zbor še vedno preobremeni vsemi mogočimi zadevami S vodeni njegova ustavna vloga Izredno zasedanje skupščin Radovljica — V ponedeljek, 4. februarja, ob 16. uri bo v avli Linhartove osnovne šole v Radovljici skupno zasedanje skupščin izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, skupnosti socialnega skrbstva in telesno kulturne skupnosti. Vzrok za sklic skupnega zasedanja je republiška resolucija ter zahteva, da morajo biti do 1. marca usklajene prispevne stopnje. Nove stopnje bodo predvidoma manjše za 1,14 odstotka. Prav tako bo na zasedanju govora tudi o prednostnih nalogah in ukrepih za hjpljše gospodarjenje. J. R. Organiziran obisk razstave o življenju in de Edvarda Karde Na Gorenjskem je precejšnje i manje za ogled razstave posv^j življenju in delu velikega hun! sta, misleca in revolucionarja j varda Kardelja v Ljubljani na! spodarskem razstavišču. Zato h vse občinske konference SZDL ti gorenjskih občin odločile, da m zirajo skupinski ogled od 15a 19. februarja 1980. Po dogovoru bi si Kranjčani — delovni ljudi šolska mladina — ogledali raii v petek, 15. februarja, v dveh I nah: dopoldne in popoldne. Trif v petek in ponedeljek (15. in lt| ruarja), Ločani v ponedeljek. I bruarja, Radovljičani in Jeseni! pa v torek, 19. februarja. Takvl Kranjčani nameravajo organa! prevoz z vlakom v Ljubljano i| zaj tudi Jeseničani in Radovlji' saj bi njihov vlak peljal in w| obiskovalce prav od Bohinjski strice prek Jesenic do Radov1"1 ^PtjdnaKav"**« i • do konca februarja. Planiranje v krajevni skupnosti PETEK, 1 FEBRUARJA 1* Stabilizacijska prizadevanja »oklestila« smernice V krajevni skupnosti Bela je večina nalog tega srednjeročnega obdobja že uresničenih — Za naslednjih pet let načrtujejo premišljeno in v skladu z možnostmi — Okrepiti združeno delo in pospešiti razvoj kmetijske dejavnosti — Želje po 4-letni osnovni šoli Zgornja Bela — Ko Belani v teh dneh na zborih delovnih ljudi in občanov pregledujejo uresničevanje nalog tega srednjeročnega obdobja, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je večina obveznosti že izpolnjenih. Veliko so prebivalci petih vasi pod Storžičem — Zgornje, Srednje, Spodnje Bele, Bašlja in H ras naredili v zadnjih treh, štirih letih. S samoprispevkom in s pomočjo družbenih sredstev so zgradili družbenopolitični center na Zgornji Beli, kjer so našle svoj prostor za delo družbenopolitične organizacije in društva. V njem je tudi sodobna samopostrežna trgovina, ki je razrešila dokaj perečo družbeno preskrbo vasi, in zbiralnica mleka, še kako pomembna za večjo mlečno proizvodnjo. V varstvo sedanjim rodovom in zanamcem pa so predali osrednji spomenik padlim iz krajevne skupnosti v NOB, tik pred novim letom pa do konca speljali že pričeto akcijo za čim gostejše telefonsko omrežje. In kar pri tem največ velja: ljudje so v teh letih spoznali, da je potrebno vlagati ne le v osebni standard, temveč tudi v družbene objekte in da je tudi s pičlimi družbenimi sredstvi, vendar pa z voljo in lastnim prispevkom, mogoče doseči načrtovano. Pa tudi preseči. Otroški vrtec v preurejenem starem družbenem domu je najlepši dokaz za to. Bil je želja krajanov v dolgoročnem obdobju in »zunaj« tega planskega obdobja, pa vendar je »Čriček« že lani sprejel prve malčke. Misli Belanov, Bašljanov in Hra-šanov pa so usmerjene že v prihodnje srednjeročno obdobje. Eno so želje in drugo stvarne potrebe in možnosti, zato na Beli načrtujejo premišljeno. Smernice in elementi plana so že izdelani, načrt je obsežen, zato ga bodo stabilizacijska prizadevanja in ukrepi za splošno družbeno varčevanje zagotovo »okle-1 stila«za nekaj točk, nekatere naloge pa še za nekaj časa potisnila v dolgoročni plan. V letih 1981-85 bodo v krajevni skupnosti reševali predvsem tiste probleme, ki so bili doslej zaradi hitrega napredka na drugih področjih zanemarjeni. Gre predvsem za socialna, stanovanjska in komunalna vprašanja ter vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijske dejavnosti. Število kmečkega prebivalstva namreč iz leta v leto upada, vse manj je tudi »čistih« kmetov, ki pa na razdrobljenih površinah in nepovezani s proizvajalci hrane oz. trgom ne morejo donosno gospodariti. Preprečiti bo tudi treba krčenje rodovitnih površin na račun stanovanjskih in počitniških objektov. Belani se že vrsto let prizadevajo, da bi v krajevni skupnosti okrepili združeno delo. Edini predstavnik tega je doslej Počitniški dom Rade Končar iz Zagreba. S tem ko bi v domačem kraju zagotovili nova delovna mesta, bi preprečili že dokaj problematično odseljevanje krajanov v primestna in mestna naselja. Obenem pa bi se na relaciji združeno delo-krajevna skupnost razkrile tudi boljše možnosti za zadovoljevanje raznovrstnih potreb. Dolgoletna želja krajanov je 4-let-na osnovna šola na Zgornji Beli, predvsem mladi si želijo športnih objektov in rekreacijski center ob Belici. Zaradi slabe oskrbe s pitno vodo naj bi položili še dodatno cev od Preddvora do Bele. V prihodnjih petih letih bodo v krajevni skupnosti asfaltirali še nadaljnjih devet kilometrov vaških poti, uredili javno razsvetljavo ob cesti v Hraše, telefoni pa naj bi zabrneli še v H rasah in na Laškem nad Bašljem kjer naj bi delovni kolektiv Rade Končar iz Zagreba zgradil do konca leta 1985 hotel B kategorije s 120 ležišči. S tem bi tudi odpravili nesorazmerje med razpoložljivimi zmogljivostmi in potrebami na področju gostinsko-turistične ponudbe. Sicer pa podrobni urbanistični red določa, da se bo Bašelj razvijal v turistično naselje, Zgornja in Srednja Bela bosta delavskega značaja. Spodnja Bela in Hraše pa namenjeni razvoju kmetijstva. C. Zaplotnik Premalo lokacij v Poddobravi V 5. številki Glasa ste na H. strani objavili odgovore na vprašanja delegatov z decembrske seje skupščine občine Radovljica. Pod naslovom Premalo lokacij v Poddobravi je bil posredovan odgovor delegaciji iz Elana, ki jo je zanimalo, kaj bo občinska skupščina ukrenila v zvezi z občutnim pomanjkanjem lokacij za stanovanjsko gradnjo v Poddobravi v Begunjah. V njem je med drugim tudi navedeno, da je bilo med postopkom geodetskih in upravnih opravil nekaj težav z lastniki zemljišč in predstavnikom krajevne skupnosti. Mislim, da bi moral biti odgovor popoln in ne enostran- ' Na sklicu lastnikov zemljišč, ki mejijo v zazidalnem načrtu, in predstavnika krajevne skupnosti je predstavnik zemljiško pravnih zadev pri skupščini občine Radovljica dobil pojasnilo, da se lastniki prizadetih zemljišč ne strinjajo z zazidalnim načrtom Poddobravi. Lastniki v postopk. osnutka izdelave urbanistične^ in zazidalnega načrta sploh ai bili obveščeni, ampak šele javni razgrnitvi načrta. Tu pr pombe niso bile več upoštevane' načrt je šel na skupščino v sprt jem. V krajevni skupnosti Begunj' je veliko nekoristnih kmetijsk:' površin v družbeni lasti, verjetn največ v občini. Zazidalni na?' pa je izdelan na samem kmeti sko obdelovalnem zemljišt-Vprašujemo se, ali res pnhaj čas, ko ne bo več treba jesti kn ha, mleka, krompirja in mesa Nikakor nismo proti gradnji <'•'■ roma izdaji lokacij na obmotj-krajevne skupnosti, smo pa pntf pozidavi kmetijskih obdelovalni' površin, medtem ko v ozadji ostajajo nekoristne površine. Predsednik sveta KS Legat Nikolaj Kmalu selitev specialističnih ambulant Josip Štirn Pred dnevi smo se v Kranju poslovili od glavnega direktorja Josipa Štirna, ki je deset let uspešno vodil našo delovno organizacijo. Rojen je bil pred štiridesetimi leti v delavski družini v Skopju in se je po osvoboditvi preselil v Kranj, kjer je končal gimnazijo in tehnično šolo, na strojni fakulteti pa je diplomiral leta 1966. Najprej se je zaposlil v kranjski Iskri in nato pri zunanjetrgovinski organizaciji Contal v Ljubljani in leta 1970 e postal glavni direktor tovarne Ikos v Kranju. To odgovorno delo je prevzel v času, ko je bilo podjetje v nezavidljivem položaju ob združitvi dveh manjših kolektivov v enotno organizacijo. Pod njegovim vodstvom je prišlo do preporoda delovne organizacije. V kratkem času smo uspeli obnoviti zunanjetrgovinsko dejavnost in vzpostaviti nove stike z vse širšim krogom zunanjih partnerjev. Tako je Ikos postal podjetje znano po uspešni in razmeroma veliki izvozni dejavnosti in poznano po kakovostnih izdelkih v velikem delu sveta, predvsem pa v državah v razvoju. Kolektiv pa se je izredno hitro tudi notranje razvijal in se samoupravno organiziral. Tako smo popolnoma modernizirali proizvodnjo in se pred dobrim letom vselili v novo tovarno. Ob vsem delu pa je Josip Stirn opravljal še vrsto drugih odgovornih nalog. Bil je delegat^ občinske skupščine, član izvršnega odbora občinskega sklada skupnih rezerv, član odbora za uvoz opreme pri gospodarski zbornici SRS, predsednik meddržavnega sveta za sodelovanje med Jugoslavijo in DDR v okviru Zvezne gospodarske zbornice, član sveta direktorjev ZPS, član poslovnega odbora Tekstilma-šine Beograd, član poslovnega odbora in Rudisa, aktivno pa je delal tudi pri krajevni skupnosti. Sodelavci Jesenice — Bolnico na Plavžu so 1948. leta odprli z namenom, da bodo v treh oddelkih s 160 posteljami opravljali le dejavnosti na področju internega zdravljenja, kirurgije in ginekologije s porodništvom. Danes je v precej zastarelem objektu okrog tristo bolniških postelj, razen tega pa mora bolnica glede na potrebe občanov že dolgo opravljati tudi ambulantne storitve. In prav zaradi vedno večjih potreb po specialističnih storitvah je prišlo do izgradnje novega prizidka k jeseniški bolnici. Po triletnih pripravah projekta so 1974. leta začeli graditi prizidek. Glede na takratne cene naj bi objekt stal 48 milijonov dinarjev, če bi ga zgotovili do konca 1976. leta. Ker je Gorenjski zdravstveni sklad, ki so ga. konec 1972. leta ustanovili v ta na-* men, od 1973. do 1976. leta zagotovil le 18 milijonov dinarjev v letnih obrokih in je bilo kakršnokoli najetje posojila za naložbe v negospodarstvo nemogoče, so se odločili za izgradnjo objekta specialističnih ambulant v treh delih. Pozneje je ta sklad prevzel financiranje izgradnje vseh treh etap in se obvezal zagotoviti sredstva v obrokih do 1980. leta. Izgradnja objekta pod takimi finančnimi pogoji ni mogla biti niti hitra niti racionalna. Tako je po cenah konec 1977. leta znašal predračun za celotni objekt že okrog 95,6 milijona dinarjev, po cenah konec lanskega leta pa bo dosegel okrog 122,6 milijona dinarjev, če bodo prizidek dogradili v letošnjem letu. Po zadnjih ocenah primanjkuje 27 milijonov dinarjev, da bi prizidek v celoti dokončali. S tem problemom je predstavnik gradbenega odbora seznanil tudi izvršni svet jeseniške občinske skupščine na njegovi seji 29. januarja letos. Ob tem je poudaril sklep gradbenega odbora, da je treba naložbo čimprej končati. Prvi dve etapi bosta uresničeni s preselitvijo specialističnih ambulant iz bolnice februarja letos, v tretji pa bo treba opraviti še gradbena dela pri novi kuhinji, za kar bo potrebno zagotoviti največji del manjkajočih sredstev. Po daljši razpravi, med katero so udeleženci seje ugotavljali vzroke za počasno izgradnjo objekta in iskali možnosti za rešitev problema financiranja izgradnje, je izvršni svet sprejel več sklepov. V njih je med drugim poudaril, da mora gradbeni odbor ponovno oceniti, katera dela je treba najprej dokončati za normalno delovanje ambulant in bolnice. Ob tem se mora dogovoriti, kaj bi bilo moč urediti s pomočjo oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini in jeseniške komunalne skupnosti, pa poiskati možnosti za podaljšanje obveznosti odplačila sedanjega posojila. Tudi kolektiv bolnice se mora bolj kot doslej zavzeti za dokončno uresničitev naložbe in skupno z gradbenim odborom sprejeti potrebne ukrepe, ki jih bodo dali v obravnavo delegatom občinske skupščine. Izvršni svet je prav tako priporočil občinski zdravstveni skupnosti, da v dogovoru z regionalno skupnostjo najde rešitev za najetje posojila v prvem polletju letošnjega leta, sicer bo treba za pomoč zaprositi organizacije združenega dela. S. Saje Mastitis bolezen malomarnosti Mastitis, bolezen krav na vimenu, se je na Gorenjskem zaskrbljujoče razširil, zato je to problematiko obravnaval tudi Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Ker je med boleznijo krave njeno mleko neužitno, pri strojni molži pa okuži tudi ostalo namolženo mleko zdravih krav, in mora zato celotna količina »v kanal«, pomeni ta bolezen veliko izgubo za gorenjsko kmetijstvo in tudi za vsakega posameznega kmetovalca. Bolezen je ozdravljiva, vendar pa traja vsaj en teden! In v čem je vzrok te bolezni? Veterinarji trdijo, da je povzročitelj bolezni neprimerno vzdrževanje molznih aparatov, čemur je posledica njihovo nepravilno delovanje in še slaba čistoča — in že je bolezen kravjega vimena tu! Ko so strokovni delavci pregledali delovanje več sto molznih strojev, so ugotovili pri večini (skoraj 80*?) strojev tehnične pomanjkljivosti in okvare, ki povzročajo omenjeno bo- lezen. Zato je bila na seji izrečena sicer posplošena ugotovitev, da je za letošnji pojav mastitisa kriva predvsem malomarnost lastnikov molznih strojev in šele na to tudi neznanje. V malomarnost pa seveda sodi tudi pomanjkljiva higiena, to je čistoča tako stroja, kot tudi vimena, zbiralne posode, cevi in ne nazadnje hleva kot celote. Kritika pa je bila naslovljena tudi na občinske referente za kmetijstvo, ki premalo delujejo za uveljavljanje sodobne organizacije dela v kmetijstvu in pri povezavi med kmetijskimi zadrugami, zavarovalnico in veterinarji ter njihovim zavodom. Pa tudi v vodstvih nekaterih kmetijskih zadrug ne delajo ravno najbolj sposobni, izobraženi in razgledani kadri; kar je tudi lahko razlog za prepočasen napredek zadruge, za nezadovoljstvo članov, krajanov in tudi družbenopolitične skupnosti. . i-4 Tovarna obutve n.sol.o. Tržič razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Komerciali dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovor nostjo vodenje nabavnega sektorja Pogoj za sprejem: - diplomirani ekonomist, diplomirani inženir organizacije del? diplomirani inženir tehnične smeri in - 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu. - ekonomist, inženir organizacije dela, inženir tehnične smeri - in 9 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospoda stvu, - aktivno znanje enega svetovnega jezika, - izpolnjeni pogoji za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov r veljavnih predpisih, - šola za poslovodne kadre Posebne zahteve: - sposobnost vodenja in organiziranja, - samostojnost pri delu. - samostojnost sodelovanja, - sposobnost logičnega mišljenja, - prizadevanje za razvoj samoupravnih socialističnih odnoso Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevi nju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi Tovarni obut* Peko, Tržič, o izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po 0 ključku prijavnega roka. Izbrani kandidat združuje delo t nedoločen čas za štiriletni mandat. Ht\ alples Industrija pohištva Železniki razpisuje na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih r*» merjih in sklepu razpisne komisije ter delavskega •** naslednja dela in naloge v TOZD SESTAVLJIVO POHIŠTVO individualni poslovodni organ - TOZD Sestavljivo f blitvo Pogoji za zasedbo: - visoka ali višja šola - lesne, strojne, organizacijske ali el nomske smeri, - 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupnt ljanja — družbenopolitična aktivnost. TOZD FONSKO IN GARNITURNO POHIŠTVO individualni poslovodni organ - TOZD Fonsko in gar» turno pohištvo Pogoji za zasedbo: - visoka ali višja - lesna, strojne, organizacijske ali ekoiw» ske smeri, - 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupr*1 ljanja, — družbenopolitična aktivnost TOZD KOVINSKA PREDELAVA individualni poslovodni organ — TOZD Kovinska preM strojne, elektro, organizacijske Pogoji za zasedbo: — visoka ali višja šola — ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. — družbenopolitična aktivnost. — smisel za organizacijo in koordinacijo dela. ter pozitiven nos do samoupravljanja TOZD GOSTINSTVO individualni poslovodni organ — TOZD Gostinstvo Pogoji za zasedbo: — višja ali srednja šola - hotelirsko gostinske ali ekonoW smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, \1 — družbenopolitična aktivnost, — smisel za organizacijo in koordinacijo dela, ter pozitiven I nos do samoupravljanja. Mandat za razpisane naloge traja 4 leta. Kandidati naj poilk svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis do*4 njega dela) v roku 15 dni od razpiaa. Prijave pošljite v sapi kuverti pod oznako »za razpisno komisijo« na naslov AlJI Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddal} 64228 Železniki. Kandidati bodo o izidu razpiaa obveščeni roku 36 dni. Sprejeti kandidat mora izdelati program dela mandatno obdobje. I 0 i i > Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor Po sklepu zbora delavcev ponovno razpisujemo naslednja prosta dela in naloge: 1 2 MEDICINSKI SESTRI 2. 1 MEDICINSKA SE8TRA - FIZIOTEBAPEVTKA Pogoji pod 1. in 2.: — končana srednja šola za zdravstvene delavce, — praksa zaželjena, — veselje do dela s starejšimi občani Po dogovoru nudimo samska stanovanja. Pismene ponudbe pošljite na naslov Dom oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor, v roku 15 dni po objavi. Kmetijska zadruga BLED komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1 SKLADIŠČNIKA - prodajalec reprodukcijskega in gradbenega materiala Pogoj: — trgovski delavec — zaželjena praksa o vodenju skladišča 2. VODJE VRTNARIJ Pogoj: — visoka ali višja izobrazba vrtnarske smeri ali — kvalificiran delavec s 3-letno prakso v vodenju vrtnarskih obratov. Za razpisana dela je predvideno 2 mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite na upravo Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11, do 15. februarja 1980. Iskra Elektr omeh a n ik a TOZD Delavska restavracija Savska loka 1 objavlja prosta dela in naloge 1 VECKV KUHARIC 2. VEČ POMOČNIC V KUHINJI 3. VEČ DELAVK ZA DELA V BIFEJU Delavke morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje za dela v prehrambeni dejavnosti. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom ali polovičnim delovnim časom. Prijave pošljite na naslov: Iskra Elektromehanika, TOZD Restavracija, Kranj, Savska loka 1. Zbor delavcev delovne skupnosti Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge vodje službe Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba družboslovne smeri z najmanj 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušeni. — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — družbenopolitične in moralne kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta. Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, Trg revolucije 1, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri kandidata obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejemu sklepa. SGPGRADBSNEC Kranj, Nazorjeva 1 TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice objavlja prosta dela in naloge: 1 VODJE OBRAČUNSKE ENOTE I. Pogoj: — končana višja ali srednja šola gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit 2. DVEH GRADBENIH DELOVODIJ Pogoj: — končana delovodska šola in — 1 leto delovnih izkušenj 3. KV ELEKTROVZDRZEVALCA Pogoj: — končana poklicna šola elektro smeri in — 1 leto delovnih izkušenj 4 5 KV TESARJEV Pogoj: — končana poklicna šola in — 1 leto delovnih izkušenj 5 3 KV ZIDARJEV Pogoj: — končana poklicna šola — 1 leto delovnih izkušenj 6 2 KV ZELEZOKRIVCEV Pogoj: — končana poklicna šola, — 1 leto delovnih izkušenj 7 5 NK GRADBENIH DELAVCEV Pogoj: — končana osemletka in starost 18 let. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec — Kadrovsko socialna služba, Cesta maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Prijave sprejemamo 15 dni od objave oglasa. Cgpdelo TOZD Prodaja Podružnica Kranj sprejme prodajalce za prodajo časopisov, revij, cigaret in ostalega trgovskega blaga za Kranj. Ponudbe sprejema ĆGP Delo Podružnica Kranj, Koroška 16, osem dni po zadnji objavi. Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge VODJE ZADRUŽNE ENOTE (okoliša) - 2 delavca Za opravljanje teh del je potrebna popolna srednješolska izobrazba, po možnosti agronomske usmeritve. Določeno je poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat kmetijske zadruge Škofja Loka 15 dni po objavi. trn- OBLAČILA ržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. tehničnega vodje 2. finomehanika Pogoji pod 1 — srednja izobrazba konfekcijske stroke, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših mestih v proizvodnji konfekcije, — moralno-politična neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja Pod 2. — kvalificirani finomehanik. — 2 leti delovnih izkušenj pri popravljanju konfekcijskih strojev in naprav. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33, komisiji za medsebojna delovna razmerja zasedbe delovnega mesta. do M\ PA NISMO SE UKLONILI Peter Naglič-Pero Cez petsto let živi njegov rod v Žireh, je ugotavljal po urbarjih. Tik pod staro jugoslovansko mejo. Stalno na prepihu. Tu čez so imeli svojo pot na Primorsko in v Italijo »švercarji«. Najbolj sigurna je bila. In uporabili so jo tudi za predvojne revolucionarje, ki so se pred fašizmom umikali s Primorske k nam. Pa tudi med vojno, kljub temu, da sta bili takat tu že kar dve meji. Poleg prvotne še provincionalna nemško-italijanska meja. Sifrar Andrej in Malči iz Kranja sta pošiljala sem partijske funkcionarje, da so jih spravljali čez mejo: Andreja Brovča, Viktorja Bečana, šuca in druge. Tudi cele družine. Brovč je preko njihove veze poleti 1942, ko je padla kranjska četa, organiziral vstajo na severnem Primorskem. Iz Žirov skozi Drage na Vrsnik jih je zanesljivo vodila »kontra-bantarca« Mica. Da ima hude »švercarje« v rokah, je mislila vsakokrat. Pa je bila to najbolj zanesljiva veza ,„ so se, da bi se kdo ne vrinil. Prevzeli so le tiste', ki so jih poslali najbolj zaupni tovariši S Sifrerji so bili nekaj v sorodu. V Zireh «mih je bilo med ljudmi zelo malo zaupanja Sikoli niso vedeli na katero stran so nagnjeni. In ko je marca 1943 Peter šel v partizane in so Zirovci zvedeli, je bilo za vse veliko presenečenje, v nemško vojsko bi moral, ko je prišel njegov letnik, pa je moral pustiti terensko delo. Štirje so šli skupaj v gmajno tisti dan: Peter, Franc Naglic, Milan Strlič in Marjan Bizjak. Vsi Zirovci. Ko bi morali oditi - domenjeni so bili za peto uro popoldne - ko se je mračilo - se je vas napolnila z nemškimi agenti. Za celo uro se jim je zavleklo. Napeto je bilo, kot le kaj! Potem so se le zbrali in ušli v hrib. Od Naglica oče je nahrbtnike založil v gnoj in jih prepeljal skozi 4 nemške in belo-gardistične straže: v starem in novem župni-šču, tam, kjer je zdaj trgovina Kokra in v bivšem prosvetnem domu. V Zirovsko četo so prišli, v Poljanski bataljon. Tu je Peter ostal do maja 1943, ko so njemu in še dvema tovarišema, Andreju Smoleju-Murnu in Francu Potočniku-Matevžu zaupali posebno nalogo: zgrade in organizirajo naj čevljarsko delavnico na poljanskem terenu. Rafl Buh in partizan Teodorov sta že našla pripraven teren: na samem robu Poljan, nad Volčo. »Znali so najti pravo mesto, ti naši stari revolucionarji. Sovražniku se moraš prilepiti tja, kjer te bo najmanj pričakoval. V neposredno bližino. In res smo imeli naš prvi bunker tako blizu Poljan, da si, če si stopil na rob gozda, mirno opazoval Nemce in njihove straže okrog župnišča v Poljanah.« Prvi bunker so naredili na mestu, kjer je Petrov Jaka iz Zakobiljka kuhal oglje. Na samem kopišču. Skopali so v oljni škrilj in v živo skalo vsekali, da so prišli do potrebne globine. Potem so zunaj zamaskirali vhod z velikim trnovim grmom. Grm si moral dvigniti, potegniti vrata in zlesti v prostor. Hodnik je imel višino 75 centimetrov, notranjost pa 3 krat 4 metre. Kar blizu dva meseca so ga delali. Aktivisti so jih že v začetku seznanili z zanesljivimi hišami v okolici: s Petrovimi v Zakobiljku in z Andrejčkovčevimi ter Jelovča-novimi v Lomu. Tu so tudi dobivali hrano, sem so prihajali kurirji. Vsaka hiša se je obvezala, da bo dala zanje nahrbtnik krompirja, hlebec kruha in mleko. Vsak teden ena. Zanesljivi in dobri ljudje so bili to. Skrb za varnost bunkerja so vzeli nase in budno spremljali vsak premik sovražnika. In če je bilo nevarno, je že pritekel Petrov Jaka s cepinom, kot da gre delat drva in jih hitro opozoril, naj se umaknejo. Ali pa je prihitela Andrejčkov-čeva Franca. »Čudoviti ljudje so bili.« se spominja Pero. »Hranili in varovali so nas. Naša usoda je bila tesno povezana z njimi« Bunker so opremili s stoli in mizami, ki so jih pripeljali iz Zirov. Tudi vse potrebno orodje so dobili. Z drobnim čevljrskim materialom pa so jih oskrbovali tudi aktivisti, ki so material prinašali k Petrovim. Veliko usnja in drugega je seveda preskrbela tudi gospodarska komisija iz Zirov. Toda v samem začetku je bilo res težko za material. Kovač v Suši jim je koval žeblje za čevlje in podkvice delal. Največ je bilo popravil. Kurirji so prinašali raztrgane čevlje k Petrovim. Delali pa so tudi nove, če so v kakšni akciji partizani zasegli usnje. Takrat so oni v delavnici urezali, šival pa jim je stari čevljar Andrejka v Malenskem vrhu. Kadar pa niso mogli do njega, so cel čevelj naredili ročno. Le redek je bil tisti, ki je imel priložnost vstopiti v njihov delavnico. Sami so hodili do kmetov, kjer so jih čakali kurirji. Podnevi so se poskrili v gozdu, ponoči pa delali. Vračali so se tik pred jutrom, ko še ni padla rosa. Rosa je potem zakrila njihove stopinje in noben pes bi jih več ne izvohal. Pozimi pa je njihove stopinje s smučmi zgradil Andrejčkovčev najstarejši sin Janez. Pa so jih vendarle neko popoldne v januarju 1944 skoraj odkrili. Andrejčkovčeva Franca je pritekla povedat, da so v Lomu Nemci. In res so se ustavili le kakšnih 50 metrov nad bunkerjem. S psi so bili. Partizani so bunker hitro zapustili, se splazili do poti in potem iskali kritje zdaj za revjem ob poti, zdaj pod nizkim smrekicam, kjer je bilo navadno dovolj prostora za kritje. Se danes se mu zdi čudno, da jih psi niso zavohali. Z Nemci je bil tudi Jože, bivši jugoslovanski orožnik in zdelo se jim je, da jih je tokrat prišel opozoriti, da Nemci vedo za bunker in naj se umaknejo. Štiri mesece so bili potem v kleti pri Andrejčkovc v Lomu. Bunkerja Nemci vendarle še niso odkrili, zato so se vrnili vanj. Julija 1944 pa je prišel ukaz od oblastnega komiteja, kjer jim je Maks Krmelj naročal, da morajo takoj zapustiti bunker in si narediti novo delavnico. Zgradili so si ga v nekakšnem kanjonu v Rožnem brdu nad Zakobiljkom. Velik je bil 4x5 metrov. Po vodi si prišel do njega. 2e pod Petrom so se spustili v strugo in potem hodili po vodi vse do bunkerja, ki so ga zamaskirali z mahom in z mladimi smrekicami. Ugledal si ga šele, ko si bil že čisto pri njem. Komaj so se dobro preselili, so prišli drugo nedeljo v septembru v Lom belogardisti. Izzivali so in se norčevali, da so se prišli javit v partizane. Na Titov poziv. Takrat je namreč maršal Tito pozval vse belogardiste, ki nimajo krvavih rok da se še lahko premisijo in vstopijo v partizanske vrste. Do 15. septembra so imeli čas. Takrat so se spravili nad Andrejčkovco. Na čelešnik so jo porinili k peči in ji zagrozili, da jo bodo na mestu ubili, če jim ne pove za bunker. Pretepali so jo in od groze, kaj bodo naredili z materjo, je hčerka Rozika doživela hud živčni zlom, od katerega si ni nikoli več opomogla. V kleti so belogardisti našli nekaj čevljrskih žebljev, razrušili z bombami najprej delavnico v kleti in potem še bunker. »Ko smo odšli, smo na vhod pritrdili listek: pozor miniramo. To so hodili belogardisti okrog kot mačka okrog vrele kaše! Pa ni bilo nič minirano, saj nismo imeli s čim minirati. Potem so ga razrušili od daleč, z vrha. Toda mi smo bili že na varnem drugje. Bunkerja v Rožnem brdu Nemci niso nikoli odkrili« Ko so bili v novem bunkerju, je Murn odšel po novih nalogah, pridružil pa se jim je Pompežev Jur, Petrov Jaka pa je bil njihov kurir. Tu so ostali le do 30. novembra 1944, potem so imeli delavnico pri Zablegašarju za Blegošem, nad Farjim potokom. Tu je bil Pero do 14. marca 1945, ko je hudo zbolel. Dve leti bunkerja in pičla hrana sta mu močno načela zdravje. Poslali so ga domov v Ziri, da bi se opomogel. Tu pa ga je zajela zadnja ofenziva. Priključil se je komandi mesta Ziri in šel z njo na Primorsko. V Trnovskem gozdu mu je padla sestra Marija-Zdenka, ki je bila sekretarka SKOJ v Zireh. Od njegove skupine, v kateri je bilo deset partizanov, sta preživela bitko le dva. Pa je še zadnji soborec padel 5. maja na Fužinah: raztrgala ga je mina. 5. maja zvečer, ko so bili v Gorenji vasi še Nemci in so še popoldne v 2ireh Nemci nekega možakarja pretepli do smrti, je Pero z žirov-skimi pionirji zakuril na hribčku nad Zirmi. Zirku, kres svobode. Ta kres mu je še danes najlepši dogodek v življenju. Kakšna je bila ta bakla svobde! Po vojni šele je izvedel, da se ga je v bunkerjih lotila prava tuberkuloza. Pozdravili so ga. Njemu pa je še vedno žal. da niso nikoli obnovili teh bunkerjev. Pa bi jih lahko, vsaj dokler sta še živa on in Murn. Točno vesta, kakšna sta bila. Del čevljarskega muzeja v 2ireh bi lahko bila. Prava turistična atrakcija. In naša mladina bi spoznala te čudovite ljudi v Zakobiljku in Lomu. ki so toliko naredili in dali za našo stvar. Tako pa. ali danes sploh kdo ve za Zakobil jek .". D. Dolenc O L< AS 8.STRAN PETEK. 1 FEBRUARJA 1» DUHllNl (23. nadaljevanje) TONE POGAČNI Pod velikim mozaikom krščanske Matere božje z Jezuščkom, na oboku templja »SVETE MODROSTI«, sem srečal gospoda VLACHA, Ko sem zagledal njega, takoj za tem pa še omenjeni mozaik, se mi je vzbudil spomin na kip egipčanske boginje IZIDE: upodobljena je na prestolu in drži v naročju svojega božjega sina HORA. Rodila ga je soprogu Serapisu in vsi trije predstavljajo božansko Trojico, ki je eno samo božanstvo. Sidonsko boginjo ASTARTO so upodabljali, kako stoji na polmesecu, prav tako kot pri nas Devico Marijo. Iranskega boga svetlobe in sonca, MITRASA, so častili z obredi, pri katerih je kri posvečenega bika jemala človeštvu večno prekletstvo. Ob tem je gorelo tisoče svečk, prav kakor v tem svetišču krščanskega BIZANC A. Egipčanska IZIS je obetala svojim vernikom večno življenje, prav kakor perzijski MITRAS in kakor krščanstvo. Vsi ti verski tokovi so udarjali ob rt, na katerem je Konstantin (nekdanji gostilničarjev sin iz našega NIŠA) zidal svoj prvi tempelj SVETO MODROST in so ga njegovi nasledniki potem še nekajkrat prezidali. Vsa zgoraj omenjena poganska božanstva so skozi zadnja vrata smuknila v novi krščanski nauk. Z druge strani pa je iz Grčije še zmeraj odmevala Aristotelova racionalistična filozofija in kot spodnji ton te zmedene miselne simfonije so se oglašali mračni nagoni, ki so nekoč na azijski strani napajali kult ARTEMIDE v EFEZU (tudi tu smo bili) in nauk o Veliki Materi, ki je bil v raznih inačicah razširjen po vsej Mali Aziji. moral poseči po nasilju, če je hotel, da bi prenehali spori med sektami. Ob vsem tem pa so bizantinski vladarji prestavljali, povečevali in krasili svoje svetišče, v katerem pravkar naš Sonček presenečen in rahlo omamljen, skoz in skoz odpira usta. Dih ti zastaja pod tem ogromnim svodom, kjer so se prelivali vsi jtulti Vzhoda in vsa filozofija Zahoda tedanje dobe. Spričo tega je bilo težko najti boga. ki naj bi mu bilo posvečeno to svetišče. In da ne bi nepravično povzdignili kakšnega oboževanega kulta, so posvetili TEMPELJ - POJMU, sintezi miselnih tokov Vzhoda in Zahoda, saj je med njima ležal tudi Bizanc, sintezi, v kateri najdemo nekaj PLATONA prav tako kot nekaj JEZUSA ali ZARATUSTRE. Posvetili so jo pol krščanski pol poganski MEGALE SOFII - VELIKI MODROSTI. r EFEZ z ostanki Hadrijanovega amfiteatra. Pokraji na okrog je ožgana, pusta in trpka. Blizu A NATO Lil J E. Pred tem miselnim Babilonom vzajemno se opla-jajočih kultov je stal Konstantin Veliki prav tako kot njegovi nasledniki in nihče se ni mogel rešiti pred temi pronicljivimi vplivi. Krščanstvo za njih ni bila vera, temveč eden od državotvornih stebrov njihove države. Ali pa je sploh bilo kdaj kako enotno krščanstvo? Ze pri prvi stavbi Konstantinove katedrale so se visoki cerkveni dostojanstveniki spoprijeli tako krvavo, da jih je moral Konstantin delno izgnati. Škof ARIUS je zanikoval božanski značaj Kristusove osebe in je moral v pregnanstvo. Konstantin je ves obupan sedel na cerkvenem koncilu, ki ga je dal sklicati v maloazijski NICEJI, čeprav je sam bil še pogan: tako je hotel pomiriti in »zbogati« prepirljive sekte v svojem državnem verstvu. Julijanu Apostatu, enemu od njegovih naslednikov na prestolu, so se priskutili vsi ti prepiri v Cerkvi in je prestopil v mitraizem (kult luči in resnice). Teodozij Veliki, drugi bizantinski cesar, je H AGI A SOFIJA. SVETA MODROST. V moSejo spremenjena krščanska cerkev. Oskrunjen metafizič ni duhovni nočni lokal. Tu je vse pokradeno: Iz Artemidinega templja v EFEZU so pobrali osem zelenih stebrov, osem pa iz Jupitrovega templja v RIMU. Ostale stebre, ki nosijo SVETO MODROST, so nabrali v Atenah, na Delosu in v Egiptu. »Sveta modrost« je najbolj podobna starodavni kroni, ki jo je cesar položil poleg sebe, ko je šel spat. V vrhu, pod kupolo, kamor bi se moral človek dvigniti s helikopterjem, tako je visoko, so nekoč plavali evnuhi, privezani na železne žice. Na hrbte so jim montirali čudovite perutnice in s svojimi angelskimi glasovi so v živo prepevali: HOZANA. HOZANA. . . Šele cesar Justinjan, ki je dogradil to svetišče in ga z velikim pompom izročil svoji krščanski cerkvi (z bogato gostijo, kot se za vse obredje spodobi), je dal templju ime: SVETA MODROST, HAGIA SOFIA. AYA SOFIA Turkov. Kakšen je pravzaprav ta čudež med čudeži? Sedimo na mrzlem marmorju ob vhodu. Zraven skupine francoskih turistov. Pred lestenci, obešenimi od stropa pa skorajda do tal. Po zidu šest ogromnih zelenih plošč z odstavki iz korana v rumenih črkah. Molilna niša. Brez oltarjev. Zunaj štirje minareti. Ves ta balast in kič so nanosili Turki. Vse drugo je, čeprav izropano, starokrščansko in še zmeraj omam-ljujoče lepo. Cesar Justinjan je želel imeti cerkev, ki bi prekosila vse, kar je dotlej videl svet. Zato je povabil dva arhitekta iz Male Azije, ANTEMIJA iz TRALLESA in IZIDORJA iz MILETA. Njuna zibelka je tekla na maloazijskem potresnem področju, na tektonsko zelo nemirnih tleh, zato sta prinesla v BIZANC dragocene izkušnje v umetnosti stavbarstva. V mladosti sta že doživela, kaj pomeni, če zemlja drhti, se ziblje ali se ti celo začne vdirati pod nogami. Cesar Justinjan je zahteval, da sezidata kolos, ki bi bil hkrati PANTEON in AKROPOLA in bi mogel preživeti tisočletja. Prav zaradi časovne obstojnosti sta jo morala močno zavarovati pred potresnimi sunki. Kar sta genialno rešila. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Čustveno pogojene učne težave Eden od pogojev za uspešno učenje je dobro čustveno razpolo ženje ki tvori doživljajsko jedro slehernega človeka. Kadar se v otro kovem doživljanju sveta ali samega sebe ne razvije neko prijetno občutje življenjske radosti ter zaupanja v soljudi, stvari in vase ali kadar otrok takšno življenjsko radost izgubi, vanj pa se namesto tega naselijo strah, potrtost, tesnobnost, jeza, boleča občutja prikrajšanosti ali topost pravimo, da je otrok čustveno moten. Čustvene motnje so lahko blage ali hude, zgodaj ali pozno pridobljene, prehodne ali relativno trajne. Kot vzrok šolske neuspešnosti jih smatramo samo pri poprečni ali nadpoprečni inteligentnosti, lahko pa dodatno znižujejo učno uspešnost pri vseh nižjih stopnjah intelektualne storilnosti. Danes bomo govorili <> blažjih čustvenih motnjah: to je motnjah, ki niso vpletene v otrokovo globlje doživljanje in ne načenjajo jedra osebnostnega razvoja. Običajno so pogojene z nepravilnim družinskim položajem in neustrezno vzgojo. V otroku obstojata dva motiva za uspešno učenje. Prvič, otrok želi delati vse tisto, kar delajo drugi otroci. Ce se drugi učijo brati, si tega želi tudi sam in tudi z njimi tekmuje. Zeli uspevati enako kot drugi. Ce morda zaradi nekoliko nižjih intelektivnih zmogljivosti ali posebnosti v možganskem delovanju doživlja pogoste neuspehe, polagoma izgubi zaupanje vase, z vrstnikt ne tekmuje več, postane pasiven. Doživljanje lastne neuspešnosti je za slenernega človeka zelo boleče, zlasti pa za otroka, čeprav izgleda navidezno brezbrižen. Pomoč temu otroku lahko nudijo že starši in učitelji sami in sicer s tem, da ga ne pnmer jajo stalno z vrstniki, da ga sprva obremenjujejo z lažjimi nalogami da bo uspešen in mu tako postopoma vračajo samozaupanje. Drugi motiv uspešnega učenja je otrokova želja po enačenju : učiteljem. Ce ima otrok učitelja rad, izpolnjuje njegove zahteve, želi mu ugajati, želi mu biti podoben. Preje se je enačil s starši in se tako naučil določenih spretnosti, sedaj se enači z učiteljem. Lahko pa pride do motenega odnosa z učiteljem, kar ruši učni proces. Učitelj lahko dejansko otroka odklanja, kar je redkeje, pogosteje gre za prenas čustev od enega od staršev na učitelja. Otrok reagira na učitelja : občutki jeze, strahu, sovražnosti kot je preje reagiral na starše, pa čeprav mu je učitelj naklonjen. Zakaj je učni proces v tem primeru oviran? Za uspešno učenje je potrebno osredotočenje pozornosti na učno snov in odvrnitev pozornosti od vseh ostalih notranjih in zuna njih situacij. Otrok, ki je preveč obremenjen s čustvi strahu, jeze. odpora, porabi preveč mentalne energije za premagovanje tega čustvo vanja m mu jo tako ostane premalo za usmerjeno delo. Ker sleherna otrokovo doživljanje pride do izraza v njegovem reagiranju, lahko dober učitelj kaj kmalu opazi, da je otrok v stiski. Pomoč tem otrokom lahko nudi/o ustrezni strokovnjaki šolske svetovalne službe. Prof. Sluga Mira klinični psiholog Veletrgovina Živila Kranj Komisija za delovna razmerja v združenem delu TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 POSLOVODJE PRODAJALNE FUŽINE Pogoj: - šola za prodajalce. — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Komisija za delovna razmerja v združenem delu TOZD Gostinstvo objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 KV NATAKARJA - 1 DELAVEC 2 DELAVKE V KUHINJI - 1 DELAVEC 3. CISTILKA S POLOVIČNIM ČASOM - 2 DELAVKI Pogoji: Pod 1. - poklicna gostinska šola - KV natakar, - 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni Pod 2. — osnovna šola, - 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 30 dni Pod 3. — osnovna šola, poskusno delo 30 dni. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski služba Veletrgovina Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. Jože vidic: Kranjski plavogardisti in črnorokci (nadalj. iz prejšnje številke) Ludviger je pripovedoval, da je kot črnorokec umoril dvajset oseb Po kapitulaciji Italije je opravljal službo plavogardističnega likvidatorja in kurirja za Gorenjsko. Zaklel se je, da bo ubil sto aktivistov 0F, ker so partizani obsodili na smrt njegovega prijatelja Draga Tomažiča. Na vesti ima vse žrtve črne roke na Gorenjskem. Je pogumen, ne pije in ne kadi. Za denar bi naredil vse. Po vojni se je v Italiji hvalil s partizansko izkaznico. Na Jesenice je prvič prišel, ko je Janko Trojar pobegnil od partizanov. Prišel ga je zasliševat. Vedno je bil drugače oblečen. S seboj je nosil celo garderobo. Včasih je bil oblečen v suknjič, drugič v plašč enkrat je bil pokrit s klobukom, drugič s kapo, le počesan je bil zmeraj visoko.« Ustavimo se najprej pri Ludviger-jevi prisegi, izrečeni oktobra 1943. leta v ljubljanski restavraciji Šestica ob navzočnosti Pleničarja in Sokli-ča: »Pobil bom sto aktivistov OF ker so partizani ubili prijatelja Draga Tomažiča!« Drago Tomažič-Cigo je bil rojen 28. januarja 1914. leta v Tinjah na Pohorju. V slovenski Bistrici je bil uradnik, sicer pa absolvent učiteljišča. Po kapitulaciji Italije so partizanske enote popolnoma uničile plavo-gardistično postojanko v Grčaricah. / boju je bilo veliko plavih ujetih. ranjenih in ubitih. Med njimi je bil tudi Cigo. Po enomesečni preiskavi in zbiranju dokaznega gradiva je vojaški tožilec pri izrednem vojaškem sodišču vložil obtožbo proti skupini voditeljev in organizatorjev belo-pla-vo-gardističnega izdajstva. Javna sodna razprava se je začela 9. oktobra 1943. leta zvečer v kino dvorani v osvobojenem Kočevju. To je bil edinstven sodni proces v okupirani Evropi, voden po vseh pravnih opravilih. O tem so poročale radijske postaje in časopisi širom po svetu. Drago Tomažič-Cigo je bil oficir v zloglasni legiji smrti, ki je tajno strahovito mučila tiste, ki niso hoteli z njimi sodelovati, aktiviste OF in ujete partizane. Ohranjeno je tajno poročilo kaplana Franca Glavača, da so Cigotovi legijaši na ražnju pekli žive ljudi in navaja tudi imena žrtev. Potem je bil Tomažič poveljnik belogardistične postojanke v Črnomlju, kjer sta z Ludvigerjem »kraljevala«, pijančevala in posiljevala dekleta. Sodišče je Tomažiča obsodilo na smrt in Ludviger je sklenil maščevati prijatelja. V družini Ludviger so trije bratje. Kje živi črnorokec Milutin, ni znano. Njegov brat Dane je po vojni pobegnil v Italijo, kjer je študiral medicino. Nekaj let je bil zdravnik v Ameriki, zdaj pa je zgradil svoj sanatorij v Gradcu v Avstriji. Tretji brat pa je bil vse do lani šofer tovornjaka, ki je prevažal material neke tovarne iz Zagreba v Zahodno Nemčijo in obratno. Lani so ga naši varnostni organi zasačili pri tihotapljenju tuje valute, potnih listov in so ga v Mariboru obsodili na več let ječe. Zanimivo je povedati še to, da je Ludviger dobival plačo iz posebnega sklada, ki ga je finansiral lesni industrijalec Franc Heinricher-Lesar, rezervni četniški major. Le-ta je bil predsednik finančnega odbora pri tajni četniški organizaciji in je prek profesorja Krošlja financiral črno-rokce. Janko Soklič je bil rojen 13. julija 1912. leta na Bregu pri Žirovnici. Njegovi starši so imeli v Kranju gostilno. Bil je razvajen otrok. V Kranju je končal štiri razrede gimnazije, v Ljubljani pa dva razreda tehniške šole. Po smrti staršev je dobil precej veliko zapuščino. Od 1932. do 1934. leta je delal v pisarni pri gradbenem podjetju Slograd, potem pa se je zaposlil v jeseniški železarni. Za Sokličevo nadaljnjo življenjsko pot je bila usodna njegova povezava z obratovodjem jeseniške Železarne Avstrijcem in nacistom Romanom Semlakom. Po sklepu vodstva nacistične stranke so morali vsi člani stranke v tujini sodelovati z nemško varnostno službo SD — Sicherheits-dienst. Še pred prihodom nacistov na oblast v Nemčiji sta v okviru nacistične stranke delovala dva oddelka varnostne službe, in to oddelek notranje varnosti in oddelek zunanje varnosti; slednji se je ukvarjal z obveščanjem iz tujine. Znameniti nacistični obveščevalec VValter Schellenberg je v svoji knjigi V labirintu vohunstva — napisal jo je po vojni — med drugim zapisal: »SD je bila vrhovni organ strankine obveščevalne službe. Njena naloga je bila obveščati vrhovne strankine voditelje o vseh gibanjih in delovanju opozicije v državi in tujini. Nadzorovala je administracijo, stranko, industrijo, gledališče, žur-nalistiko, policijo — skratka: ni bilo Eodročja, ki bi ga SD ne motrila z udnim očesom, ne kraja, kjer bi ne preganjala prvih znamenj opozicije med gibanji in posamezniki.. .« Kot član nacistične stranke je Roman Semlak delal za nemško varnostno službo. Z Jankom Sokličem sta se videla vsak dan v tovarni. Semlak je v Sokliču kmalu odkril vohunsko žilico. Sokliča je določil za pisarja in ga na ta način pridobil za vohuna. Soklič ni bil član gestapa, ampak varnostne službe. Pred vojno združili ti dve službi pod enot^ upravo. Zato je bil Porsterer na 1 du šef gestapa in šef varnostne M be. Prav zaradi takšnih nalog vam stne službe je bil šef varnostne si 1 be Kranj Messner imenovan za M tičnega (in ne vojaškega) voditi, gorenjskega domobranstva. prepoi^ Mnogi, premnogi so spoznali Sokličevo vlogo. Jeseniški upokojenec Janko 1 man je bil 1941. leta med pri njegova tarča in zagotovo pni je posumil o njegovih dobrih nanj nih. Za sladkimi besedami se je shj vala smrt. Prisluhnite Ažmanovtjj spominom na to Sokličevo provckv torsko akcijo: »Proti koncu 1941. leta me jem do po telefonu poklical v elektgj delavnico jeseniške železarne pridem takoj v lužilnico popri žerjav, ker nekaj ropota, WM neznanec. Po glasu ga nisem Mi znal. Ker sem bil vajen takih Maj sem šel tja. V obratu lužilnice.Kl Soklič, ki me je povabil v pisani Prišel bom pozneje, ko bom poprt| žerjav, sem mu dejal. Ga bo* pozneje popravil, saj za zdaj nekako gre, je odvrnil in me nei čudno opazoval. Pred vstopom pisarno je Soklič oprezno pojjfe" levo in desno. Le kaj ima za brew sem razmišljal. Mojo pozornost zbudilo dejstvo, da v pisarni ni Marjana Okrožnika, s katerim delila pisarno. SE NAD VAŠA PISMA LUCI SVETIJO PODNEVI v sredo, 22. januarja, sem Sel po opravkih v Spodnje Gorje in Podnom. Bil je meglen večer, da sem komaj spoznaval obrise ceste, čeprav sem domačin. Na cesti iz Zgornjih Gorij pod Visel-nico do križiiča pri trgovini Špecerije Bled proti Fortuni, Poljanam in Vintgarju namreč ni gorela niti ena luč javne razsvetljave. Tako je, pravijo domačini, že več kot mesec dni. Ljudje so upravičeno jezni, saj prispevek za javno razsvetljavo plačujejo, luči pa svetijo pddnevi namesto ponoči. Bi bilo »urnik« res tako zelo težko uskladiti? J. Ambrožič, Poljšica 21 Jahalni tečaj Lesce — Konjeniški klub Triglav-Bled je ob koncu decembra lani pripravil tečaj jahanja, ki ga je vodil na.* priznani strokovnjak, trener in tekmovalec Rajko Dokič. Tečaja se je udeležilo 36 jahačev, ki so bili razdeljeni po sposobnostih v Štiri skupine. Tečaj je bil dobro organiziran in je uspel, v zadovoljstvo organizatorjev in udeležencev. Ocenili so, da je med tečajniki 20 takšnih, ki se bodo lahko zaradi svojih jalanih sposobnosti udeležili tekmovanj, ostali pa se bodo z jahanjem ukvarjali rekreativno. Tako tudi v Konjeniškem klubu Bled vztrajno skrbijo za razvoj tega športa, ki bi naj v prihodnje dobil še večjo veljavo in ugled. V okolici Bleda naj bi poskrbeli za množičnost in za turistično jahanje, za katerega je precej zanimanja. Jahači imajo dovolj možnosti, zato naj bi z vztrajnim treningom dosegli na tekmovanjih tudi Čimboljše uspehe. D. S. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE K basni Zlatoporočenca Marija in Matevž Krt s Primskovega - Spoznala sta se v sadovnjaku, kamor je Matevž hodil občudovat sočne sadeže in Marijo, »da« pa sta rekla 9. februarja pred petdesetimi leti. V razkošju nista nikdar živela, vedno je bilo treba trdo delati. Imela sta nekaj zemlje, razen tega pa je Matevž delal še na cesti proti Preddvoru in nato pri kmetijski zadrugi na Primskovem. Se danes, ko je ona stara 70 in on 77 let, malokdaj počijeta. Zemlje sicer nimata več dosti, toliko pa, da zredita kravo. Praznovala bosta jutri. Brez ceremonij; če je držalo petdeset let, bo pa še nekaj časa, pravita. (H. J.) - Foto: F. Perdan Komisija za delovna razmerja delavcev Trgovskega in proizvodnega podjetja »IDeleteksiil* TOZD TRGOVINA NA DROBNO Ljubljana, Masarykova 17 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču Pogoj: končana šola za prodajalce Osebni dohodek po Pravilniku delitve dohodka in osebnih dohodkov (osebni dohodek po rezultatih dela) Pismene ponudbe sprejema Komisija za delovna razmerja delavcev Veletekstil, TOZD Trgovina na drobno, Ljubljana, Masarvkova 17. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Življenje, polno preskušenj (13. zapis) Se nekaj zanimivosti, ki jih še nisem utegnil uvrstiti med dosedanje zapise o prelepi savski Dolini, mi je ostalo v beležki. Se nekaj besed torej prej, preden se podam v Kranjsko goro - Borovško ves (po starem). DEŽELA PRAVLJIC jer so zime dolge in večeri za pečjo edino razvedrilo, tam se rode pravljice, pripovedke, in legende. No, tak svet je gotovo tam okrog Rdteč, Podkorena, Borovške vesi in Rut (Martuljka). Tam je črpal svoje pravljično bogastvo tudi pisatelj Josip Vandot, ki nam je ustvaril ljubeznive Kekčeve zgodbe. Tako so živele v davnih, davnih dneh tudi severno od Rateč, na pobočjih zahodnih Karavank dobre rojenice — prijazne bele žene. Ljudem so svetovale, kdaj naj sejejo in kdaj naj spravijo seno pred nevihtami. Na drugi strani Doline, na pobočjih Julijskih Alp, pa je strašila Pehta, nagajal grozni Bedanec in nabiral zdravilna zelišča plahi moži-ček Kosobrin. Na zelenicah med snežniki je vladal svojim gamsjim čredam mogočni Zlatorog, ki si je znal rane od strelov divjih lovcev izlečiti s čudotvorno rdečo triglavsko rožo. In trezni znanstvenik dr. Anton Melik se strinja z Zupančičem (v svoji knjigi Slovenski alpski svet), češ, pesnik že ve, kako je najbolj prav: možata Možaklja, ne pa kaka mežava Mežaklja! Mojstru jezika in prvemu našemu geografu le dajmo prav! No,* tu pa nastopi za ime gore druga razlaga: mezzo acqua med vodama. Res: na severni strani Sava Dolinka, na južni strani Radovna. Sicer pa slovenščina pozna izraz možaklja tudi v pomenu možača (oblastna, pogumna, možata ženska). — Sicer pa je malo verjetno, da bi dali gori ime Latinci, mogli bi to biti kvečjemu nekdanji Kelti, ki pa so govorili drug jezik. Tako se je pozabilo celo na staro-slovensko ime za rečico Pontebano, ki teče skozi mestece v Kanalski dolini Pontabelj (ali le Tabelj) — naši davni predniki so jo imenovali kar lepo slovensko — Studena. Tudi ime za Kranjsko goro nekateri iščejo v nemški oznaki slovenskega Strmca onstran Korenskega prelaza - Krainberg. Kar naj bi bila na južni strani Kranjska gora. Le-ta pa se je še v prejšnjem stoletju bolj držala starega imena Borovška ves. Menda po borovju, ki ga je bilo za naselbino treba prej iztrebiti, sicer pa tudi Korošci poznajo Borovlje, Borovnico (Frei-bach) in Borovce. V soboto, 26. januarja, sta po petdesetih letih spet stopila pred matičarja Alojzija in Janez Štucin iz Pristave Tržič - »v tri obdobja bi lahko razdelil najino življenje,« je pripovedoval čil petinsedemdeset-letnik Janez Stucin Zane iz Pristave. »Prvo je bilo obdobje trpljenja, drugo obdobje povojne izgradnje in tretje upokojitev.« Prvih petnajst let zakona Alojzije, doma iz Nove vasi pri Radovljici, in Janeza, pristnega Tržičana, je bilo resnično trnovo. Začelo se je s smrtjo prvorojenca, ki je oba hudo prizadela. Pa tudi življenje samo jima tedaj ni bilo naklonjeno. Janez se je izučil za čevljarja in takrat to delo ni bilo posebno cenjeno. Zaslužil je komaj za sproti. Komunist je postal že 1928. leta, torej pred poroko. V partijski organizaciji je bil ves čas zelo aktiven, poznali pa so ga tudi kot borca za delavske pravice. 1931. leta so ga skupaj s sodelavci aretirali in ga v Beogradu obsodili na osem mesecev zapora. »o tistih časih težko pripovedujem. Ne da se jih opiaati. Kako so nas mučili, da bi iz nas kaj izvlekli! In potem zapor, v katerem nismo dobili drugega kot kruha in vode!« Alojzija je bila v času moževe aretacije tik pred drugim porodom. Kako ji je bilo, sami, brez denarja, si lahko le v megli predstavljamo. Dosti bolje ni bilo niti po njegovi vrnitvi. Dela zlepa ni mogel dobiti, saj so se ga kot komunista povsod otepali. Zaslužek je morala poiskati Alojzija, dokler se družina ni preselila v Kranj. Pa tudi tu so bili pod stalnim nadzorstvom. Januarja 1941. leta so Janeza od Eeljali v Ivanico v taborišče za omuniste. Tam je ostal do razpada stare Jugoslavije, to je do aprila. A odpora proti okupatorju ni mogel skriti. Julija je odšel med partizane v prvo tržiško četo. Nato je prešel v Storžiško skupino in kasneje v Ko-krški odred, v katerem se je boril do konca vojne. Alojzija je v Kranju ostala sama s tremi otroki. Doma je šivala čevlje, prala sosedom, da so se lahko preživeli. Nekoč so jo gestapovci poklicali na zaslišanje in jo spraševali po možu. Rešitev, ki se je je oprijela, je za današnje razmere morda zabavna, tedaj pa je bila edina. »Rekla sem, da moža že dolgo nisem videla in da ima drugo, da je verjetno pri njej. Ponudili so mi, nai se ločim, če je že tako. Podpisala sem, kaj pa sem drugega hotela.« se spominja. Zakon kljub temu drži. Po vojni je prišel na svet Še četrti otrok in družina je prvič v miru zadihala. Alojzija je skrbela za dom, Janez pa ie opravljal številne pomembne naloge; najprej je delal v generalni di- rekciji usnjarske industrije v Ljubljani, nato je bil direktor Planike v ustanavljanju, v pokoj pa je 1961. leta odšel kot direktor tržiškega Peka. Razen tega je bil vseskozi tudi aktiven družbenopolitični delavec. Zdaj je skrbi prepustil mlajšim. Je še član občinske konference ZKS Tržič, sicer pa z ženo uživata zasluženi počitek. Dela je tudi doma dovolj. H.Jelovčan Cerkev sv. Andreja v Podkorenu (v ozadju martuljški vrhovi). BESEDA ISCE SVOJ IZVIR elo nerad se spuščam v laična ugibanja o izvoru krajevnih, ledinskih in vodnih imen (četudi mi pero večkrat kar nehote sili v ta področja), kajti za pravilno razlago imen, katerih izvor ni jasen že na prvi hip, je potrebno obsežno znanje klasičnih jezikov, zemlje-pisja, zgodovine in etnologije. Dostikrat še tako učen raziskovalec in jezikoslovec kot je n. pr. dr. France Bezlaj, ki nam je razložil že stotine in stotine vodnih imen, preprosto pove, da je izvor imena še v temi, nerazložljiv, Le kako bi preprost človek mogel več vedeti kot priznani učenjak? Pa vendar me bralci teh zapisov največkrat in najraje pobarajo prav o teh stvareh. Se strinjajo ali nasprotujejo, še češče pa le svetujejo. Če vem, rad odgovorim; vselej pa tudi ne morem ustreči. Tako sem pred časom, v enem od prvih zapisov o Dolini, zapisal za goro južno od Jesenic ime Možaklja, čeprav sem vedel, da domačini govore le o Mežaklji ali celo o Mežakli. Tudi mnogi zemljevidi poznajo Me-žakljo. Vendar pa je Oton Zupančič zapisal: Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul... ZDRAVJE V NARAVI PELIN (Artemissia absinthium) Naravno zdravilo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, odpravlja preobilico želodčne kisline, ugodno deluje pri jetrnih in žolčnih težavah Pelin je dokaj znana zdravilna rastlina, ki raste po Sustih, bolj suhih tleh, veliko pa jo gojijo po vrtovih, elišče ima močan dišaven vonj, okus pa grenak. Nabiramo samo liste ali zel v cvetju (od julija do septembra). Vsebuje eterična olja, grenčine, organske kisline in razmeroma veliko vitaminov C in B6. Pelin je močno, grenko, okrepčujoče in obenem rahlo dražilno sredstvo, ki deluje posebno na trebušno drobovje. Zdravilna moč pelina je predvsem znana kot dobro sredstvo za pospeševanje apetita. V lekarnah je znan pod strokovnim imenom »Herba Absinthii«. Dokaj ga uporabljajo v vinarstvu za pripravo grenkih pijač (pelinkovec ipd), ki služijo kot »aperitiv«. Tu naj velja opozorilo, da večje količine zavžitega pelina lahko izzovejo določene vrste zastrupitve (vrtoglavica, krči, glavobol, živčne motnje), te posledice pa se lahko pokažejo tudi, če ga jemljemo predolgo. Pri normalni uporabi je vsaka zastrupitev nemogoča. Ze majhne količine pelina krepijo želodec, izboljšajo apetit in pospešijo prebavo. Zeliščarji priporočajo pelinov čaj kot sredstvo, ki »čisti kri«. V pomaga pri slabokrvnosti, bolezni jeter, vranice, ledvic in sečnega mehurja. - Čaj: žličko posušenih in zdrobljenih listov ali zeli prelijemo s skodelico kropa, pokrijemo in pustimo deset minut; pijemo večkrat na dan po dve ali tri žlice. Pelinov čaj, ki je zelo grenak, mnogi radi pijejo, ker učinkuje hitro in dobro. Kdor more, naj vzame pelin že zjutraj na tešč (pelinov čaj ali tinkturo; 10 kapljic na vodi ali sladkorju) ker takrat najbolj spodbuja splošno počutje. Tako lahko preprečimo tudi prehlade, če pa smo se že prehladili, povečamo odpornost. In to velja tudi za tiste, ki imajo težave po operativni odstranitvi žolčnih kamnov. Le-ti naj jutranjemu zdravljenju dodajo še pitje čaja ali razredčene tinkture (10 kapljic), ki jo dobijo v lekarni, po kosilu in večerji. Lahko pa tudi potrosijo jedi s pelinovim praškomj 1 noževa konica). Zelo priporočljiv je tudi čaj iz enakih delov pelina, rmana in poprove mete (2 žlički mešanice prelijemo z 2 del vrele vode). Pijemo večkrat na dan po požirkih. Opisani čaj predvsem ugodno deluje pri obolenju jeter in žolčnih kanalov, ker hitro pospeši izločanje žolča, kar učinkovito vpliva na zdravljenje jeter, žolčnih kanalov in žolčnika. ABC No, o borovi zemlji (t. j. pusti) in o borovem mesu (t. j. pustem, nemastnem) pa morda še o reku, da o neki stvari vemo »bore malo,« bo še morala steči beseda, ko bomo stopili na tla naše Borovške vesi — K ranjske gore. Nič drugače ni z imenom Karavank, tega najdaljšega (120 km dolgega!) slo\enskega gorovja, ki sega od Trbiža do Slovenjega Gradca. Ime je poznala že antika (Klavdij Ptolomej), srednji vek pa je poznal le Creinae mons, t. j. Kranjsko gorovje. V prejšnjem stoletju se je spet uveljavilo Pto-lomejevo ime. Najbrž imajo prav oni, ki izvajajo ime Karavank iz keltskega izraza »kara wanka«, t. j. skalnati travniki. Vsaj za severno stran to drži: lepe planine in senožeti v osrčju skalnih sten. — Drugi poznavalci keltščine pa menijo, da je ime Karavank le ime za »košuto«! Češ, da se tako tudi imenuje velika skupina tega gorovja. Ker smo že tako globoko zašli v »jezikoslovna« razglabljanja, sodi semkaj prav gotovo tudi kar cel šopek slovenskih imen za našo vsakdanjo hrano — krompir. To ime pa je udomačeno le v osrednjem delu Slovenije, na robeh našega narodnostnega ozemlja pa se še trdno drže starih izrazov. Tako poznajo v zgornjem delu savske Doline (Kranjska gora, Gozd — Martuljek, Podkoren, Rateče), po vsej Kanalski dolini pa tudi ob Zilji le — čompe (najbrž iz nemške besede Klumpen). V celovški okolici pravijo krompirju podzemšče hrušče (iz nemške besede Grund-birne), v Podjuni in v Mežiški dolini govore o laški repi, v Prekmurju pa krumpiška. Ime korun, ki ga je skušal vpeljati dr. Janez Bleiweis s pomočjo svojih »Novic«, se ni udomačilo. Se o »verigarju« li o »trgalcu verig« kot o motivu s prvih jugoslovanskih znamk po osvoboditvi izpod avstro-ogrskega jarma, sem zapisal nekaj besed v 9. zapisu, kjer je objavljen tudi relief veri-garja. No, sedaj lahko še to povem, da je slikar Ivan VavpotiČ risal svojega trgalca verig po živem modelu, sokolskem telovadcu Stanetu Dergancu, svetovnemu prvaku v gimnastiki, ki pa je bil hkrati tudi Maistrov borec v bojih za osvoboditev slovenske Koroške. Simboličen pomen Vavpotičevega »veriga rja« je s tem dejstvom še dopolnjen. CLAS10.STRAN PETEK, 1 FEBRUARJA 19* Trinajste zimske olimpijske igre KRANJ — Na prizorišču trinajstih zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu (Amerika) je vse nared za igre. V teh dneh je zapadlo le toliko snega, da sedaj ni skrbi, da iger ne bi bilo. Pa tudi zaradi snega si Američani niso delali sivih las. Na voljo so imeli toliko snežnih topov, da so z njimi lahko pokrili vse proge za alpske discipline, obe olimpijski skakalnici, stezo za bob in sankanje, a le nekoliko so bili v skrbeh, kako bodo uredili tekaške smučine. Toda ta skrb je sedaj odpadla, saj imajo v teh dneh kar preveč snega in Američani pravijo, da ga ni treba več. V Lake Placidu so Američani organizirali olimpijske igre že leta 1932. To so bile tretje in od 13t do 25. februarja bodo tako po osemin-pedesetih letih spet gostili najboljše športnike in športnice iz vsega sveta v zimskih športih. Skrbno so se Američani pripravljali za to trinajsto zimsko olimpijado. Na tretjih igrah leta 1932 Jugoslovani tu nismo imeli svojih repre-zentantov. na trinajstih pa jih bo petnajst. Prvi gredo čez lužo alpinci in alpinke. In teh je največ — osem. Ze v ponedeljek bodo iz Zagreba v zvezno državo Ston odpotovali alpinci Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Janez Zibler in Jurij Franko ter alpinke Nuša Tome. Anja Zavadlav in Metka Jerman. Tu bodo trenirali in se aklimatizirali vse do začetka olimpijskih iger. Vsi ostali, tekača Ivo Carman, Tone Djuričič in biatlonec Marjan Burger ter skakalci Bogdan Norčič, Brane Benedik, Miran Tepeš ter umetnostna drsalka Sanda Dubravčič. z vodstvom na čelu pa 9. februarja. In kaj lahko pričakujemo od petnajstih jugoslovanskih reprezentan-tov? Vsekakor največ od alpincev Bojana Križaja, Borisa Strela in Jožeta Kuralta, Ti trije so s svojimi nastopi v svetovnem pokalu dokazali, da lahko resno računamo, da se bodo uvrščali v sam vrh veleslalom- Pripravil: Jane/.Govekar 1 ■ ■ 1 1 •" > Zimske olimpijske igre moderne dobe Od Chamonixa do Lake Placida CHAMONIX 1924 Pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki bodo tokrat februarja v ameriškem zimskoAportnem srediAču Lake Placidu vam želimo podati kratko kronologijo dosedanjh zimakih olimpiad. Prve zimake olimpijski- igre, kot olimpijske igre so bile od Mednarodnega olimpijskega komiteja priznane Acle naknadno, no bile od 24. januarja do 4. februarja v v Chamonixu v Franciji. Tekmovanj v tem francoskem zimskem centru, tekmovanja ho se sprva imenovala mednarodni zimsko športni teden, se je udeležilo 2S4 športnikov (od tega 13 žensk - drsalk) iz 16 držav, moči pa so si med seboj merili v »kupno 14 panogah. • «.Ra7?n pan_?.* k,aH'*neKa smučanja, umetnostnega in hitrostnega drsanja, boba in hokeja sta bila na sporedu prvih iger tudi vojaški patruljni tek ter curling (panoga alična kegljanju na ledu). Zanimanje za naatope športnikov je bilo izredno, tekmovanja pa kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram pred pričetkom iger odlično pripravljena. Junak iger je bil vsekakor norveški reprezentatnt Thoralf Haug. ki je bil zmagovalec tekov na 18 in 50 kilometrov, poleg tega pa tudi klasične kombinacije. In k^rvl^ » "."'T™ r 1 Jf iX>di tretji v "kokih Nobenemu udeležencu iger se SS-MUlST! Keri"Pd-'8C,pA,,n k*L take«» ni Potečih, nikdar pozneje. Po A?evilu medalj jelM *e boljA. Finec Clas Thunberg s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo v duplinah hitrostnega drsanja. V hokeju pa so bili na igrah poglavje zase kanadsk. hokejisti, ki so dali Cehoslovakom 33 zadetkov. Švedom 22. hvicarjem 33. sami pa niso prejeli niti gola. V finalu so odpravili Se Veliko Britanijo z 19:2 in ZDA z 9:1. Končna bilanca torej 113:3! Na igrah v Chamonixu so imeli daleč največ uspeha Norvežani, ki so osvojili 17 medalj od skupno 41. skupno pa je medalje osvojilo 10 držav Jugoslavijo so na prvih igrah zastopali 4 tekmovalci, ki pa seveda zaradi raz-uva \ ."? i**1" Hmu?anJ»-ki J« b«l« »e v povojih, niso mogli doseči vidnejAih uspehov. Med141 tekmovati so bili v teku na 18 kilometrov na naslednjih mestih: 32. Svigelj, J4. Kajzelj in 36. /maja. Pandakovič pa je odstopil. Na 50 kilometrov pa je na cilj priAel med zadnjimi le Kajzelj. Sicer pa je ta tekmovalna proga tudi sicer zahtevala izredno veliko odstopov. Start olimpijskih iger moderne dobe je uspeh! ST. MORITZ 1928 V obdobju med prvimi in drugimi olimpijskimi igrami so smučanje in drugi Aporti doživeli velik razmah. Tako se je na ledenem stadionu Švicarskega zimsko-Aportnega srediAča St. Moritza v slovesnem mimohodu 11. februarja, igre so trajale do 19. februarja, zvrstilo kar 494 Športnikov (468 tekmovalcev in 27 tekmovalk) iz 25 držav. Na sporedu pa je bilo 13 panog, med njimi tudi vožnja s skeletonom. dekleta in fan skega in slalomskega nastopa. Od Janeza Ziblerja se obeta dober nastop v slalomu, Jurij Franko pa bo skušal v veleslalomu dokazati, da njegova pot v Lake Placid ni bila zaman. Franko je namreč pred dnevi v Madonni di Campiglio osvojil srebro in bron na evropskem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah. Tudi dekleta Nuša Tome, Anja Zavadlav in Metka Jerman bodo tu hotele doseči najboljše uvrstitve. V kombinaciji za odlično uvrstitev je pri skakalcih Bogdan Norčič. Prav Bogdan je to sezono že dokazal, da je med favoriti za prvo deseterico na obeh skakalnicah. Brane Benedik in Miran Tepeš pa naj bi dokazala, da je jugoslovanski skakalni šport spet •j £ ' Metka Jerman je z osmim meston v slalomu na mladinskem evrop skem prvenstvu v alpskih discipl: nah v Madonni di Campiglio doka zala, da je opravičeno v olimpija vrsti. To je mlada tekmovalka, ki h1 nastopila tudi v Sarajevu. Janez Zibler, rojen leta 1958, SK Tržič - Tržičan Janez Zibler se je vso letošnjo sezono moral boriti, da se je uvrstil v reprezentančno vrsto za Lake Placid. Nastopil bo v slalomu. In v tem nastopu naj bi z dobro vožnjo in dobro uvrstitvijo dokazal, da je bila odločitev, da gre na pot Zibler in ne Magušar, pravilna. v vzponu. Enako kot Benedik in Tepeš naj bi tekača Ivo Carman in Tone Djuričič v Lake Placidu imela na vseh progah najboljše dneve. To je obet tudi za olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Marjan Burger, biatlonec, bo tako kot drsalka Sanda Dubravčič med vsemi našimi najbolj osamljen. Zeli pa si dober nastop na obeh progah. Peto mesto na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Goterborgu Sande Dubrovčič pa dokazuje, da bo tudi mlada Zagrebčanka dobro uvrščena. Brane Benedik, rojen leta 1960, SK Triglav iz Kranja - Mladi Kranjčan je že na t rad; cionalni novoletni skakalni turne; začel z dobrimi skoki in z mest opozarjati, da je dober skakalec Najbolje pa se je odrezal na turnej: treh dežel. Jurij Franko, rojen leta 1963, SK Nova Gorica - Mladi Novogoričan se je za ta olimpijski nastop v veleslalomu kalil na letošnjih tekmah v svetovnem pokalu. V Val d'Iseru si je s šestnajstim mestom priboril olimpijsko normo. Je v dobri formi, saj je tretji in drugi najboljši mladinec v Evropi. Bojan Križaj, rojen leta 1957, SK Tržič - Najboljši jugoslovanski alpinec si na olimpijadi v slalomu in veleslalomu želi dober nastop. Vsi tuji alpski strokovnjaki ga uvrščajo med favorite za medalje v obeh disciplinah. In tudi Bojan sam razmišlja, da bi se iz Lake Placida vrnil z odličnimi uvrstitvami. Bogdan Norčič, rojen lrt 1953, Sk Triglav iz Kranja - »Starosta« med našimi skakal Bogdan Norčič je za to sezono odlični formi. Njegovi letošnji rezi tati so taki, da tudi na obeh oliir | pijskih skakalnicah od Bogdan-lahko pričakujemo izvrstna nastop Je peti v svetovnem skakalne« pokalu. Nuša Tome, rojena leta 1960, SK Alpetour iz Škofje Loke - Dekle iz Zg. Pirnič pri Medvodah je olimpijsko normo izpolnila v slalomu za svetovni pokal v Ber-testgadenu. Je dobra v obeh tehničl-nih disciplinah. Boris Strel, rojen leta 1959, SK Alpetour iz Skorje Loke — Tako kot Bojan si tudi Boris v olimpijskem veleslalomskem nastopu želi izvrstno uvrstitev. Boris je s svojimi nastopi v svetovnem pokalu v veleslalomu dokazal, da je četrti do peti najboljši veleslalomist na svetu. Tudi v slalomu je v dobri formi in tudi tu si obeta dober rezultat. Miran Tepeš, rojen leta 1W SSK Ilirija iz Ljubljane — Enako kot Brane Benedik se tudi Miran Tepeš izkazal na M) letni turneji in turneji treh delt Njegove dobre uvrstitve na teh S mah in pa poznejše dobre uvrstit* so ga uvrstile v olimpijsko skaka!" reprezentanco. Je nadarjen skak) lec. Skakalnica na olimpijskih igrah vSt. Moritzu 1928. leta Čeprav je imel St. Moritz. ki lezi na nadmorski visini približno 1850 metrov, dotlej vedno Ae tako trdne in stalne zime z obilico snega, je tokrat izvedbi iger gi ožila prava katastrofa. Toplo vreme je kot za stavo več dni pobiralo sneg in led pred očmi zaskrbljenih prirediteljev. Tako so morali črtati s seznama hitrostno drsanje na 10.000 metrov, do zadnjega pa je bila v negotovosti tud izvedba za tiste čase najbolj »paradne discipline« iger - smučarskega teka na 50 kilometrov. Kljub temu pa so se maratonci le podali v smučino. Start je bil zjutraj pri temperaturi približno 0 stopinj Celzija, med tekmo pa se je povzpela celo do 25 Cclzijcvih stopinj. Zato je tu odločala predvsem izbira maze. Velika večina tekmovalcev je zaradi izčrpanosti odstopila, medalje pa so si med seboj razdelili trije »presrečni« Švedi - Per Krik Hedlund. (.ustav Jonsson ter Volger Andersson. kako težka je bila proga pove tudi podatek, da je bil zmagovalec Hedlund /a «8 minut počasnejši kot zmagovalec pred Štirimi leti v Chamonixu. Ce je »trojni met« uspel tekmovalcem Švedske v teku na 50 kilometrov, se je prav isto posrečilo Norvežanom v teku na 18 kilometrov. Sicer pa med junaki iger velja omeniti Se zmagovalca kombinacije in teka na 18 kilometrov Norvežana <;rottum*bratcna. finskega hitrostnega drsalca (lasa Thunhcrga. ki je osvojil zlato medaljo Se pri 35 letih, nadalje nosilko zlate medalje v umetnostnem drsanju komaj 16-letno Norvežanko Sonjo Henie ter hokejiste Kanade, ki so vse nasprotnike odpravljali /. dvoStevilčnimi rezultati. Medalje so Sel v 12 držav, največ pa jih je ponovno posvojila NorveSka (14). Jugoslovani. 6 jih je bilo v St. Moritzu. so tekmovali le v smučarskih tekih. Toda tudi tokrat pomembnejših uspehov ni bilo. Se najboljši sta uvrstitvi JoSka JanSe. Bil je 26. med 49 tekmovalci v teku na 18 kilometrov ter 23. med II tekmovalci v teku na 50 kilometrov. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil med olimpijskimi igrami tudi kongres mednarodne smučarske zveze FIS. ki je na predlog Angleža l.unda sklenil poskusno uvrstiti na spored olimpijskih iger tudi panoge alpskega smučanja. Anja Zavadlav, rojena leta 1960, SK Olimpija iz Ljubljane - Tako kot Nuša Tome si je tudi Anja Zavadlav olimpijsko normo prismučala v svetovnem pokalu slaloma v Bertestgadnu. Tudi Anja je dobra v obeh disciplinah. Na olimpijadi bo skušala doseči najboljše letošnje FIS točke. Jože Kuralt, rojen leta 1957, SK Alpetour iz Škofje Loke — Tako kot prva dva je tudi Jože Kuralt tO alpsko sezono v svetovnem pokalu že dosegal take uvrstitve, da bi se tudi na olimpijskih igrah v obeh tehničnih disciplinah prebil s svojo napadalno vožnjo med prvo deseterico. Ivo Carman, rojen leta SK Triglav iz Kranja - Tekaški staž Carmana ni dolg se s smučarskim tekom ukvarja h četrto sezono. Toda svojo nad jenost je pokazal kmalu. Je m našimi najboljšimi tekači. Caka nastop na 15 in 30 kilometrov. Metka Jerman, rojena leta 1963, SK Olimpija iz Ljubljane - Dvobarvna reklamna sporočila: — hitro opazna, — učinkovito obveščanje Trinajste zimske olimpijske igre v Lake Placidu Tone Djuričič, rojen leta 1956, SK Mojstrana - Mojstrana je dala že številne smučarske reprezentante. In iz teh vrst prihaja tudi tekač Tone Djuričič. In kaj lahko pričakujemo od Toneta? Dober tek, v vseh treh disciplinah. Potrudil se bo, da bo zaostanek za najboljšimi čimmanjši. Marjan Burger, rojen leta 1952, TVD Partizan Gorje - Marjan Burger je edini biatlonec. Tekel in streljal bo na 20 in 10 kilometrov. Obeta si boljšo uvrstitev v teku na 20 km. Tudi na 10 km ni brez možnosti za lep mednarodni uspeh. Pred dnevi je bil na 10 km v Romuniji v močni mednarodni konkurenci odličen osmi. Sanda Dubravčič, rojena leta 1965, iz Zagreba - V naši olimpijski odpravi je Sanda Dubravčič naša najmlajša olim-pijka. Ze na lanskem evropskem prvenstvu v Zagrebu in nato na svetovnem prvenstu na Dunaju ter na letošnjem evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju je Sandra dokazala, da se vztrajno prebija v svetovni ženski drsalni vrh. Tudi na olimpijadi naj bi bila dobro uvrščena. Srečno jugoslovanski olimpijci in veliko športnih uspehov. Naj vas spremlja še športna sreča in zadovoljnji se boste vrnili med nas. Vsi Jugoslovani bomo v Lake Placidu z vami. D. Humer Vesela gorenj sk a smučanja Kako je letos na gorenjskih smučiščih? — Povsod odlična smuka, saj je snežna odeja dovolj debela, teptalni stroji pa stalno na smučiščih Zima je letos radodarna kot le kaj. Po prvem lanskem snegu se je ozračje tako ohladilo, da je prva snežna odeja pošteno zamrznila in je bil kasnejši sneg pravi užitek za vse, ki se redno ali občasno podijo po naših smučiščih. Teh pa je vedno več, mladih in starih, kljub prodoru in vedno večji priljubljenosti smučarskega teka. Da hoče vse na dilce, dobro čutijo v begunjskem *Elanu, v trgovini, kjer je vsak dan nepopisna gneča. Morate že imeti srečo, da vam okovje na smuči tudi montirajo. Meni v petek, 18. januarja, ni bila dana, saj jih kljub moledovanju v montaži niso več sprejeli; razočaranega in mulastega obraza me je rešil bližnji Finlgarjev servis. Da danes smučajo ata in mama, sin in hčerka, dobro vedo tudi naši žič-ničarji. Vlečnice in žičnice se vrtijo s polno zmogljivostjo, žičničarji, ki podajajo sidra, so premraženi do kosti, denar pa polni blagajne. Vrst ni konca in kraja, še v času kosila je najbolj vztrajnih za več minut čakanja. Smučišča so kot mravljišča, še posebej zdaj, ko so šolske počitnice. VZORNA GORENJKA Kranjska gora je polna smučarjev predvsem iz Ljubljane in drugih republik. Smučišča so brezhibno urejena, teptalni stroji zdaj, ko sneg skoraj vsak dan naletava, ne mirujejo. Kranjskogorska smučišča so primerna za manj ali bolj zahtevne smučarje in za začetnike. Sedežnica na Vitranc je vabljiva, tudi zaradi razmeroma malo točk, ki vam jih pre-ščipnejo. Ob krajših vlečnicah te točke bliskovito kopnijo in mimogrede »zavoziš« dve karti, kar pomeni 120 dinarjev. Smuka z Vitranca utrjuje noge in kolena ter črpa energijo, le da začetnikom ni priporočljiva. Strmina z Vitranca je kar groz- ljiva, če na smučeh še loviš ravnotežje. Tistim, ki precenjujejo svoje smučarsko znanje, morajo z Vitranca vsak dan pomagati reševalci. Cisto počasi, meter za metrom, polzijo številni začetniki z vitranških strmin, meter za metrom pa se utrjuje predvsem spoznanje, da tudi znamenite RC-06 in imenitno Salomon okovje za dvesto jurjev ne vijugata sama in da nismo vsi Križaji. Smučišča v Podkorenu so le za zavidljiv vzdih, kajti izredno strma so in zahtevna. Ce pa si sam sebi na smučeh že všeč in če nadvse oholo vijugaš med smučarji kranjskogorske Tinkare in Mojce, izvoli v Podkoren: samozavest in zaverovanost v lastno znanje bosta skokovito upadli. Med žičnice, s katerimi opravlja Gorenjka, sodijo tudi vlečnica v Gozd Martuljku in žičnica v Špano-vem vrhu. Spanov vrh je letos veliko bolje urejen, le smučarjev je malo. Vlečnica v Gozd Martuljku redno obratuje, žičničarji vzorno skrbijo za naprave in smučišče, tako, da je smuka v Martuljkuprecej vabljiva. Ce zebe do kosti in če kruli v želodcu, so v Kranjski gori na smučiščih bifeji s čajem, kuhanim vinom, sendviči, klobasami. Zmerne in solidne cene imata bifeja Šranc pri Tinkari in v Brsnini, medtem ko se v hotelih in v drugih gostiščih povzpnejo tako visoko, da so jedi in pijače ob intenzivni smuki vse družine skoraj nedosegljive. Vožnja je Gorenjcem domov, do domačega hladilnika, precej bolj finančno priporočljiva. KOBLA SI UTRJUJE SLOVES Upravičeno hvaljena bohinjska K obla vabi smučarje iz vse Slovenije, v Bohinjsko Bistrico vozi tudi beli vlak. K obla je zahtevnejše gorenjske smučišče, ki ga bodo v pri- S KOMPASOM IN GLASOM NA IZLET KDAJ? 16 in 17. FEBRUARJA — NA PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO ZAKAJ? KAM? V PREKMURJE KAKO? BOGAT PROGRAM IN UGODNA CENA Z AVTOBUSOM PRIJAVE Z VPLAČILOM SPREJEMAJO: — poslovalnice Kompasa na BLEDU in JESENICAH, — recepcije hotela Kompas v KRANJSKI GORI in recepcije hotela Stane2agar v BOHINJU. — naša malooglasna služba v KRANJU Naročniki Glasa, ob prijavi predložite izrezek iz časopisa, kjer je vtisnjen vaš naslov! POHITITE S PRIJAVAMI, SAJ JE NA VOLJO OMEJENO ŠTEVILO MEST ZA TA IZREDNO ZANIMIV IZLET! Ne zamudite enkratnega doživetja! hodnjih letih še podaljšali in pripravili progo, ki bo edinstvena v Sloveniji. Dvosedežnica redno obratuje vse do vrha, smučišča so izredno lepo urejena. Celodnevna smuka na K obli te pošteno razgiba in daje pravi smučarski užitek, čeprav v tem zimskem mesecu K obla sonca nima, po smučiščih pa se rada preteguje zoprna megla. A se splača obrniti volan proti Bohinjski Bistrici, čeprav so dnevna vremenska poročila polna svaril o poledeneli bohinjski cesti. Le-ta prav gotovo odvrača številne smučarje od prelepega smučišča, vendar si Kobla vztrajno pridobiva »svoje« smučarje. Ko bo popolnoma urejena, ko bodo postavili tudi ustrezno okrepčevalnico — zdaj je bife le ob vznožju — in zgradili druge objekte, bo Kobla eno naših najboljših smučišč. Vogel je visokogorsko smučišče in je kot Krvavec najbolj privlačno predvsem spomladi. Ce pa je vreme naklonjeno, je tudi januarja smuka na Voglu odlična. Vogel je nekaj posebnega, če ga obsije sonce, smučanja pa ni predraga. Na Voglu je hotel, kjer so cene pošteno zasoljene in brunarica, kjer se s cenami niso povzpeli tako visoko kot vogelske strmine. V brunarici težko dobiš prazen sedež, zato si je najbolje oprtati nahrbtnik in pomalicati doma pripravljeni sendvič ali pečenje. Še bolje pa se je na povratku ustaviti pri Pristavcu v Polju: gostilna slovi po slastnih in obilnih porcijah in po cenah, ki so po vsakovrstnih izkušnjah v drugih lokalih in gostiščih že kar osupljivo nizke. NATRPANIZATRNIK Zatrnik je Bledu najbližji, družinska smučišča ponuja in je primeren za smučarske tečaje. Razumljivo, da je prav v zimskih šolskih počitnicah natrpan, na Zatrnik vsak dan prihajajo številni avtobusi in osebni avtomobili. Smučišča imajo urejena, vlečnice in dvosedežnica se vztrajno vrtijo. Letos so opustili pobiranje parkirnine — v Kranjski gori se ji niso odrekli — dnevna karta ni predraga in se jo splača kupiti. Seveda le, če ni gneča. Ce že žičničarji zaslužijo vso pohvalo, je ne zasluži Viatorjev lokal na Zatrniku. Ze res, da je gneča povsod, tudi v tem lokalu, a na Zatrniku so zasolili predvsem hrano. Nikjer ni poceni, a da ti enolončnico, čisto navadni pasulj brez mesa, zaračunajo 35 dinarjev, je navadno odiranje. Saj starejši lahko plačajo, a kaj, ko so okoli tebe šolski otroci, ki bodo za tistih nekaj pogretih fižolov in pest zelja ter za coca-colo morali plačati kar 49 dinarjev! Pa še spodobno pojesti ne bodo mogli, kajti mize so v lokalu tako visoke, da čeznje komaj gleda desetletni visokorasli otrok. Kljub občasnim razočaranjem pa narod smuča, smuča in smuča, pije osladkano vodo, čaj imenovano, tudi za 12 dinarjev, odšteva denarce za dnevne karte, za točke. Ko se osuši denarnica, je dobro tudi sankanje s sosedovimi otroci po domačem griču ali tistih pet zavojev ob »lokalnih« vlečnicah. A kaj, ko se jutri obeta tako lep zimski dan. Kako krasno mora biti v Kranjski gori, na Kobli, na Krvavcu ... Tanka denarnica? No ja, bo že šlo! In smuči so spet na prtljažniku .. . D. Sede j Notranji nastop — miselna igra V. V notranjem nastopu velja posvetiti vso pozornot pravilnim položajem, gibalni napetosti ter vzbuditi tehniko drsenja, preskakovanja, obratov, zavojev itd. Pri miselnem sprehajanju ali pri miselni igri so pomembni trenutki sprostitve, kajti bremenilne misli na bodoče nastope terjajo še dodatni izliv živčne energije. Bolje se je znebiti takih misli, ki povzročajo skrbi, tekmovalec naj nastopa v vlogi opazovalca ali trenerja, ko sliši njegov nasvet in skuša biti bolj temeljit. Napake preprečujeta prefinjena gibalna občutljvost in posluh za tekmovalne okoliščine. Pri začetnikih so napake posledice nezadostne izurjenosti, pri vajenih tekmovalcih pa so posledica slabega dne, večkrat pa so kazalec živčno čustvene razburjenosti. Velika razburjenost onemogoča točne zadetke, krajša lete, mete, skoke itd. V takih primerih se širi napetost, ki hromi gibalno povezanost in natančnost. V zavesti se pred nastopom prepletajo določene misli in čustva. Bolje je, kadar prevladujejo vedre misli, ugodna čustva in počutja. Te pa športnik mora znati ohranjevati in preprečevati vdiranje breme-nilnih misli in odvečnih skrbi. Njihov vdor je posledica zaznav, besedi, dvogovorov in razgovorov s športniki. Menim, da v tem pogledu do športnikov, posebno pa do vrhunskih tekmovalcev nismo dovolj obzirni, večkrat vrtamo v njihovo zavest in pri tem rušimo skladnost med zavestnim in podzavestnim, med tako imenovanim prvim besednim jazom, kakor ga imenujejo nekateri izvedenci in drugim starejšega porekla, ki zajema sposobnost v zapletenih dejanjih in davne gibalne odzive. Ob ostalih izenačenih danostih uspevajo tisti, ki znajo izločiti iz zavesti odveč- no breme, ki znajo poklicati na pomoč gibalno občutljivost, predstavljivost, ki so s samim seboj v tovarjškem ravnovesju. Športne zvrsti se ločijo po zahtevnosti in načinu gibanja. Pri igrah je več taktičnega mišljenja, navdiha in znanja, v posameznih panogah pa se kaže samoodgovornost do lastnega nastopa. V zahtevnih panogah z bogatim gibalnim obsegom prevladujejo odločnost, hrabrost in tudi tveganje. Na tekmovanjih z utrjenimi gibalnimi koračnimi odzivi je ob podpori samopremagovanja in vztrajnosti potrebno ohraniti stik z vodilnimi in uresničevati zamišljeno taktiko. Povsod pa gre za kar najboljšo usmerjenost pozornosti, tako na notranje zavestne dejavnike in na vnanje objekte, na odločilne delo proge, vadbene sestave ali trenutke športnih iger. Pozornosti ne smejo preveč ogrožati motila, med katerimi so najbolj pogosta štartna gneča, slaba organizacija, ropot ipd. Novi uspehi naj temelje na preteklih, vendar ustvarjalna pobuda ni le v spominu, temveč v boljši pripravljenosti na prihodnje nastope. V tihem notranjem miselnem filmu se je v počasnem posnetku dobro zaustaviti v zraku, se sprehajati od starta do cilja in kasneje zamisli uresničiti v dejanskih okoliščinah. Ne bi bilo prav, če bi idealne zamisli izrinile neprijetne okoliščine — notranje stiske in druge tekmovalne težave. Notranji nastop ni ločen od ostale priprave športnikov na tekmovanje, je glavno dejanje, v katerem se nazorno in neposredno uresničujejo športni uspehi, ki so združenje in povezanost tehnične popolnosti, taktične zrelosti, osebnostne trdnosti in neuklonljivosti. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Nežna mišja past Policija v severnoangleškem kraju Hovushamu se nič več ne čudi, če Richard Groom v pižami in gumijastih škornjih ponoči hiti s kuhinjsko desko in s skledo, poveznjeno na njej, proti robu vasi. Ti nočni izleti so se začeli, ko sta Groom in njegova žena odkrila miši v svoji hiši, stari 400 let. Ker nista našla »humane« mišje pasti, je Groom izdelal svojo: na kuhinjsko desko postavi ravnilo, ki podpira skledo; ko se miš dotakne vabe na drugem koncu ravnila, se skleda povezne nanjo. Ujete glodalce odnaša Groom kilometer daleč. Poprej je policijo obvestil o svojih nočnih izletih, da ne bi bil sumljiv. Rekordna kupčija s konjakom Prodaja konjaka je lani dosegla zgodovinski rekord, so sporočili v francoskem mestecu Cognacu, od koder izhaja znana alkoholna pijača. Prodali so 151 milijonov steklenic konjaka, kar je za 15 mi lijonov steklenic več kot leta 1978. Večin«) konjaka so izvozili, največ r Veliko Britanijo, ZDA in ZR Nemčijo. Iznajdljivi roparji O tem, da nepridipravi odkrivajo vedno nove in vse bolj nenavadne načine, kako se dokopati do bogastva, priča tudi rop na rimskem letališču »Leonardo da Vinci«. Tatovi so se predstavili kot letalski mehaniki, ki so opazili okvaro na DC-9, last švicarske letalske družbe. Iz prtljažnikov letala, ki se je ravno pripravljalo na polet, so izpraznili 2,5 milijona dolarjev. ZAMETI V MEHIKI Iz Mehike je pred dnevi priAla novica o velikih snežnih metezih, v katerih je izgubilo življenje 23 ljudi. Sneg je povzročil precej Akode v Ciudad Mexicu in nekaterih drugih krajih, ki jih je pokrila dva metra debela snežna odeja. Vasi na hribovitih območjih v okolici glavnega mesta pa so povem odrezane od drugih krajev. TE DNI PO SVETU STAVKALO STO TISOČ DELAVCEV Izraelsko letališke Ben (Jurion je bilo v nedeljo zaprto, ker so se njegovi uslužbenci pridružili enodnevni stavki proti gospodarski politiki izraelske vlade Stavkalo je okrog 100.000 delavcev. To je prvi množični protest, v katerem so sodelovali tudi pri staniski delavci in uslužbenci nacionalne električne družbe in ki so ga organizirali v znamenje protesta proti vladnim ukrepom za preprečevanje inflacije, ki je lani dosegla 100 odstotkov. Nemire in stavke pričaku-jejo v Izraelu tudi v zvezi z vladnim skle pom. da ukine subvencijo za osnovna živila. DRAŽJI TUDI ZEMELJSKI PLIN? Da bi se izognili hudi energetski krizi v letu 1980, se morajo cene naravnega plina izenačiti s cenami surove nafte, je izjavil sekretar organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Rene Ortis. Po njegovih besedah daje OPEC 6,7 odstotka vsega plina na svetu, nadzira pa 37 odstotkov vseh znanih rezerv. Zato se je zavzel za postopno viianje cen plina v tem desetletju, ker bi se le tako iahko do konca desetletja izognili kritičnemu pomanjkanju. MEDNARODNO POSOJILO ZA AVTOCESTO Član zveznega izvršnega sveta in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelic* je uspešno končal pogovore z mednarodno banko za obnovo in razvoj o drugem posojilu za izgradnjo nekaterih odsekov avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost. Po sporazumu bo banka odobrila posojilo v višini 125 milijonov dolarjev za izgradnjo odsekov: Naklo—Ljubljana. I.ipovljani-Okucani. Ruma - Pečinci. Surčin-Sid. Deligrad-Niš in Batočina-C uprija. EKSPLOZIJE NA KITAJSKIH VLAKIH V poz«ru, ki je v mestu Zhuzhou v pokrajini Hunan zajel neki vlak, je umrlo oziroma bilo ranjenih 20 ljudi, sporoča kitajska agencija Xinhua. Agencija poudarja, da je kitajsko ministrstvo za promet po tej nesreči sklenilo okrepiti nadzor nad vlaki, zlasti nadziranje potnikov, ki nosijo s seboj vnetljive ali eksplozivne snovi. Od začetka tega leta je bilo na kitajskih vlakih te sest eksplozij, od katerih so tri terjale človelka življenja in materialno škodo. V CSSR NISO URESNIČILI NAČRTOV Na Češkoslovaškem lani niso dosegli s planom predvidenega gospodarskega razvoja. Narodni dohodek je rasel po najnižji letni stopnji in je znašal '_',•> do 2,8 odstotka, namesto načrtovanih 4. i odstotka Stati stično poročila vzroke pripisuje energet skini težavam na začetku leta. zapletenemu položaju [ia mednarodnem trgu in nizkim donosom v kmetijstvu Industrijska proizvodnja je namesto za 4.5 zrasla le za .1.7 odstotka. C L, A S12 "STRAN PtTiK, 1 FEBRUARJA 1910 Naši športniki Smučarski skoki KAMNIK - Jugoslovanska smučarska tekaška odprava za olimpijske igre v Lake Placidu ni številna, zato ne bo mogoče sestaviti reprezentančne štafete. Na pot čez »lulo« gresta Ivo Carman iz kranjskega Triglava in Tone Djuričič iz Mojatrane. To sta tekača, od katerih pričakujemo solidne uvrstitve, saj je Ivo Carman obetajoči reprezentant in prvič to sezono v članskem dresu. Tone Djuričič pa ima vzdržljivost in rutino, saj je že vrsto let reprezentant. »Prijetno sem presenečen, da ser.i izbran v olimpijsko vrsto. Tega nisem pričakoval, saj se nam tekačem ni dobro obetalo pri izboru,« je dejal članski republiški prvak za sezono 1979-80. Stiriindvajsetletni delavec jeseniške Železarne Tone Djuričič, ki tekmuje za ftl) Mojstr ma. Tone se je smučarskemu teku zapisal pred devetimi leti. Z načinom teka in Tone Djuričič: V vseh treh tekih pridnoatjo na treningu je kmalu začel opozarjati, da bo dober tekač. Sest let je že v reprezentančni vrsti. V teh letih je Djuričič pri mladincih osvojil dvakrat republiški naslov, trikrat pa je bil najboljši v Sloveniji pri članih, na državnih prvenstvih pa je pri mladincih osvojil en naslov. »Za to olimpijsko sezono smo res trenirali v najboljših pogojih. Veliko je bilo treninga za moč. Pretečenih imam nad sest tisoč kilometrov.« Se vam zdi, da je to dovolj? dovolj« »Nikakor ne! Potrebno bi mi bilo se kak tisoč kilometer. Opažam, da je pri meni nekaj narobe. Mislim, da so to se posledice predlanske decembrske operacije slepiča. Prav v sezoni 1978— 79 sem treniral manj. Na vseh tekmah opažam, da mi v »S ta j g« ne gre najbolje. Upam, da bom to krizo s treningom prebolel. Ce to sezono ne, potem drugo sigurno.« Do nastopa na olimpijskih igrah je se nekaj dni. Tone bo te dneve krepko izkoristil za odpravljanje napak in za nabiranje novih kilometrov. Na olimpiado gre u ob rt> pripravljen. Kako na olimpiadi? »Mestecih rezultatov ne bo. Prepričan pa sem, da bo v Sarajevu leta 1984 bolje. Tudi v Lake Placidu se bom potrudil, da bo zaostanek za najboljšimi čim mar.jsi. V olimpijski smučini bom tekel vse tri proge: 15, 30 in 50 km. Upam, da bom tudi v vseh dokaj uspešen. Zlahka se ne bom predajal!« I). Humer J Državno člansko prvenstvo v veleslalomu in slalomu Bo kdo kos Križaju, Strelu in Kuraltu ZELENICA — Smučišča na Zelenici ho pripravljena za današnji in jutrišnji nastop naših najboljših smučarjev in smučark. NaAi alpinci bodo v orKanizaciji SK Tržič in pod pokroviteljstvom tovarne Peko danes in jutri imeli velcslalomski in slalomski nastop za državne članske naslove. Med njimi bodo tudi olimpijci. Pri moških Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Jurij Franko in Janez Zibler ter pri dekletih NuSa Tome, Anja Zavadlav in Metka Jerman. Njim bodo skušali naslove odvzeti ostali: predvsem Miso MaguAar in Bojana Dornig. Oba sta bila tudi kandidata za Lake Placid. Na domačem prvenstvu bosta skušala dokazati, da nista slabša. Vsekakor bo težko premagati našega najboljšega alpinca Bojana Križaja. Bojan bo startal na »domačem« terenu. Na lanskem državnem prvenstvu v Kranjski gori je Bojan slavil obakrat. To sezono je tudi v odlični formi. To je s svojimi uspehi v svetovnem prvenstvu tudi dokazal. Tu sta vedno izredno nevarna Ločana Jože Kuralt in Boris Strel. Tudi na Janeza Ziblerja, Jurija Franka in Tomaža Cerkovnika ne smemo pozabiti. Pri dekletih je za naslove v veleslalomu in slalomu več kandidatk. Med seboj naj bi obračunale Nusa Tome, Anja Zavadlav. Metka Jerman, Bojana Dornig, Mateja Ravnikar, domačinka Polona Pehare in Kranjčanka Nataša Blažič. Vsekakor pa pri dekletih ne smemo pozabiti tudi na Andrejo LeskovSek in na »poslavljajočo« Polono Oblak. Tem pa štrene lahko meša tudi Mariborčanka TajaSa KlanjAček in Ae katere od mlade garde naAih smučark. Na lanskem prvenstvu, ki ga je loAki Alpetour moral prestaviti iz Starega vrha v Kranjsko goro, je v veleslalomu in slalomu slavila Anja Zavadlav. Spored — danes ob 9. uri start prvega nastopa veleslalomistov in ob 10.30 prvi nastop žensk v isti disciplini. Start moških na drugi progi je ob 12.00, žensk pa ob 13.30. Jutri bodo člani in članice vozili slalom. Moški bodo Ali na start ob 9. uri, ženske pa ob 10.30. Odločitev, kdo bo državni prvak, ho padla pri moških n startom ob 12. uri, pri ženskah pa ob 13.30. I). Huniet m* Ni pa nujno, da se matni napad vedno konča z rriatira-njem. Pogosto se zgodi, da branilec utrpi hudo materialno izgubo, ki odloči izhod igre. Vzemimo primer na diagramu 16 (UUSI - GIPSLI8; Moskva. 1959). ; **** Diagram 17 Diagram 16 Razkrit kraljev položaj in Se posebej matni motiv na liniji h, omogočita črnemu naslednji matni napad. 1. ... 2. de5: Se5:! Bolje bi bilo 2. Del, npr. DfB 8. Df2itn. 2. Lc5 1. ... 2. Td3 3. e4 Tae8 Te€ Th6 Sedaj se izkaže nepopravljiva slabost črnih polj v bližini belega kralja. 8-g, Beli se je vdal, saj ne more uspešno zavrniti dvojne matne pretnje na poljih hI in h2, žrtev dame po 4. Dg2 Lg2: 5. Kg2: Dh3+ pa je tudi prehuda izguba. Izpostavljenost kralja sredi Šahovnice daje pogosto utemeljene možnosti za matni napad. V položaju na diagramu 17 (C. HAMPE -STEINITZ; Dunaj, 1859) je beli zaostal z razvojem figur, njtgov kralj pa je izpostavljen. To ditje črnemu priložnost za naslednjo kombinacijo. 3. Del 4. Kdl 5. Tbl 6. De2 Dc4 + Dc3: Df3: + Td2: + !! Po tej žrtvi se položaj povsem razbistri in motiv matne-ga napada dobi svojo neposredno obliko. 7. Kd2: 8. Kcl 9. Tb2 10. Lh3 + 11. Db5 12. Kbl 13. Tdl: Td8 + La3 + Dc3 Kb8 Dd2 + Ddl + Tdl: mat Začel se je teden skokov v Planici PLANICA — Dolina pod Poticami j«' spet V znamenju številnih prireditev v smučarskih skokih. Včeraj so se najboljAi slovenski člani pomerili za naslov republiškega prvaka na 90-metrski skakalnici. Glavne prireditve bodo ob koncu tedna. Ze danes oh 10. uri bo državno prvenstvo za člane na srednji skakalnici. Pomerilo se bo okoli 40 skakalcev, med katerimi bodo tudi vsi trije olimpijski potniki: Norčič, Tepe* in Benedik. Naslov prvaka hrani Kranjčan Bogdan Norčič, ki je tudi tokrat glavni favorit. Pričakovati |>a je, da se bodo tokrat močno »udarili« za prvo mesto tudi mlajši skakalci. Letošnje prvenstvo bo že 35. Organizatorji so zato povabili v Planico vse povojne državne prvake. V 35. letih po vojni je naslove prvakov Jugoslavije osvojilo 14 skakalcev. Najuspešnejši je Ae vedno Janez Polda, ki je bil prvi kar v Aestih letih. Na drugem mestu pa je že Bogdan Norčič. ki je bil doslej prvak štirikrat. Po tri naslove so osvojili: Jože Langus, Božo Jemc, Marjan Pečar, Ludvik Zaje in Peter Stefančič. Po dvakrat so bili uspešni Janko Mežik, Jože Zidar in Marjan Mesec. Enkrat pa so bili prvaki SFRJ Franc PriboAek. Danilo Pudgar, Marjan PrelovAek in Janez. Demšar Najbolj privlačna bo nedvomno nedeljska prireditev. Na stari Bloudkovi velikanki se bodo najboljAi jugoslovanski skakalci pomerili za naslov državnega prvaka na veliki skakalnici. Tekmovanje se bo začelo ob 10.30. V okviru tedna skokov v Planici pa bo Ae tekmovanje za pokal OPA, na katerem imajo pravico nastopa mladi skakalci in tekmovalci v klasični kombinaciji iz Avstrije, ZRN, Italije. Švice, Francije, Španije, Liechtensteina in Jugoslavije. V soboto ob 10. uri bodo skoki, v nedeljo oh 9. uri pa teki s startom in ciljem pri Kompasu v Ratečah. Obiskovalci tekmovanja za pokal OPA pa si bodo lahko v soboto ogledali tudi uradni trening na 120-metrski skakalnici, ki ho takoj po končanem tekmovanju /a pokal OPA na 90-metrski skakalnici. V Planici je za obiskovalce pripravljenega dovolj parkirnega prostora. Poskrbljeno pa ho tudi za jedačo in pijačo. Na svoj račun pa bodo prišli tudi zbiralci značk saj bodo v prodaji kar tri značke za Pokal OPA in ena značka za jubilejno državni prvenstvo' •!. Javornik Radovljiške sindikalne igre Prva mesta za Elan in Lip RADOVLJICA - V okviru letošnjega programa sindikalnih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v nedeljo. 27. januarja, v Gorjah pri Bledu občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Na tekmovanju, ki so ga pod pokrovitelj stvom OSZS in ZTKO Radovljica organizirali prizadevni člani TVD Partizan Gorje, je nastopilo 46 žensk in 170 moških ali skupaj 216 članov sindikata iz 63 OO ZS. Tekmovalci so se pomerili na 6 km dolgi progi in so bili razdeljeni v pet starostnih razredov. Tekmovalke so morale preteči 3 km dolgo progo in so bile razdeljene V tri starostne razrede. REZULTATI: ŽENSKE DO 27 LET: 1. Kovačič Irena 10,52,8, 2. Poljanec Kati 11.01,2, 3. Zvan Andreja 12,17,0, 4. Fister Majda 12.18,6, 5. Fister Marija 12,30,2; ŽENSKE 28-35 LET: 1. Pirnat Darinka 10,42,3, 2. Peter-man Jerea 11,28,8, 3. Cerkovnik Ivanka 11,51,6. 4. Pogačar Štefka 12.04,6, 5. Cop Slavka 12.21.5; ŽENSKE NAD 35 LET: 1. Kosmač Lojzka 11,17,5, 2. Vavpotič Minka 12.34,6, 3. Podlipec Amalija 12,50,0. 4. Skumavee Marija 13,07,4, 5. Lovrenič Polona 13.17.4; MOŠKI DO 27 LET: 1. Kersnik Borut 17.43.8, 2. Kordež Matevž 17.48,0. 3. Repic Silvo 17.55,5, 4. Ferjan Franc 17,56,0. 5. Medle Jože 19.31.0; MOŠKI OD 28- 35 LET: 1. Pogačnik Zdravko 17.53,5, 2. Eržen Zdravko 18.10,9. 3. Malej Janez 19.28.3, 4. Jarkovič Tomaž 20,08.5. 5. BoAkovski Drago 20,21.8; MOŠKI OD 36- 45 LET: 1. Kobilica Pavel 16.02.2. 2. Rozman Tine 18,04,5, 3. TiSov Franc 20,00,0 4. Novak Anton 20.25.7. 5. Krničar Ivan 21.14.5; MOŠKI NAD 45 LET: I. ReS Jaka 19,02,0, 2. Repinc Viktor 19,16,8. 3. Hrovat Janez 20,16,7. 4. Strgar Anton 21.14,0, 5. Anderle Stane 21.14,6; TEKMOVALNI RAZRED - MOŠKI DO 27 Dopisniki poročajo KOŠARKA - V tekmovanju za zimski košarkarski pokal Kranja so bile že odigrane prve tekme. Sodeluje 15 moštev in se igra po kup sistemu na dve dobljeni tekmi. Razlog za to je pomanjkanje prostora v telovadnicah. V prvem kolu so presenetili Stipendisti Iskre, ki so na tujem ugnali Gumarja. Šenčurjani so doma premagali moStvo Neznani iz Kranja. Osnovna Sola Helena Puhar pa je prvič priredila košarkarski turnir za ekipe osnovnih Aol s posebnim programom. Sodelovali so košarkarji Kranja. Kamne gorice. Planine pri Rakeku in Strunjana. Zasluženo je zmagala ekipa Kranja. M.Cadež J UIX) - V Murski Soboti je bilo četrto kolo članskega prvenstva Slovenije v judu. Sodelovali so tudi Kranjčani, največ uspeha pa so imeli tekmovalci Impola. V posameznih kategorijah so hili od Kranjčanov najuspešnejši Mnrkic. Jajič, Sladic, Benedik, Remic, Kunej, Klemenčič, Než-mah, Podlipnik, t.ulic. Cepin in Draksler. Zmagali so Markič, Kunej, Nežmah in Galič, druga mesta pa sta od Kranjčanov osvojila Remic in Draksler, Sladic in Rekar sta sodelovala tudi na turnirju za Pokal Pohorskega bataljona. Vsak V svoji skupini sta bila tretja. V ligi pa se je Triglav Se bolj utrdil na tretjem mestu. M Benedik SANKANJE - Osnovna organizacija ZSMS Bled je pripravila na ViAcah tekmovanje v sankanju, ki je imelo Športni in družabni pomen. Sodelovalo je 18 sankačev. S takšnimi tekmovanji bodo na Bledu nadaljevali. V Dol/ai. NAMIZNI TENIS - ŠŠD KokrSki odred iz Križev je priredilo občinsko prvenstvo učenk in učencev v namiznem tenisu. Najusodnejši so bili igralci ŠŠD Polet /. osnovne Sole heroja Bračiča. V tekmovanju učenk 7. in 8. razreda je zmagalo ŠŠD KokrSki odred, med učenci pa ŠSD Polet. V tekmovanju 5. in 6. razredov pa je med učenkami slavil Polet, med učenci pa prav tako ŠŠD Polet. -I Kikel ATLETIKA — Na kranjski Gimnaziji je bilo tekmovanje v skoku v višino med Gimnazijo in Ekonomsko šolo. Tekmovalo je 21 dijakinj in 14 dijakov. Med dijaki je zmagal Simon Horvat z Gimnazije a 175 centimetri. Drugi in tretji pa sta bila UroS Bedene in Roman Pavlin z Gimnazije. Med dijakinjami je zmagala dijakinja ESŠ Damjana Sušnik s 155 centimetri. Gimnazijki Alenka Pavlin in Živa Rant pa sta bili druga in tretja. I) M NAMIZNI TENIS - Končan je prvi del škofjeloške namiznoteni.ške lige. 19 moštev je bilo razdeljenih v tri skupine. V A skupini je zmagal Kondor I, v skupini B Polet in v skupini C Karlovac II. Jeseniški namiznoteniski delavci pa so sprejeli organizacijo nami/no tehniške lige Gorenjske. Pravico sodelovanja ima 8 moštev in sicer Gumar.Kondor. Križe. Murova. Jesenice. Sava. Triglav in Mošnje. Največ možnosti za zmago imajo Sava. Jesenice. Murova in Kondor. , - - -........... •LSiiiimiin LET: 1. Podlogar Cveto 14.26,7, 2. Podlogar Dušan 14,49.7, 3. Zupan Tine 16,13.5, 4. Cesnik Tomaž 16.16,1, 5. Kopač Srečo 16,29,0; VRSTNI RED EKIPNO MOŠKI: 1. LIP Bled 72 točk. 2. Elan Begunje 56 točk, 3. GG Bled 47 točk. 4. Iskra Otoče 36 točk, 5. Veriga Lesce 34 točk. VRSTNI RED EKIPNO - ŽENSKE: 1. Elan Begunje 40 točk. 2. Vezenine Bled 38 točk. 3 LIP Bled 29 točk, 4.-5. Veriga Lesce in SOb Rad. 14 točk; VRSTNI RED EKIPNO - SKUPAJ: 1. LIP Bled 101 točka, 2. Elan Begunje 96 točk, 3. Vezenine Bled 55 točk, 4.-5. Veriga Lesce 48 točk. in GG Bled 48 točk. V. M s s. Mednarodni FIS tekmi ŠKOFJA LOKA. KRANJ - Smučarska kluba Alpetour iz Škofje Loke in Triglav iz Kranja bosta v ponedeljek, torek in sredo na Starem vrhu in Krvavcu priredila mednarodni FIS tekmi v veleslalomu in slalomu. Prireditelja pričakujeta, da se bodo razen naših tekmovalcev tekem udeležili tudi tekmovalci iz Avstrije, Italije, Švice in Francije. V ponedeljek in torek bodo nastopili na Krvavcu, v sredo pa na Starem vrhu. H Krajani na smučeh PODBREZJE - V nedeljo, 27. januarja, je TVD Partizan iz Podbrezij priredilo 4. tekmovanje krajanov v veleslalomu, smučarskih tekih in skokih. Tako kot prejšnjih tekmovanj se je tudi letošnjega udeležilo okrog sto prebivalcev Podbrezij od najmlajših do starejših. Na progi za veleslalom v Dolenji vasi so se tekmovalci pomerili v 9. skupinah. Najuspešnejše cicibanke so bile Romana Šuštar (21,7). Mojca Finžgar (23.1) in Marjeta Jagodic (27,4); cicibani' Miro Salej in Marjan Cernilec (22.0), Rudi Urbane (25,9); mlajše pionirke: Marjeta Drinovec (20,9), Martina Urbane in Mojca Drinovec (21,5); starejše pionirke: Mira Ažman (21,7), Mirni Golba (23,3) in Irena Korenčan (27,7); mlajši pionirji: Simon Perč (24,7), Ivo Cernilec (27,6) in Tomaž Finžgar (28,0); starejši pionirji: Janez Drinovec (24,4) in Damjan Mrež.ar (25,6); mladinci: Janez Gregorc (39,6), BoStjan Perč in Mirko Mihelič (40,3); članice: Darja Salej (26,6), Barbara Drinovec (27,5) in Minka Koren-čan(43,l); člani: Tone Jelene (36,7), Franci Jeglič (38,5) in Franc Jeglič (40.6). Na kilometer in pol dolgi tekaški progi so krajani tekmovali v petih skupinah. Vse skupine ra/.en pionirk so tekle dva kroga. NajuspeSncjAe pionirke so bile Irena Košir (7,12), Mojca Drinovec (7,45) in Irena Korenčan (9,45); pionirji: Jane/. Drinovec (13.49). Janko Jeglič (14.22) in Marjan Perko (14,47); mladinci: Tone SuStar (12.43). Miro Mihelič (14.20) in BoStjan Perč (14.43); člani: Franci Jeglič (12.4,1). Tone Peternel (14,15) in Franc Jeglič (14,56); veterani: Franc Pretnar (23,06). Miro Šalej (23.57) in Ivan Drinovec (26.25). Najuspešnejši tekmovalci štirih skupin na 30-metrski skakalnici so med mlajšimi pionirji bili Simon Perč, Janko Jama in Marko I Oman; starejši pionirji: Janez Drinovec, Peter Drinovec in Marjan Perko; mladinci: Janez Kozjek. Tone Šuštar in BoStjan Perč; člani: Franci Jordan, Franci Jeglič in Franc Jeglič. S Saie Na snegu se dobimo Pobuda ZTKO in Zbora učiteljev smučanja Kranj v akciji »Na snegu ae dobimo« o skupnih avtobusnih prevozih na vadbo in nastope je bila med športniki z navdušenjem sprejeta. Razen udobnega prevoza so se udeleženci te med vožnjo pogovorili z vaditelji o programih dela, nasvetih o opremi na smučišču pa akupaj pripravili smuči za vadbo oz. tekmovanje. Take ugodnoati so najbolj veseli vozniki, kateri se zavedajo kolikim nesrečam je botrovala tudi »športna« utrujenost, razen tega pa ae izognejo večji gneči na cestah in parkiriščih, ki jih je v zimskih razmerah te tako malo. Udeležence Bloških tekov 3. feb. in Trnovskega maratona 10. feb. vabimo na skupno pot z avtobusom. Odhod je iz postajališč Naklo ob 6.00, preko Kokri-ce, AP Kranj, naselja Planina in AP Lahore. Povratek pol ure po razglasitvi rezultatov oz. dogovoru potnikov v avtobusu. Sedež je treba PREDHODNO PRIJAVITI v turistični poslovalnici Alpetour — hotel Creina Kranj do petka v tednu ter plačati prispevek za prevoz v znesku 100 din. Izletu se lahko pridružijo tudi alpinci, saj so v obeh krajih urejena smučišča. Alpsko smučanje Lomi jani smučali LOM POD STORŽlCEM - Eno najbolj aktivnih amaterskih športnih društev v občini Tržič Si) Lom je pripravilo zanimivo tekmovanje v veleslalomu. Ht progi z 200 metri višinske razlike in 2? vratci je nastopilo kar 85 smučarjev in smučark vseh starosti. Zmagovalci st postali cicibanke — SaSa Kramarič. cici-• bani — Drago Primožič, pionirke — Mojc« Meglic, pionirji — Marko Primožič, mladinke — Majda Razumič, mladinci — Damjan Stamcar, člani — Anton Primožič, starejši člani — Jernej Meglic in veterani — Janez Meglic. I Kikel KEGLJANJE Triglav in Jesenice KRANJ - Končalo se je moštveno prvenstvo Gorenjske v kegljanju. Gorenjskega prvenstva se je letos udeležilo osem moških in dve ženski moštvi. Naslov so osvojili kegljači Triglava iz Kranja pri moških, Jeseničanke pa so hile najboljše pri ženskah. Rezultati - 1. Triglav 32526. 2. Jesenice 32084, 3. Sava 31939, 4. Kranjska gora 31693. 5. Simon Jenko (Podreča) 31380. 6 Ljubelj 30894, 7. Bled 30616. 8. Krvavec 30115; ženske - 1. Jesenice 8694. 2. Krvavec (Cerklje) 8326. L. Glavar I LOTERIJA o 227330 253120 259020 458470 1 18921 75541 132131 53582 72682 74862 79772 398162 683 933 8063 00543 34763 59823 65593 86013 215413 262413 04 44 54 64 294 60524 069594 225094 543224 565914 20 500.020 10.020 10.020 10.020 20 1.020 2.020 10.020 1.00() 1.000 1.000 1.000 10.000 200 80 400 5.000 1.000 1.000 2.000 5.000 10.000 10.000 30 40 50 50 80 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 25 70 75 30 365 100 865 80 0755 500 44335 1.000 60515 1.000 61025 1.070 96875 1.030 280215 10.000 26 30 0766 400 527026 10.030 57 30 87 40 9837 500 14717 5.OO0 017687 10.040 18 30 68 40 848 100 46588 1.000 52878 2.001 97038 2.001 97088 LOM 237858 io.tw 304548 5O.00P 39 50 69 40 89 30 88969 1.040 071479 10.000 242019 10.000 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 26 do 65 din, Špinata 20 din, cvetača 30 din, korenček 25 din, česen 45 din, čebula 20 din. fižol 21,30 do 31,40 din, pesa 10.55 din, kumare 42 din, paradižnik X din, slive 39,10 din, jabolka 15,90 din. hruške 30,35 din, grozdje 27 din, pomaranče 18,45 din, limone 27.40 din, ajdova moka 28,50 din, koruzna moka 12 din, kasa 19,50 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 56,70 din skuta 44,90 din, sladko zelje 11.50 din, kislo zelje 11,50 din, kisla repa 9,20 din, orehi 240 din, jajčka 3,10 do 3,30 din, krompir 5,60 din. KRANJ Solata 40 din, spinača 50 din. CH tača 45 din, korenček 18 do 20 din, česen 50 do 55 din, čebula 18 din fižol 28 do 30 din, pesa 15 din, sliu 40 din, jabolka 15 do 18 din, med 80 din, pomaranče 23 din, limom 27 din, ajdova moka 22 din, koruzna moka 12 din, kasa 25 do 28 din, suro-vo maslo 96 din, smetana 38 do 40 din, skuta 24 do 26 din, sladko zeli* 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 18 do 20 din, orehi 220 din, jajčka 3,80 do 4 din, krompir 5 din, radič 60 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. februarja, bodo odprte sledeče dežurne trgovin«: KRANJ: Central: - Delikatesa Maistrov trg 11 in prodajalna Ni vasi, Šenčur, od 7. do 13. ure: pry dajalna na Klancu, OpreSnikova 84 prodajalna Hrib, Preddvor, pro-dajalna Klemenček, Duplje in_pr*> dajalna Krvavec, Cerklje od 7. do 19. ure. Samopostrežna prodajalna in bife Delikatesa na Maistroveiv trgu 11, pa je dežurna ob nedeljah od 7. do 11 ure. JESENICE: Emona market. P* sernova l/a, Jesenice in Rožca samopostrežna trgovina na Javor niku, O. Novaka 8. 454 2567 73 Izolirka Jesenice Objavlja prosta in naloge dela DVEH OBRATNIH ELEKTRICARJEV II. Pogoj: - KV električar — poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Delavski svet TOZD Izolirka Jesenice, v 15 dneh po objavi. Šolski center radovljica organizira INTENZIVNI STROJEPISNI TEČAJ, v katerem se bodo kandidati v 50 urah naučili slepega 10-pratnega sistema tipkanja in sodobnega oblikovanja dopisov. PriČetek tečaja bo 13. februarja 1980 ob 16. uri v Šolskem centru Radovljica, Gorenjska c. 13. Prijave sprejema Šolski center Radovljica, Gorenjska c. 13 do 12. 2. 1980 osebno ali po telefonu 75-871. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj Upravni odbor objavlja prosta dela in naloge vodje centra za splošno izobraŽevanje Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka Šolska izobrazba s poklicem lingvist, pedagog in — tri leta delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. /K avtokovinar škofja loka Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE PRODAJE 2 KALKULANTA Pogoji: Pod 1. — tehnična srednja Sola stroj ne smeri. — 5 let delovnih izkušenj Pod 2. - tehnična srednja *ola strojne smeri ali ekonomska srednja šola. - 4 leta delovnih izkušenj Posebni pogoj: - poskusno delo, ki traja 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Nastop moten takoj. Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Avtokovinar flkofja Loka, Kidričeva SI. /O Tudi z manjšimi rednimi mesečnimi pologi se da v določenem času veliko privarčevati. Če se odločite namensko varčevati za stanovanje, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 2001 o kredita. Vse podrobnejše informacije vam bodo dali v vaši banki. ljubljanska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja Vse za varnost v prometu! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj Avto moto društvo Cerklje. Kranj in Šenčur združenje šoferjev, avtomehanikov— podružnica Kranj in mladinski servis VABIJO NA CENTRALNO PREDAVANJE za vse udeležene« v prometu ki bo v nedeljo, 3. februarja 1980 ob 9. uri v veliki dvorani kina •Center« v Kranju. Tema predavanja: AKTUALNO PROMETNO VARNOSTNA VPRAŠANJA Predaval bo prometni strokovnjak tov Marjan Metljak iz Ljubljane Po predavanju bo predvajanje prometno vzgojnih filmov Vse za varnost v prometu! Kartonažna tovarna TOZD Jelplast Kamna Gorica n.sub.o. razpisuje na podlagi sklepa DS TOZD z dne 7.12.1979 licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1 STROJ ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS TRIULZI, letnik 1958 2 STROJ ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS COLIBRI, VERTIKALNI, LETNIK 1963 3. TRICIKEL TOMOS COLIBRI Licitacija bo dne 12. 2. 1980 v prostorih TOZD Jelplast ob 10. uri za družbeni sektor, ob 12. uri pa za ostale kupce. Ogled je možen vsak delovni dan od 5. 2.1980 dalje. IBOSCH! DIENST • Avtoelektrika • Diesel črpalke • Avtoradio »Blaupunkt« • Gospodinjski aparati »Bosch« • Električna orodja in priprave »Bosch« ujaldner BELJAK Draulande 23-27 tel 04242/248060 9} vezenine bled - .sol.o. DS Skupne službe Bled Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1 PRAVNEGA REFERENTA Pogoji: — diplomirani pravnik, — visoka sola, — 3 leta kot pravnik v gospodarskih organizacijah Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Vezenine Bled, Kajuhova 1, Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po prejemu odločitve. O LAS M.STRAN PtTEK, 1 FEBRUARJA 1» Vrt v hiši Ob močnem mrazu trpijo rastline med dvojnimi okni, zato jih moramo večkrat odpirati. Ne glede na to, kako ogrevamo notranje prostore, temperatura v nočnih urah pogosto zelo pade. Prav zaradi hudega mraza, ki prodre med okna, nam rastline propadejo. Rastline trpijo že tedaj, ko se na zunanji sipi narede ledene rože, kajti večina rož se dotika stekel z listi. Ce listi na Sipo primrznejo, jih ne smemo odstraniti s silo. Ob počasnem tajanju se da škoda mnogokrat popraviti. Tudi je napak, če notranja stekla na široko odpiramo. Topel sobni zrak prehitro vdre med okna in tudi zaradi tega nastanejo na rastlini poškodbe. Odpremo samo malo. V hudi zimi je priporočljivo, da vzamemo okenske rastline čez noč z oken in jih ponovno postavimo tja Sele. takrat, ko se temperatura dvigne nekpliko nad ničlo. Pozimi sobnih rastlin ne zalivamo preveč; izvzete so samo tiste, ki potrebujejo 20 ali več stopinj C. Na splošno pa jih zalijemo le tedaj, kadar je prst na površini popolnoma suha. Ce rastejo rastline preveč v mokrem, je to zanje lahko usodno, saj se korenine kaj hitro poškodujejo. Nevarno je predvsem za gu-movce. Le tiste rastline, ki rastejo v zelo toplem in suhem prostoru, potrebujejo toliko vode kot poleti. DRUŽINSKI POMENKI Kosmatinci, kot je tale pekinški pes — pravijo, da njihovi rodovniki segajo daleč v kitajsko zgodovino — potrebujejo vsekakor posebno nego. Kopanje psov Včasih je med ljubitelji psov prevladovalo mnenje, da je pravilno negovan le tisti pes, ki je vsaj vsakih Štirinajst dni okopan. Mnenja pa so še vedno dokaj različna, vendar sodijo poklicni gojitelji, da je treba psa kopati le takrat, ko je res potrebno, torej ne prepogosto. S prepogostim kopanjem izgubi pasja koža naravno maščobo in na njej se kaj hitro naselijo najrazličnejše glivice, ki povzročajo vnetje srbenje, hraste itd. ' Psa kopljemo na primer po napornem sprehodu čez drn in strn ko je njegov kožuh, posebno če je pes dolgodlake pasme, blaten in poln druge nesnage. Prav tako ga bomo skopali, kadar vidimo, da je umazan m smrdi. Voda naj bo primerno topla, ne prevroča, ne prehladna Psu naj sega samo do srede trebuha. Vso kožo in kožuh najprej zmočimo nato pa vanjo vtaremo tekočo milnico. V pol litra vode skuhamo 10 do 15dkg navadnega mila in to primerno ohladimo. Psa zdrgnemo in peno izperemo s toplo vodo. Pazimo, da res dobro izperemo vse milne ostanke. Pred kopanjem psu zamašimo ušesa z vato. Psa v mestih, kjer je izpostavljen dimu in prahu, kopljemo večkrat Ce je potrebno, vsak mesec. Krtačiti in česati ga pa moramo vsak dan To je še posebno važno pn dolgodlakih pasmah in pudlih, da se jim dlaka ne sprime. Marsikatero koristno navodilo pa boste dobili pri ljudeh, ki goje pse in pri kinoloških društvih. Če se nam lasje cepijo Konice las tudi pri suhih laseh niso noben problem, če lasne konice, ki se cepijo, redno ravno strižemo. Po vsakem pranju pa konice las natremo s posebno kremo za lase (pri nas jo izdeluje Narta). Dišave in začimbe DIVJI MAJARON ALI DOBRA MISEL Divji majaron. ki je sorodnik vrtnega majarona. raste samo-sevno po hribovitih pobočjih Sredozemlja in srednje Evrope. Tudi pri nas. Ker je ta začimba doma v Sredozemlju, je zelo značilna za pikantne iedi mediteranskega porekla. Pekoče grenki okus divjega majarona je zlasti všeč italijanskim kuharjem, ki začinjajo z njim pizze in paste, medtem ko se zdi Spancem močni duh divjega majarona posebno primeren za nekatere klasične Španske omake. Z divjim majaronom — Italijani mu pravijo origano — zači-njamo paradižnikove jedi. gobe. meso, posebno teletino in govedino, smetanove omake, sirove in jajčne pripravke. r MARTA ODGOVARJA Zvonka — Kranj Prosim za nasvet, kako naj imam krojeno obleko. Blago sem kupila in vzorec prilagam Stara sem 26 let, visoka 169 cm, tehtam pa 60 kg. Odgovor Obleka je ravnega kroja, s stoječim ovratnikom na en gumb. Rame ima širše, rokava so nagubana, vstavljena in v zapestju ozka. Sega čez kolena, čez pas si prepnete pas iz usnja ali elastike. MODA Mehko, nežno, a le za mlade. Pulover, ki vam ga predstavljamo, je pleten navadno: do srede prsi dve levi dve desni, naprej pa gladko. » V« izrez naj bo spet dve levi, dve desni. Rokava široka kolikor le hočete.i zapestju pa stisnjena. Material: moher ali angora volna. Mama na govorilni uri Pomenek na snegu — Foto: F. Perdan S ŠOLSKIH KLOPI Žive naj vsi narodi 2e naš največji slovenski pesnik France Prešeren si je kot narodno zaveden Slovenec prizadeval ohraniti slovenski jezik. Njegove pesmi so črtile tedanjo oblast in spodbujale revne kmečke in delavske sinove. Zavest jim je vztrajno narekovala geslo, ki so ga neomejno ponosni ponavljali tudi v najtežjih trenutkih! »Slovenec sem in Slovenec ostanem!« Prav tako strašni dogodki se danes odvijajo v Afganistanu. Izdajalska vlada je s pomočjo sovjetskih čet pokvarila složno življenje revnih Afganistancev. Kolone beguncev in številni uporniki pa so kljub veliki !>remoči dokazali, da ne sprejme -o vmešavanje drugih držav, lato si vse neuvrščene dežele složno prizadevajo ohraniti mir in skušajo vse spore rešiti le po mirni poti. Marko Lušina, 8. a r. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka Opisal vam bom najbolj nesrečen četrtek v tem letu. Takšen je bil zato, ker je šla moja mama na govorilne ure. Mama je odšla od doma, dolgo je ni bilo in tako sem čisto pozabil, kje je. Ko se je vrnila, sem po njenem obrazu takoj odkril, da novice niso dobre. Takoj sem se zavedel, da bo najboljši hiter umik. Bilo pa je žal prepozno, mamin strogi pogled me je kar prikoval na stol. Povedala mi je, da je o meni slišala veliko slabih vesti: da zelo packam, da sem z redom in snago sprt, da me večkrat popade lenoba. Vedel sem, da je večina tega resnica, zato sem molčal. Razjezilo pa me je, da tovarišica ni razumela šale, ki jo je moj sošolec povedal 0 puščavski kuri. Takole je bilo. Med spoznavanjem narave smo se učili o veverici. Tovarišica je povedala, da je veverica sesalec. Pomena besede »sesalec« pa niso vsi razumeli, zato Ujeta sinička pripoveduje Ob, kako sem žalostna. Ti brezsrčni ljudje so me zaprli v to sobo. Čeprav je toplo in imam veliko hrane, mi je hudo po zasneženem bregu in travnikih. V sobi imam vse razen svobode, brez svobode pa ne morem živeti. Se zunaj v snegu in mrazu mi je bilo bolje. Zakaj ljudje ne razumejo ptičje govorice? Povedala bi jim, da h rana in toplota nista najlepši stvari na svetu. Lepša je svoboda! Ko bi vsaj kdo odprl okno ali vrata, da bi lahko zletela ven! Tako pa moram biti v tej sobi in še vsi me ogledujejo kot deveto čudo sveta. Kako sem nesrečna! Rado Klemenčič. 5. a r. osn. šole Ivan Tavčar. Gorenja vas je tovarišica razložila, da so sesalci živali, ki sesajo materino mleko. Sošolec se je oglasil, da puščavska kura spada med sesalce, kajti mati mladičem s perjem na trebuhu prinaša vodo, ki jo mladiči od tam sesajo. Torej jo lahko štejemo med sesalce. Nisem mogel več molčati, kajti tovarišica je kar precej sumila, da je ta šala z mojega zelnika. Bil je deževen dan in zdelo se mi je, da pada toča in da strehe sploh ni. Sklenil sem, da se poboljšam, kajti takšen četrtek se lahko ponovi. AleS Klemenčič, 4. a r. osn. šola Kokrica MATEJA IN CAP Pes ne bi bila poštar, morajo prestati kajti dosti J Nikoli poštarji strahu .. Nekega dne smo v šoli dobili Informacije, ki naj bi jih razdelili po vseh hišah in blokih. S sošolkama smo se javile, da jih raznosimo po našem naselju. Dobile smo jih cel paket. Takoj po pouku smo sedle na kolesa in vsaka je vzela svoj kupček. Delile smo po hišah in v začetku se nam je vse skupaj zdelo kar prijetno. Kmalu smo se pripeljale do neke hiše, kjer so imeli krasnega in zelo velikega psa. Bala sem se oddati pošto, ker bi me pes lahko napadel. Toda sošolka me je potolažila: »Kaj se bojiš, saj psa ni nikjer!« In res sem prav pogumno stopila proti vhodu. Ko sem prišla tik za vogal, je zalajal vame pes. Nehote sem za vpila: »Joj, ne!« in stekla proti vratom pri ograji. Pes je bil k sreči privezan in se mi ni nič zgodilo. Toda zaradi tega so se mi še dolgo tresla kolena in nisem več upala k nobeni hiši, kjer so imeli psa. Tatjana Juraja. 8. p r. osn. šole Cvetko Golar. Skofja Loka Zimski verzi »Avto vžigam, noče vžgati,« se razburja stari ati. Babica pa zmeraj »štrika«, rokavice hoče Pika. Fantje kepajo dekleta, joj, kako jih sneg ometa! Zopet kregana bo Meta, ker se cel dan le potepa. Mama kasno gre iz službe, jej, doma bo zopet »gužva«. Janez izkoristi »gužvo« in se gre učit družbo. Ko ura osem odbije, takrat se vsak v svoj kot skrij* Zdenka Kovačevič, 7. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Počitnice »Hura, počitnice, juhuhu,« je t petek dopoldne pritulila Mateja iz šole. Ze od daleč sem jo zaslišal in napel ušesa. Počitnice, le kaj je to, sem napeto premiš Ijeval. Potlej sem se le spomnil, da mi je Mateja pred dnevi pripovedovala o njih. Lovila scc se po snegu okrog hiše. zato je nisem najbolj pridno poslušal. »Pomisli, Capko, dva tedna bom doma in se mi ne bo treba učiti! Mar ne bo prima?« Ja. počitnice morajo biti res ne/ posebnega, če se jih Mateja ft_ veseti. Za prazen nič gotovo ne zganja takšnega cirkusa. Hm, Mateja bo med počitnicami cel dan doma, sem razglabljal Ne bo ji treba v šolo. ne bo pisala domačih nalog. Kadar jih piše ali se uči, moram biti čisto pri miru in tiho. sicer me za ušesa. In kadar je i šoli, mije tako strašno dolgčas. Z nikomer se nimam igrati. Zdaj pa &<> drugače. Nalezel sem se njenega veselja in celo ubogljivo prenašal njeno poskakovanje in vpitje. Pri kosilu sem mirno sedel ob njenem stolu. Da bi le hitro pojedla m bi se šla ven igrat! A tudi Mateja je bila neobičajno pridna. Sprva k opazil nisem, potem pa je vzdušje v kuhinji postajalo vedno M/ neznosno. Nihče ni spregovoril niti besede in Mateja je žvečila okusno meso kot bi bil podplat. Mar bi ga dala meni, v hipu bi ga pomlati! »Lepo, Mateja, lepo,« je po kosilu začela njena mamica. Napel sem ušesa. Zdelo se mi je. da bo prišlo nekaj strašnega. »Trojka i matematiki. Pa obljubila si. da se boš potrudila. Nikamor ne boš šla med pitčitnicami, razumeš? Kar nič ne razmišljaj o smučanju ali o potepanju s tole mrcino.. .« Pokazala je name. Mateja je bruhnila i jok. jaz pa sem stisnil rep med noge in jo ucvrl ven. No, pa imava počitnice, sem žalostno cvilil pred vrati. Potem pa sem se domislil, da bova z Matejo mamico že nekako pretentala, ko bo v službi, ne bo mogla i^edeti. kajpočneva. Kaj nisem prebrisan? Vaš Cap TELEVIZIJA 2. F E B 8.00 Poročila 8.05 Jakec in čarobna lučka, otroška serija 8.20 Zima. zima bela. oddaja iz cikla Od zime do zime 8 35 Kurir Goce Delčeva 9.05 Pustolovščina 9,35 Pisani svet: Po sledeh zelene bratovščine 10.10 E. Morgan Marie Curie. TV nadaljevanka 11.00 Gorivo sončna energija - Pot obloženega kruhka, oddaja iz cikla Človekovo telo 1 ] 25 Igmanski mari. oddaja iz cikla ras. ki živi 11.55 625 12.30 Ljudje in zemlja 13.30 Poročila 14 15 Poročila 14.20 Oskar. Španski film 15 55 Rokomet Radnički Baver (ženske).prenos 17.00 KoSarka Bosna : Jugoplastika. prenos 18 30 NaS kraj 18.4.i Robinovo gnezdo, humoristična serija 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19jo TV dnevnik 20.00 J. Dieti: Zupan našega mesta. TV nadaljevank;! •JI.00 TV zehtnik 21.'J5 Zbogom, ktfelj<. francoski film 23.05 TV kažipot »3.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17 45 Kontaktna odda ja 18.30 Narodna glasba 19.00 Iz sporeda drugih TV centrov 19JO TV dnevnik 20.00 C. Orff; Carmina burana 2IJ0O Včeraj, danes, jutri 21 10 Feljton 21 40 Športna sobota TV Zagreb I. program: 1000 TVvSoli: Kocka, kocka. Botanik. Violončelo. Naši kraji Zgodba. 12.45 TVvSoli: Rembrandt 14 40 Poročila 14.45 TV koledar 14.55 OtroSka oddaja 15 55 Rokomet Radnički : Baver. prenos XX KoSarka Bosna : Jugoplastika. prenos 18.45 Zgodbe R. Domanoviča 1930 TV dnevnik 20.00 Generacija 44. ameriški film 21.45 TV dnevnik 2.00 V soboto zvečer 21.45 Risanka 21.55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: H.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 15.45 Test 16.(K) Nedeljsko popoldne Ik30 TV dnevnik 20.00 DediSčina za prihodnost dok. oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Ženska v izložbi, ameriški film TV Zagreb I. program: 950 Poročila 10.00 OtroSka matineja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja It 00 Človekovo telo 14.00 Kritična točka 14.30 Ali baba in 40 razbojnikov. am. film 16.00 Nedeljsko popoldne 19 30 TVdnev.iik 20.00 Vroči veter 21.00 Velebit, reportaža 21.53 TV dnevnik 21.55 Glasbeni album 22.10 Športni pregled PONEDELJEK 4. FKB. NEDELJA 3. FKB. fl.56 9 00 9 30 10.25 1.10 1 .35 1.55 12.00 i.IX) '40 14.15 5.15 16 20 16.25 1 7,35 19.20 19.26 19.30 20.00 21.00 ti JO Poročila Za nedeljsko dobro jutro — Cez tri gore KoroSki akademski oktet Življenje na zemlji, dokumentarni film Disnevev svet. serijski film Čebelica Maja. otroška serija TV kažipot Mozaik Kmetijska oddaja Poročila TV žehtnik Namizni tenis (Evropa 12». posnetek iz Mltnchna Igre na snegu, posnetek KVR odaje Poročila Grosswallstadt: rokomet Grossvvallstadt: Partizan, prenos v odmoru mozaik in športna poročila Pot navzdol, španski film Risanka Zrno do zrna TVD S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka TV Bgd Prizren. oddaja iz cikla Popotovanja V znamenju 10.00 TV v Soli: Kocka, kocka. Botanik, Telovadba. Harmonika, Umetnost 12,30 TV v šoli; Med kopnim in vodo. Ali ste vedeli 1/25 Poročila 17,30 Vrtec na obisku: Pikapolonica 17.45 Mala čudesa velike prirode. dokumentarna serija 18.00 Prijateljstvo. 18.30 Mozaik 18,35 Obzornik 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19,30 TVD 20.00 P Voram : Boj na požiralniku. TV drama 2135 Kulturne diagonale 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 1K.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17,30 TV dnevnik 17.45 Gledališče strička Branina 18(X) Pravljica 18.15 Izobraževalna odda ja 1845 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 1930 TV dnevnik 20.00 P. Voranc: Boj /.a požiralniku. drama 2130 Glasbeni trenutek 21 35 Mozaik 22.20 TV dnevnik 22 35 Sarajevski večeri glasbe Franza Liszta T V Zagreb I. nrogram: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Gledališče strička Branina 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasba za mlade od 19 30 naprej isto kot na odajnikih II. TV mreže 5. FEB. 10.00 12.30 17.05 17.10 17.20 17.55 18.25 18,30 18.40 19.10 19.26 19,30 TV v Soli: Kocka, kocka. Botanik. Telovadba. Klarinet. Umetnost TVvSoli: Dnevnik 10. Zgodbe iz narave Poročila Jakec in čarobna lučka, otroška serija Pisani svet Folklorna revija skupin iz Crne gore. Slovenije. Vojvodine in s Kosova Mozaik Obzornik Mostovi — hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost Risanka Zrno do zrna TV dnevnik TA TEDEN NA TV Sobota Angleška barvna nadaljevanka marie curie obravnava življenjsko zgodbo znanstve niče in izumiteljice, ki je bila rojena v Varšavi 1867. leta. Znana kemičarka in fizikarka je dvakrat pre jela Nobelovo nagrado. Živela je v Franciji in 1898. leta je z možem Pierrom Curiejem odkrila radij ter tako pomagala medicini v njenem boju proti širjenju rakastih celic. Nadaljevanka je nastala po biografiji Roberta Reida, ki stvarno slika veliko znan stvenico. Deček Oscar je glavni junak španskega mladinskega filma oskar, goska in laser. V igri s prijatelji izumi igračo: laserski žarek. Ko se izgubi mali deček, bi ga Oscar na vsak način rad poiskal. Njegov laserski žarek oživi in mu pomaga pri iskanju. Pri tem na sicer neverjeten in dokaj svojstven, a učinkovit način, sodeluje račka. Pierre Granier-Deferre je ugleden režiser, ki se je posvetil kriminalkom. Tudi film zbogom, kifeljc je te zvrsti, po vsebini močno podoben ameriškim. Na eni strani predstavlja politika, ki se ne ustraši zločina, na drugi pa policista, ki se ne ukloni pretnjam. Tema je I , ,-f- na prvi pogled že izrabljena, nezanimiva. Pa vendar je Granier-Deferre filmu vdihnil toliko svoj-skega, francoskega, da ga gledamo z zanimanjem. Nedelja Film POT NAVZDOL pripoveduje o športnici Dawn Fraser, edini ženski, ki je na olimpijskih igrah trikrat zapored osvojila zlato medaljo. Njeno zasebno življenje je bilo precej razgibam*. Poročila se je in rodila otroka, toda kmalu se je tudi ločila. Njena nestanovitna narava ji je povzročila veliko težav z oblastjo in kratkotrajnih ljubezenskih afer. Petek V nekem simfoničnem orkestru vlada zmeda, ki se kmalu sprevrže v upor glasbenikov. Dirigent ne obvlada več orkestra, sarkastični humor in napadalno izražanje seksualnosti sta prehuda. Ves čas notranjega razpada orkestra se javlja neka neznana zunanja sila: ki moti delo. Tesnobna situacija traja vse do razpleta, ko spoznamo, od kod neznana sila. Fellinijev film vaja orkestra odkriva povsem nov obraz avtorja. Je izrazita politična parabola. Dirigent ni samo komentator situacije v Italiji, ampak ga lahko razumemo širše. 20.0(1 Svet in-Jugoslavija. dokumentarna oddaja 2055 <;. Baissette Grozdi mo|ega vinograda, francoska TV nadaljevanka 21.45 V znamenju 22.00 Iz koncertnih dvoran J Golob Suita. Ch K [ves Vprašanje brez odgovora Oddajniki II, TV mreže: 16.55 Test 17 10 TV dnevnik v madžarščini 17 30 TV dnevnik 17.45 Palčki nimajo pojma, otroSka oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava nas Gene Kellv 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Družbena tema 21.40 Poezija TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik 17 35 TV koledar 17.45 Palčki nimajo pojma 18 15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19,30 TV dnevnik 20.00 V žariSču 20,55 Petek njegovega dekleta, film 22 35 TV dnevnik I 6. FEB. 10.00 TV v šoli: Kocka. kocka. Botanik. Telovadba. Igrani film 1230 TV v Soli: Pogovor. Ali ste vedeli 16.45 Poročila 16 50 O. VVilde: Infantinjin rojstni dan 17 30 Pionirji fotografije, serijska oddaja 17.55 Mednarodno tekmovanje violinistov »Kritz Kreisler«. .3. del 18.35 Mozaik 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19,30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Terezi na podoba. kubanski film 21.40 V znamenju 21.55 Miniature: Pogled v delavnico oblikovalke Miše Jelnikar Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TVdnvnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17 45 OtroSka oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Od vsakega jutra rastedan 19 30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.15 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik 17,35 TV koledar 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Dokumentarni film 19,30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavno glasbena oddaia 22.15 TV dnevnik 22,30 Dokumentarni film 7. FEB. 10.00 TV v Soli: Kocka, kocka. Botanik. Telovadba. Pop glasba. Umetnost 12,30 TV v šoli: Glasben talenti 16.10 Poročila 16.15 Življenje na zemlji. dokumentarna serija 17.10 Kurir Goce Delčeva. nadaljvanka TV Skopje 17.40 Mozaik 17.45 Obzornik 17.55 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, prenos 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 V živo 21.35 Glasbeni magazin 22.10 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17,30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19,30 TV dnevnik 20.00 Neposredni stiki 22.00 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno 'tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19,30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Močnejši spol. kontaktna oddaja 8. FEB. 10.00 TVvSoli Kocka, kocka. Botanik. Telovadba. Igrani film 12.30 TV v Soli: Alkohol in nikotin. Ali ste vedeli 17.05 Poročila 17.10 Hitro vijuganje, oddaja iz cikla Sola smučanja 17.20 Nenavadne dogodivščine Pina Pinpina. lutkovna serija 17,10 Družina Lesnicvvskich. mladinska nadaljevanka 17.55 Radenci 80. glasbena oddaja 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Samoupravni sporazum, oddain iz cikla Planiranje 19.00 S|K»kter: Nezgorljiv kabel. raztegljiv avto 19 10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19,30 TV dnevnik 20.00 Nov« Gorica 80 - Vrtnica za kult urni dom. prenos 21.05 A. Haley:i Korenine - Naslednje generacije. TV nadaljevanka 22.35 V znamenju 22.55 Nočni kino Vaja orkestra. italijanski film Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17,30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.15 Beseda nladili. 18.45 Podravina, izobraževalna oddaja 19,30 TV dnevnik •20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj.danes.jutri 21.15 Portreti: Mira Zupan 21.45 Dokumentarni film 22.40 Celovečerni film Pestro izbiro odličnih Krn •ovih bonhonier imajo pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju. Cena: od 43,20 do 142,55 din IZBRALI SO ZA VAS V Centralovi DELIKATESI v Kranju so spet dobili odlično ribjo specialiteto — ruale. 700 in 350-gramske imajo na voljo. Cena: 46 in 28,75 din Ce iščete prevleke za vas avto iz prave ovčje kože, poglejte na Kokrin športni oddelek v GLOBUSU. Za fleote, stoenke in mercedese jih imajo. Barve: aiva in drap Cena: 448,12 do 593,73 din Na sneg se ne podajmo brez dobre zaščitne kreme, ki bo zaščitila kožo proti mrazu, vetru, soncu in ultravioletnim žarkom. Prav bo, če se odločimo za Piz buin, ki ima faktorje od 3 do 6, Ultragin na bazi lanolina, Tropical za zelo občutljivo kožo. Na Kokrinem kozmetičnem oddelku v GLOBUSU jih imajo. Cena: od 34,38 do 7 1.70 din Pri FUŽINARJU na Jesenicah so se bogato zalotili s keramiko JASBA. Uvoz iz Zahodne Nemčije. Odlične so barve: rjava, rdeča in oranžna prehajata v umazano beli ton. Cena. od 332,70 do 2.169,80 dinarjev KINO KINO krim. 18. in Kranj CENTER . 1. februarja ital. barv. erot HOTEL KLEINHOFF ob 16. 20. uri 2. februarja ital. barv. erot. knm HOTEL KLEINHOFF ob 16.. 18. in 20. uri, prem. amer. barv. fant. PEKEL V VESOUU ob 22. uri 3. februarja jap. amer. barv. pust. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 15. uri. ital. barv krim. erot. HOTEL KLEIN HOFF ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. drame DR. ZlVAGO ob 21. uri 4. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOLJU ob 16.. 18. in 20. uri 5. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOUU ob 16, 18. in 20. uri v 6. februarja amer. barv. drama DR. ZlVAGO ob 16. uri. ob 20. uri nastopata Ivica Serfezi in Ljubka Dimitrovska. 7. februarja amer. barv. fant. PEKEL V VESOUU ob 16. uri. ob 18. in 20. uri ni kinopredstav! Kranj STORZlC 1. februarja jap. barv. karate KOBKA ob 16.. 18. in 20. uri 2. februarja prem. nem. barv. vohun. RDEČI ORKESTER ob 16.. 18 in 20. uri 3. februarja slov mlad. KEKEC ob 10. uri, jap. barv. karate KOBRA ob 14. uri. amer. barv. fant. srhljivka OTOK DR MOREAUA ob 16. uri. nem barv vohun RDECl ORKESTER ob 18. uri. prem. amer barv. ZVEZDA DISCO KLUBA ob 20 uri 4. februarja angl. barv. glasb ZVEZDA DISCO KLUBA ol> Ki. 18 in 20. uri 5. februarja angl barv glasb. ZVEZ DA DISCO KLUBA ob 16. 18. in 20. uri 6. februarja liani barv. kom. CE SKAČE SI.ON CEZ PLOT ob 16., 18 in 20. uri 7 februarja prem franc barv. ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC ob 16., 18 in 20. uri Tržič 2.februarja hongkon. barv. ZADNJI KARATE UDAREC ob 16.. in 18 uri. amer barv POVSEM NAVADNA ZGODBA ob 20 uri, prem. amer. barv ZVEZDA DISKO KLUBA ob 22 uri 3 februarja hongkon. barv karate ZADNJI KARATE UDAREC ob 15. in 17 uri. ital oarv ljub ZAPELJEVA NJE ob 19. uri, prem. angl. barv. vvest. ORLOVO KRILO ob 21 uri 4. februarja jap. amer. barv pust KAMIKAZE NA KOLESIH oh 17 uri. prem. amer barv. drame DR. ZlVAGO ob 19. uri 5. februarja iap. amer. barv pust. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 17 in 19. uri 6. februarju ital. barv. erot. krim HOTEL KLEINHOFF ob 17 in 19. un 7. februarja ital. barv. erot. krim HOTEL KLEINHOFF ob 17 m 19 uri Kamnik DOM 2 februarja angl ban vvest ORI.O VO KRILO ob 16 uri, amer barv akcij UMOR V AMSTERDAMU ob 18 in 20. uri. prem. amer. jap barv KAMI KAZE NA KOLESIH ob 22 uri 3. februarja slov. mlad. KEKEC ob 15. uri, amer. barv. akcij. UMOR V AMSTERDAMU ob 17. in 19 un. prem amer. barv fant PEKEL V VESOLJI' ob 21. uri 4. februarja amer. barv. fant. srhljivka OTOK DR MOREAUA ob 18. in 20. un 4. februarja franc. barv VIOLETE NOZIER ob 18. in 20. uri 6. februarja prem. nem. barv. vohun. RDECl ORKESTER ob 18 in 20 uri 7. februarja jap. amer. barv. pust. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 18 in 20. uri Duplica 2. februarja amer. barv. drama DR. ZlVAGO ob 20, uri 3. februarja amer barv. fant. PEKEL V VESOLJU ob 15: in 17. uri. amer. barv. krim. ZELO ob 19. uri 6. februarja franc. barv. ljub ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC ob 20. uri 7. februarja angl. barv glasb ZVEZDA DISKO KLUBA ob 20. un Celnjica 1. februarja amer. barv srhljivka MARATONEC ob 20. uri 3. februarja ital. barv. krim REVOLVER ob 17 uri. franc barv ljub ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC ob 20. uri Radovljica 1. februaria amer barv. uvest. SREBRNO SEDLO ob 20 uri 2. februarja amer barv pust ČLOVEK PA J K ob 18 uri. amer barv pust VOHUN KI SEM CA LJUBILA oh 20. uri 3. februarja amer. barv. pust. VOHUN KI SEM CA LJUBILA ob 18. uri. amer barv pust Cl.OVEK PAJK ob 20. uri 4. februarja jugoslov barv. vojni DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO oh 20 uri 5. februarja amer. barv. tres t. SRE BRNO SEDLO oh 20 uri 6. februarja mgoslov barv. vojni DVOBOJ ZA JUŽNO .PROGO ob 20. uri 7 februarja amer barv zabavni HVALA BOGI' DANES JE PETEK ob 20. uri Bled 1. februaria hongkon barv, karate MOJSTRI SAOLINA ob 20 uri 2. februarja ital. barv krim ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJARDE ob 18 uri. ital. barv PRIPRAVNICA ob 20 tiri 3 .februarja ital lun v PRIPRAVNICA ob 18. liri. Hal barv krim. LETEČA BRIGADA ob 20. uri I februarja amer. barv. pust VOHUN KI SEM GA DUBILA ob 20 uri .V februarja amer barv. pust Cl.O VEK PAJK oh 20 uri 6 februarja amer barv. vvest. SRE BRNO SEDLO ob 20 uri 7 februarja amer barv. pust. VOHUN KI SEM GA LJUBILA ob 20 un Bohinj - Boh. Bistrica 2. februarja hongkon. barv. karate MOJSTRI SAOLINA ob 18. in 20. uri 3. februarja ital. barv. krim. ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJARDE ob 17 in 20. uri 7. februarja jugoslov barv. vojni DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO ob 20. uri Škofi« Loka SORA 1. februarja amer. parod. VISOKA NAPETOST ob 18. in 20. uri 2. februarja amer. groz. BRODOLOMCI IZ BOEING A 747 ob 18. in 20. uri .3. februarja amer. groz. BRODOLOMCI IZ BOEING A 747 oh 18 in 20. uri 5. februarja nem. komed VROČICA POLETNIH NOCI ob 20. uri 6. februarja amer. avant PREGNANI COWBOY ob 18 uri. nem. komed VROČICA POLETNIH NOCl ob 20. uri 7 februarja nem avant. VROClC.V POI.ETNIH NOCI ob20. uri Železniki OBZORJE L februarja amer groz BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 17 in 20 uri 1. februarja angl. komed. DOŽIVLJAJI VOZNIŠKEGA INŠTRUKTORJA ob 20. uri 3. februarja amer. komed. VISOKA NAPETOST ob 17. in 20. un 6. februarja amer. knm. SKRIVNOSTNI DRUŽABNIK ob 20. uri Jesenice RADIO I februarja jugosl barv drama Beštije ob 17. in 19. uri 2. februarja nem erot RESNIČNE ZGODBE II DEL ob 17 in 19. uri 3. februaria nem barv. erot. RE SNICNE ZGODBE II del ob 17 m 19. uri 4 februarja kanad barv ljub; UVAJANJE V LJUBEZEN ob I7.ni 19 uri 5.februarja kanad barv ljub. UVAJANJE V LJUBEZEN ob 17 in 19. uri H februarja amer barv. karate KARATE JONES ob 17 in 19 un Jesenice PLAVŽ 1. februarja franc. barv ČLOVEK IGRAČKA ob 18 in 20. uri ' 2. februarja kanad. barv. UVAJAN4E V LJUBEZEN ob 18 in 20. uri • l.februaria kanad barv. UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18 in 20 un 4. februarja nem. barv. RESNIČNE ZGODBE I i del ob 18 in 20 un 5. februarja nem barv. RESNIČNE ZGODBE ll del ob 18. in 20 uri 7 februarja jugoslov barv BEŠTIJE ob 18. in 20 uri Dovje Mojstrana 2.februarja amer barv LOČENKA ob 19 30 J februarja amer barv OKNO V NEBO nh 19 30 Kranjska gora 2. februarja amer. barv OKNO V NEBO oh 20. uri 6. februarja kanad. barv UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20 uri -1 , , ■ I ,_I O L, A S16. STRAN PCTEK. 1 FEMIMHJA 1W RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, rasen nedelje ob 4.S0, 5.00, 5.30, «.00. 6.30, 7.00, 8.00, ».00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00. 14.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00. 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. ,24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.90, 10.30, 17.30, 18.30 in 19.99-, na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.66. 3. JAN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem — OPZ RTV Ljubljana 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti prof. Edi Senegačnik Prvi spomladanski pregled čebeljih družin 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila 1/1.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 16(X) »Vrtiljak« 17.05 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 I z dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča 20.00 Koncert iz naših krajev 21 30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 \JVOO Kadi Me jih ponlusati 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.40 Minute za EP 15.45 Mikrofon za Edvina K lis€rj£k 16.00 Naš podlistek J. Cep: Nočni obisk 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17,35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.55 NaSi kraji in liudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 SOS - V soboto obujamo spomine 21.30 Glasba ne pozna meja 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 Promenadni koncert 36.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlač privlačno — Mozart. Paganiru, Mendelssohn, Rimski-Korsakov 16.45 Glasba je... .glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — Ljubezenske pesmi na Škotskih dvorih in gradovih Izvaja: Saltire Vocal Quartet 19.30 Vidiki sodobne umetnosti 19.50 VVolfgang Amadeus Mozart: Menuet v D-duru.K.355 20.00 Giacomo Meyerbeer: Prerok 22.50 Literarni nokturno K. H. Macha: Pesmi 15,30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra Alain Franck: Smrt trgovca z umetninami 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT - Studio Glasbena tribuna mladih 23.10 Lirični utrinki 23 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — sport, glasba in še kaj 13,30 Pet ped i 14.35 Iz roda v rod 16.00 Pet minut humorja 19,30 Stereorama 20,30 Radio Student na našem valu 21,30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba zakonec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Vasja Predan PONEDELJEK 4. FEB. NEDELJA 3. FEB. Prvi program 1,30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke A lena Riegrova: Pravljica o steklarčku 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite. tovariši . . 10.05 Kar znaš, to veljaš .. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13 10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna Veljko Aleksič: Tržaška odiseja 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi i/, notesa . . . Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Spanring: Leanda, nova sorta ovsa, primerna tudi za Slovenijo 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 1.3.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pojo amat _>rski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes, radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.0O Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22,30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki * . 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov , križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu Montv Alexander — Clare Fischer 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz part it ur orkestra Radia Hannover 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert" ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza — The modern Jazz Quartet 21.00 Popularnih 20 22.45 Zrcalo dneva 22.55 G lasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 CJovek in zdravje 11.10 En sam, qa dva, za tri 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo ... 17,30 Naj narodi pojo 18.05 Naši umetniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Blaž Arnič 20.00 Literarni večer Iz sodobne čilske poezije 20.40 Stereofon.ski operni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta: Nordijski glasbeni dnevi v Stockholmu 22.50 Literarni nokturno J, Potokar: Pesmi 5. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 830 Iz glasbenih šol Glasbena šola Moste-Polje Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 11 35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali 12,30 Kmetijski nasveti -ing. Milica Oblak: Predspom ladanska dela v ribezovih nasadih 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15,30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes — radio jutri« 16.00 »Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 18.00 A. Dvorak: Prizor Rusalke in Povodnega moža iz opere Rusalka 18.15 G. Rossini: Sonata za godala št 4 v B-duru 18,10 V gosteh pri zborih jugoslovanskih | radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.:)5 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala ,21.05 Radijska igra Moti Nandv: K oni 21.55 Glasbena medigra 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 S Plesnim orkestrom RTC Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 I z obdobja swinga . . . z orkestrom Časa Loma 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Discočezdan 17.35 Iz partitur orkestra Radia Hessen 17.50 Ljudje med seboj 18.(K) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Misel in pesem 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Za šolarje Kako merimo čas 10,35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni list Danilo Svara: Slovo od mladosti 22,30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Osibisa — Mom basa 00.05 Nočni program— glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13,35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14,30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenost i 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelanetz« 18,00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20,30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti — kvartet bobnarja Louisa Ha.vesa 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori. odločitve... 10.25 JeanPhilippe Rameau: Koncert za godalni sekstet št. 6 v g-molu 10.40 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se makedonščine in srbohrvaščine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Dogovori, odločitve... 16.20 Ars antiqua 17.00 Sonata 20. stoletja — I. M.Škerjanc, A. Skrjabin, A. Berg 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Iz manj znanih oper 19.30 Izbrana proza 19.50 L. van Beethoven: Variacije na švicarsko temo 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigenti Samo Hubad, Milivoj Surbek, Uroš Lajovic solista: Jože Falout — rog. Drago Golob — oboa 21.50 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno M.deChazal: Pesmi 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Za šolarje — Janko in Metka 16.30 Predstavljamo opero Julij Cezar Georga Friedricha Handla 18.05 Družba in čas 18.20 Minute za Henrvka Szervnga 19.00 Z našimi solisti - Mitja Gregorač - tenor, pri klavirju Marijan Lipovšek 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Praška pomlad 1979 21.45 Aram Hačaturjan: Koncert za violončelo in orkester 22.20 Skupni program JRT — studio Jugoslovanska glasba 6. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan F. Mendelssohn — Bartholdv: Simfonija za godalni orkester št. 12 v g-molu — Grave — Allegro 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti ing. Mihaela Čeme: Rast solate pod perforirano folijo 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00- Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15,50 »Radio danes, radio jutri« 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 N+šgost 18.30 K+j radi poslušajo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci 20.00 Koncert za besedo — Prešeren 20.25 Komorni koncert s Sostakovičem 21.05 200 let slovenske opere 1. oddaja: Od začetkov do Foersterjevega Gorenjskega slavčka 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini ČETRTEK 7. FEB. Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12,30 KmetijsKi nasveti -dr. Jože Jurkovič: Prihodnji pomen in pospeševanje konjereje 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes, radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18,35 Minute s čelistom Heinrichom Schiffom (B. Romberg. D. Popper ■ 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer »Prešeren naš vsakdanji« 21.45 Glrsbena medigra 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljen 14.00 Z vami in za vas 16.00 Reportaža na kratko 16.15 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz. — klub Billv Bvers big band — Nina Simone — Kddie Thompson 17.40 Iz partitur orkestra »Morton Gould« 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Pesmi svobodnih oblik 21.00 Kulturno zabavni program 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Za šolarje Prvi slovenski časnik 10.35 Poje sopranistka Nada Vidmar 11.00 Tekoča repriza • •• 16.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Za šolarje Prvi slovenski roman 16.30 Madrigali Luce Marenzia 16.45 W A Mozart Kvartet v A-duru za flavto, violino, violo in violončelo, K.298 17.00 Ura z Bachovimi sinovi 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Dubrovniški festival 79: Pianist Vladimir Krpan 19.23 Novi posnetki iz studia 13 20.00 Kultura danes 20.15 Pred Prešernovim dnem 21.40 Trije sodobni koncerti 22.50 Literarni nokturno F. Prešeren: Pesmi 8. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8,3(1 Glasbena pravljica Ch. Perrault -M. Vodopivec: Obuti maček 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem Dve otroški suiti 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . .. 11,35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Koruza naj raste brez plevela 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam ... 150 Človek in zdravje 14.05 Marijan Kozina: Iz baleta »Bajke o Gorjancih« 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 5,30 Napotki za turiste 5.35 Zabavna glasba 50 »Radio danes, radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 7.00 Studio ob 17.00 8.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi Samospevi na stihe dr. Franceta Prešerna 18.30 S knjižnega trga 9.25 Obvestila in zabavna RADIO TRIGLAV JESENICE UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-. savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila .- obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila, 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22,30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni magazin 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202, 1.3.00 Jazz v komornem studiu Herbie Hancock ii Chick Corea 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 17,35 Odmevi z gora -MatjažCuliberg: Zapiski iz baznega tabora IV. oddaja 17.45 Filmska glasba 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza Mednarodni belgijski festival jazza MiddeIheim-77 (III. del) 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Za šolarje Naš Prešeren 10,35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepša vam hvala 11.30 Maurice Ravel: Trio v a-molu 16O0 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Za šolarje Kaj je na koncu povedal oče Jakob 16.30 Pota naše glasbe 17.16 Radijski operni list Danilo Svara: Slovo od mladosti 1 8.05 Radijska igra Manfred Bieler: Poslednji peni 19.06 Glasbene miniaturi 19.15 16. strun 20,00 Ekonomska politika 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame -Nedeljska kronika -obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna porotila _ Obvestila - »■* Oddaja za mlade -Morda vas bo zanima* Sreda: 16.03 Lokalna P0***! _ Obvestila - »* Stop zelena luč - Mor-da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna porociU - Obvestila - 1W0 Naš obzornik - Mordt vas bo zanimalo - Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. poet, 7. začetnik slovenske književnosti, protestanti nabožni pisatelj, Primož, 13. zdravnik, specialist za usešne bolezni, 15. koft hiša, navadno iz brun, 16. pentlja pri pletenju, kvačkanju, izdelavi mreiitd 17. moderno predmestje Rima, tudi grški bog vzhodnega vetra, Euros, 191 drevjem strnjeno porasel svet, gozd, 20. kratica za Avstrijsko poročevalaV agencijo, 21. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kak! umazani vodi, 24. reka v Mongoliji ob SZ, pritok jezera Ubsa Nur, .. H«n 25. pripadnik veje starih Slovanov, 27. veliko jezero v jugovzhodni AfrikU katerem je republika Malavi, 28. dolg, srednje debel, v prerezu navad« okrogel lesen predmet, 29. morska riba kostnica, posušena in nasoljena)! polenovka, 31. kdor trpi, 33. začaranje, uročenje, 34. oznaka za radij, polnm 35. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespearove tragedije, 37. »| števki, zneski, 38. kostni del ust za drobljenje hrane, 40. desni pritok reke \m\ v Sibiriji, 42. ime hotela v Bovcu, 43. zastarel izraz za dolžino, 46. vzdevš; skladatelja in aranžerja Karla Sossa, 47. znak za kemično prvino luterij.*; svod nad nami, 49. majhen rt, 51. kratica za Elektrotehniški vestnik, 52.sto* | kovnjak za poljedelstvo, kmetijstvo, 54. njiva, kjer je rasel lan, 56. reoV žensko ime, 57. trgovsko mesto ob reki Loari v zahodni Franciji. Navpično: 1. drža, stoja, narejen obraz, 2. stopnja, odsek tekmoval« poti, 3. kitajski človečnjak, 4. predmet, ki izraža močno zanikanje, zavrnil naka, 5. tako in tako, tudi tako, brez tega, 6. Ksenija Erker, 7. kratica za te« leta, 8. mesto na skrajnem severovzhodu Indije ob reki Kalang, ki se izlivu Brahmaputro, 9. ime kantautorja Jurgensa, 10. kaznovanje s šibanjem |\ podplatih ali hrbtu, 11. zadružna organizacija različnih tipov v Rusiji in S.' 12. otok blizu vzhodne obale Jave v Indoneziji, 14. ime zagrebškega igrah Bašiča, 15. literarno ime za Kristusa, 18. reka v zahodni Bosni, mejna nit med Hrvatsko in Bosno, desni pritok Save, 22. četrti rimski kralj, ki je (k zgraditi ob Tiberi pristanišče Ostio, 23. vladar v nekaterih slovanski državah, 26. čebelji samec, 28. pristaniško, industrijsko in trgovsko mestom koncu Kielskega zaliva v ZRN, 30. prostor za spravljanje žita, gumno, 32 k* mična prvina, redka, plemenita kovina sivkasto srebrne barve, znak Pt. ;v uslužnostno dejanje, storitev, 34. del Kočevskega višavja nad ČrmošnjiSko&V lino, znan iz partizanskih časov, 36. kraj ob vhodu v Planico, 37. popolni zmaga pri taroku, 38. kadar se kaj zlomi, 39. grad na dravskem bregu ob w» pu v zahodne Haloze, 41. špansko žensko ime, Snežna, 44. vrsta lesenega piki la, ki daje rahle tone, na katerega igra oboist, 45. družbeni položaj, 48. k bibliji praoče vsega človeštva, ki se je rešil ob vesoljnem potopu, 50. stopa,«! na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah, 53. Riko Debenja 55. kratica za številko. Rešitev nagradne križanke z dne 25. januarja: 1. Odra. 5. vagon. 9. kaos. 13. Brodnik,15 kit« 17. iskalka. 18. ugankar, 19. Na, 20. padalec. 22. ar. 23. moda. 25. redar. 26. udje, 28. Osaka. M* 31. odeon. 32. LT. 33. trs, 35. MTI. 36. VA, 37. mitra. 39. Diana. 41. spev. 43. odsek, 45. Eama.4M* 49. obelisk. 51. San, 52. alkohol, 54, serpent. 56. štafeta, 57. trkanje. Prejeli smo 122 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150din) prejme vojnik Marko M* V P 6523/5. 81400 Nikšič. 2. nagrado (120din) prejme Snedic Irena, Partizanska pot 12/A.uw Kranj. 3. nagrado (100 din) prejme Irenca Zaplotnik, Letence 6. 64204 Golnik. Nagrade w* poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 6. februarja, do 10. ure,.na naslov: Gla* Kranj, Moče Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada M dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. NOVO V KINU Z ekranizaciju Pasternako-vega romana Doktor Zivago je znani režiser David Lean ustvaril mojstrsko delo. Ob spremljanju življenja doktorja Zivaga je podal kroniko dohodkov v Rusiji od začetka tega stoletja do druge svetovne vojne. Pekel v vesolju je, kot že naslov pove, fantastični film. Pripoveduje o detektivskem paru, ki se bori proti nadvladi Carta Arna. O fantu, ki mu šola ni dišala in je raje zahajal v disco klub, pa govori film Zvezda disco kluba. Vrhunec predstavlja tekmovanje, v katerem je nagrada za najboljši par vloga v novem filmu znanega producenta. Ce vemo, da je režiser Poslednji romantični ljubimce isti kt)t v filmu Emanuelle. lahko predstavljamo, za kakšno delo gre; za precej nezahtevno seksi stvar, ki z umetnostjo nima nič skupnega. Strokovna potovanja Februarja KOMPAS JUGOSLAVIJA DOMOTECHNICA IN .MEDNARODNI SEJEM GOSPODINJSKIH APARATOV - KOLN, odhod 6/2. 4 dni MEDNARODNI SEJEM ŽELEZNINE - KOLN. odhod 10/2. 4 dni Marca SEJEM OBRTI - MUNCHEN, odhodi H/:] in 1.'}/.'{ za '.i dni in 10/."1 za 4 dni MEDNARODNA TURISTIČNA BORZA - BERLIN, odhod l/J 4 dni Aprila BAUMA 80 _ MUNCHEN. odhodi 9/4 za 4 dni. 12/4 in 14/4 za 3 dni INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA! KOMPASOVI IZLETI V ZAČETKU MARCA _ DUNAJ - AMSTERDAM - BUDIMPEŠTA - KOSZEG -PRAGA - DUNAJ Na tridnevnem izletu z odhodom 7. marca si bodo izletniki ogledali avstrijsko prestolnico. Cena: 2.300 din AMSTERDAM Štiridnevni letalski izlet gre na pot 8. marca in 29. marca. Mestu z neštetimi kanali in mostovi pravijo tudi »severne Benetke«. Izletniki si ga bodo lahko dobro ogledali podnevi in ponoči, peš ali s čolni po kanalih. Predvideni so tudi ogledi Rembrandtove hiše, hiše Ane Frank, brusilnice diamantov, Rijks muzeja, Van Goghove galerije in enega od mestnih muzejev. Z doplačilom se boste lahko udeležili dveh izletov. Na prvem si boste ogledali ribiški mesteci Volendam in Marken ob velikem jezeru Ijsselmeer, ostanku nekdanjega, danes skoraj popolnoma izsušenega Zuider Zee-a. V obeh mestecih nosijo prebivalci tradicionalne, vendar med seboj različne noše. Na povratku si boste ogledali farmo sira. Na drugem izletu, imenovanem »Velika Holandska tura« pa boste obiskali največji cvetlični trg v Aalsmeeru, slikoviti Delf, znan po porcelanski industriji, Rotterdam - največje rečno pristanišče na svetu, upravno središče Nizozemske Den Haag in pristanišče Scheveningen. Potovanje v Amsterdam obeta res veliko doživetje. BUDIMPEŠTA Madžarsko prestolnico, ki slovi kot eno najlepših evropskih mest, si boste ogledali na tridnevnem avtobusnem izletu z odhodom 7. marca. Cena: 2.070 din GOLAŽEVA POJEDINA V KOSZEGU Dvodnevni izlet z odhodom H. marca stane 1.500 din. Izletniki si bodo ogledali srednjeveški grad v Ptuju. Po topli malici in vožnji skozi Mursko Soboto, Hodoš, Kbrmend in Szobathelv si bodo izletniki ogledali Koszeg in se udeležili nepozabnega večera z nastopom ciganskega orkestra in plesnih skupin. Z golaževo pojedino bodo prišli na račun gurmani, ki bodo med drugim ocenili tudi priznani madžarski golaž. Naslednji dan si bodo izletniki v cerkvici na Sv. Trojici pri Lendavi ogledali mumijo vojščaka Hadika. Kosilo bo v domači prekmurski gostilni oh domači glasbi. PRAGA Tridnevni izlet v češkoslovaško glavno mesto gre na pot 7. marca in stane 2.750 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVANICAH KOMPASA! r DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE DEŽURNI VETERINARJI od 1. 2. do 8. 2.1980 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 SOKLIC Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel.47-192 za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi Svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice HOČEVAR Jernej, dipl. vet., Jesenice, Titova 13, tel. 82-094 ali 82-062 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Jugoslovanski aerotransport TOZD Zemeljska operativa sprejem/odprava potnikov in blaga Letališče Ljubljana - Brnik objavlja prosta dela in naloge: VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA Pogoj za sprejem: — kvalificiran delavec, — izpit C kategorije, — odslužen vojaški rok, — uspešno opravljen test delovne sposobnosti. Delovno razmerje je za nedoločen čas. DELAVCA V BLAGOVNI OPERATIVI Pogoj za sprejem: — višješolska izobrazba brez delovnih izkušenj, — srednja šolska izobrazba z dvoletnimi delovnimi izkušnjami, — aktivno znanje angleškega jezika, — uspešno opravljen test delovne sposobnosti in ang. jezika Delovno razmerje je za določen čas. Rok za dostavo ponudb je 8 dni po objavi. Informacije dobite po tel. 064/26-670. I* mserr Vsem računovodskim in finančnim delavcem Gorenjske čestitamo ob 1. februarju — prazniku računo-vodsko-finančnih delavcev Jugoslavije. ŽELIMO VAM SE MNOGO USPE-HO V PRI NA DALJNJEM DEL UI Upravni odbor RFD Jesenice. Kranj, skofja Loka, Tržič B CENTRAL KRANJ Hotel BOR Preddvor prireja »VESELO PUSTOVANJE«, w ki bo na pustno soboto. 16 2 in na pustni torek 19 2 ob 20 uri Maske so zaželjene, najlepše nagrajene Rezervacije sprejema recepcija Hotela BOR Preddvor na tel 45-080 Vabljeni! Veletrgovina Živila Kranj Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Veleprodaja na podlagi 108. člena statuta ponovno razpisuje prosta dela in naloge: direktorja TOZD Veleprodaja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih ali — višja izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralnopolitične vrline. Pismene prijave z dokazili naj kandidati predlože v zaprti ovojnici z oznako Razpisna komisija za imenovanje direktorje TOZD Veleprodaje, Veletrgovine Živila Krenj, poslovni prostori Neklo, št. 252, 15 dni po objsvi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključku razpise. Mendet direktorje treje štiri lete. Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Jesenice Oddelek za splošne zadeve Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih orgenov razpisuje dela in naloge: 1. TRŽNEGA INŠPEKTORJA V ODSEKU ZA INSPEKCIJSKE SLUŽBE ter objavlja dela in naloge 2. PLANERJA V ODSEKU ZA PLAN IN ANALIZE Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo in moralnopolitične neoporečnosti morajo kandidati imeti: pod 1.: - najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske upravne ali živilskotehnološke smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: - visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih orgenov Skupščine občine Jesenice 15 dni od objave. Ponovno prihaja na kranjsko filmsko platno ekranizacija Pasternakovega romana, za katerega je prejel Nobelovo nagrado ameriški barvni film VoKTotKŽlVAGO DOBITNIK 6 OSKARJEV! NA SPOREDU: KINO CENTER KRANJ: nedelja, 3. februar ob 21. uri — premiera sreda, 6. februar ob 16. uri sobota o. februar ob 15.45 in \9. uri nedelja,-10. februar ofc> 15. in l$.'\5 uri KINO DUPLICA: sobota, 2. februar ob 20. uri KINO tEŠNJICA: petek, 8. februar ob 20. uri KINOTRŽIC. ponedeljek, 4. februar ob 1°. uri torek, 12. februar ob 17 uri KINO DOM KAMNIK: sobota. 16: februar ob 18. nedelja, 17. februar ob 15. uri iii 18.1' uri. uri Režija: David Lean Igrajo: Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin, Alec Guinnes NE ZAMUDITE! KOMPAS TGO LJUBELJ DISCO BAR — odprt vsak dan razen ponedeljka od 21. do 02. ure KEGLJIŠČE — obratuje vsak dan od 17. do 23. ure RESTAVRACIJA — odprta vsak dan od 7. do 22. ure 4 GL* AS18.STRAN PETEK, 1 FEBRUARJA INI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica ALOJZA HAJNRIHARJA Koso vega ata iz Selc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Se posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč. Organi/ariji ZB, Gasilskemu društvu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se dr. Resku za zdravljenje, g župniku za obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči, žena. hčere in sinovi z družinami! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. atija. sina. brata in strica LOJZETA KOŠNJEKA s Primskovega SmS^^^I^ 25™ T?^0"1' sosedom in kancem, H *<> nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje. darovali cvetje in ga .številno pospremili na zadnji POtrj:.;?.?^ za nesebično pomoč, kolektivu Merkurja Kranj. poti. tov Maliin 7o n „ , „;i u j• ^uieKuvu merKur a rvr tov. Maliju za poslovilne besede, pevcem iz Naklega in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi! Primskovo, Naklo, Kranj, Jesenice, Celje, Skofja Loka. Hochfelden ZAHVALA V 8.3. letu starosti nas je zapustila naša nepozabna draga mama. stara mama. sestra, teta in prababica FRANČIŠKA SLABE Črtancova mama Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v času njene bolezni obiskali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, družini Jereb, dr. Berniku za dolgoletno zdravljenje. ZB za spremstvo, tov. Sifrarju za poslovilne besede, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Hvala lepa vsem. ki ste darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi Franc, Tone. Rajko z družinami, hčeri Francka in Jožefa z družinama. sestra z možem in drugo sorodstvo Podjelovo brdo, 23, januarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete STANISLAVE ŠMAJD Silve iz Resnice se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem TOZD — ATC Iskra, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Žalujoči: hčerka Milena z družino, sestre in brat ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žen e, mame, stare mame, sestre, tašče, sestrične in nečakinje PAVLE HARTMAN roj. Aljančič, Boršnikove mame iz Sp. Bitnja 8 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in članom delovnih organizacij, ki so jo spremenili na zadnji poti, ter ji poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Tončki Ziherl, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in zdravniškemu osebju bolnice Jesenice. Lepa hvala tudi g. župniku in pevcem za lep obred. Žalujoči vsi njeni! Sp. Bitnje, Kranj, Rodne, Kovor. Skofja Loka MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam črnobel TELEVIZOR SKOT in tono SENA. Bohinjska Bela 45 494 Prodam 3 OVCE. stare eno leto, za rejo ali zakol. Jež Miti. Utik 31, Vodice nad Ljubljano 506 Po ugodni ceni prodam SENO. Sr. Bela 31, Preddvor 512 Prodam ŠTEDILNIKA: kiippers-busch in plinskega — na dva gorilca. visoko PEC - GAŠPER in kombinirano PEC za v kopalnico. Pavlin. Sp. Duplje 85 513 Prodam KRAVO za zakol. Srednja vas 41, Šenčur 514 Prodam polovico mlade KRAVE. Velesovo 21, Cerklje 515 Prodam 3 kW TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ in PANCARJE munari, St. 40. Mandeljčeva 1, telefon: 22-690 516 Prodam 4 tone CEMENTA Anhovo po nabavni ceni. Telefon: 22-263 — po 15. uri 517 Prodam 150 kg težko TELIČKO za rejo. Virmaše 42, Skofja Loka 518 Po ugodni ceni prodam rabljeno spalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 519 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK kuppersbusch in plinski ŠTEDILNIK Kekec na dva gorilnika. Rode, Zale 9, Kamnik 520 Za polovično ceno prodam skoraj novo TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG. 6 kVV. Kosec Brane, Levstikova 1, Kranj 521 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA in enoosno traktorsko PRIKOLICO, 4 t (nekiper). Velesovo 43, Cerklje na Gorenjskem 522 Prodam polovico mlade KRAVE in domačo SLANINO. Sr. Bitnje 6 523 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Bajt Marjan, Zasavska 39/a, Kranj 524 Prodam ŠIVALNI STROJ Minerva z elektromotorčkom. Leber, Sto-Sičeva 2, Kranj 525 Prodam tri leta star TELEVIZOR Iskra - Panorama, tel.: 28-321 526 Prodam PUNTE in BANKINE. Rabič Anica, Šenčur, Kranjska 33 527 Po ugodni ceni prodam OPREMO za v dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 528 Prodam SLANINO. Voglje 106, Šenčur 529 Prodam osem mesecev brejo KRAVO s tretjim teletom. Šenčur, Kjanjskac. 13 532 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR Iskra — Panorama. Informacije po tel.: 21-073 537 Prodam 5 m suhih BUKOVIH DRV. Valjavec, Zabije 1, Golnik 579 Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Podbrezje 25, Duplje 580 Prodam mlado KRAVO, dobro mlekarico. Predoslje 1, Kranj 581 Prodam brejo KRAVO ali menjam za jalovo. Velesovo 12, Cerklje 582 Prodam KRAVO frizijko. Tišler Janez, Lom 11 /a, Tržič 583 Prodam POMIVALNI STROJ in HLADILNIK - rabljeno. Telefon 061-611-363 584 Prodam KRAVO po izbiri ali BIKA za d opi ta nje Sv. Duh 41. Skofja Loka 585 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS in 100 litrov domačega ŽGANJA. Naslov v oglasnem oddelku. 586 Prodam KRAVO s prvim teletom. Godešič 11, Skofja Loka 587 Ugodno prodam CAMP PRIKOLICO Adria 500. Cesta talcev 6/a, Skofja Loka 588 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo tretjič telila. Lenart 4, Selca 589 Prodam dve TELICI, stari eno leto. Godešič 2, Skofja Loka 590 Prodam mlado KRAVO frizijko, brejo 7 mesecev. Puštal 104, Skofja Loka 591 Prodam več PRAŠIČEV, primer nih za rejo, težkih od 25 do 40 kg. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 592 V februarju, marcu in aprilu bom prodajal dva meseca stare JARČ-KE, rjave in grahaste. Sprejemam naročila. Stanonik. Log 9. Skofja Loka 593 Prodam KRAVO frizijko tik pred telitvijo. SLAMOREZNICO s pu-halnikom in ZAMRZOVALNO SKRINJO. Zgoša 4/a, Begunje 594 Prodam TELICO simen talko, staro 14 mesecev. Šlihar. Mošnje 4. Radovljica 595 Prodam KRAVO po teletu. Grad 43, Cerklje 596 Prodam SLANINO OD DOMAČEGA PRAŠIČA. VELESOVO 18. CERKLJE 597 Prodam ELEKTRIČNI PEKAČ a PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Blažim) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! bauknecht za pečenje piščancev 1 GLASBENO SKRINJO - juk box. Ponudbe oddati pod: Dob« ohranjeno Prodam OSTREŠJE za vikend it jalovo KRAVO za zakol. Apno 11 Cerklje Prodam dva BIKCA za rejo. 6, tel. 28-702 1 Poceni prodam dobro ohranjr komplet SPALNICO. Oman Pol* Moša Pijade 3, Kranj Prodam OTROŠKO STAJ (Štirikotno) in HOJICO. Inform v soboto in nedeljo dopoldan po fonu 27-537 Prodam dobro ohranjen OBRA ČALNIK za BCS maraton Ml Osterman, C. na Klanec 19/a, Krn Prodam VW TL, registriran I avgusta, KOMPRESOR Tru»* nik, motorno ŽAGO STIHL W PRIKOLICO za osebni avto, dw brazdni PLUG za traktor TV. J. KM. Janša Franc, Zg. Lipnki Kamna gorica, tel.: 74-815 Prodam dobro ohranjen TRAK TOR Tomo Vinkovič, 30 KM, stt dve leti. Pečenik Andrej, Žirov* vrh 10, Gorenja vas Prodam 10 let starega KONJ* Repinc Stane, Fužina 206, Bohinj 0TR i«* Odstopim vrstni red za K_ KTK 50, z dobavo v februarju: , prodam suh žagan LES (brest, šnja, hruška, smreka). Praše \ K ran j 6» Ugodno prodam italijanski konk niran OTROŠKI VOZIČEK in * bok VOZIČEK s prenosno koto Prebačevo 5, Kranj Prodam nov ŠTEDILNIK K* persbusch s pečico. Kavčič P«» Jezerska c. 33, Kranj SKUPIM Kupim CIRKULAR. Kranj. k\v janova 5, Stražišče — Kalvarija % Kupim mlado KRAVO, vis« brejo (pašno). Sušnik Janez. G* čane 24, Medvode, tel.: 061-611-363 Kupim malo rabljen polavtomi ski SADILEC krompirja. Naslov oglasnem oddelku. Kupim rabljeno plinsko PEC i| klenko. Telefon: 26-498 Kupim prostoječ vzidijiv. nerj^ več. ŠTEDILNIK (prizidan k i* steni). Bernard, Zg. Senica \ Medvode \\ Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TKG* renjski tiak Kranj, tisk: ZP Uok*. pravica, Ljubljana. Naalov urcdaia^ in uprave lista: Kranj, Mofte Ptyaa>p\ - Tekoči račun pri SDK v Kranja * vilka 515OO-A03-31SS* - Telefbai: i < 23-341, glavni urednik, odgovorni an, nik in uprava 21435, redakcija Jl-Hi komerciala - propaganda, naročala mali oglasi in računovodstvo U-J< Naročnina aa prvo polletje INI 4k 200. Oproščeno prometnega dtt^ po pristojnem mnenju 421-1/72. Kupim TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ, 3 do 4 kVV. Tel.: 23-937 Kupim MEŠALEC za beton, lahko tudi v okvari. Žagar Anton, Velesovo 16, Cerklje 534 Kupim suhe smrekove »PLOHE«. Kranj, tel.: 21-798 535 Kupim ne predrag PISALNI STROJ olvmpia. Informacije popoldan, tel.: 26-909 536 VOZILA m Prodam FIAT 850 special, letnik 1970, celega ali po delih. Jenko Peter, Naklo 15 499 Poceni prodam AUSTIN MAXI, letnik 1970. Informacije po tel.: 064-25-710 451 Poceni prodam FIAT 850 in ŠKODO 110. Žohar, Finžgarjeva 11, Lesce 538 Prodam dobro ohranjen RENAULT - 4, letnik 1975. Koman, Radovljica, Linhartov trg 23, tel.: 75-232 539 Prodam PEUGEOT 304 break, 120.000 km, nekaramboliran, zaščiten, dobro ohranjen. Informacije po telefonu 60-004 ali na naslov: Debeljak ing. Franc, Kidričeva 2, Skofja Loka - od nedelje dalje Prodam VW, 6 V, po delih. Ogled v nedeljo. Galetova 16, Kokrica Prodam malo rabljene radialne GUME s PLATIŠČI, 173x13, primerne za FORD TAUNUS ali CAPRL Stular Vlasta, Britof 15 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100. Gogala, Kidričeva 38, Kranj 543 Ugodno prodam skoraj nov TO-MOS CROSS 50 junior. Golnik 38 544 Kupim PLATIŠČA za ZASTAVO 101. Dolenc Jože ml., Gasilska 16, Kranj 545 Kupim rabljeno AVTO - PRIKOLICO. Sporočite po tel.. 26-737 546 Prodam poltovorni avto ZASTAVA 616 D, letnik 1978. Ogled v soboto in nedeljo. Fister Franc, Radovljica, C. na Jezerce 4 547 Ugodno prodam ŠKODO BREZ STROJA. Kranj, Tomšičeva 19 Kupim MOTOR za Ford taunus 17 M. Sporočite po tel.: 27-945 Prodam AUSTINA 1300, po delih. Malo Naklo 4/a, Naklo 550 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Telefon 28-144 551 Prodam FORD TAUNUS 15 M s pokvarjenim motorjem; ter kupim MOTOR za osebni avto FORD TAUNUS 15 M. Manevski Milisav, Tomšičeva 2, Jesenice 552 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano za eno leto. Kovač Florjan, Suha 32, K ranj 553 Prodam RENAULT 4, starejši letnik, kompletnega za dele. Hozjan Franc, C. 1. maja 67, Kranj 554 Prodam avto BMVV, 250 ccm, regi-stiran do 18. avgusta, odlično ohranjen, vozen z izpitom A-kategorije. Tršan, Hraše 14, Smlednik 555 Kupim poltovorni MERCEDES do 3 tone. Telefon 28-550 - po 15. uri 556 Prodem VVV variant 1600. Pe-ranovič Milorad, Kranj, Zlato polje 2 557 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 in DKVV F-11, celega ali po delih. Zg. Brnik 67, Cerklje 558 Prodam dve in pol leti starega GOLFA. Sp. Bitnje 40, Žabnica 559 Prodam osebni avto FIAT 850, MOTORNO KOLO JAVVA 350 in MOPED 14 TLS. Tavčar Niko, Poljanska c. 61, Skofja Loka 560 Prodam malo rabljen KOMBI K-430 lux za 45.000 din. Zdravko Debeljak, Reteče 59, Skofja Loka Prodam ZASTAVO 750 letnik 1976 in letnik 1971 potreben manjšega popravila za 6.000 din. Luže 6 BMVV 1602, letnik 1970, prodam. V račun vzameme zastavo 750. Ogled v popoldanskem času od 16. ure dalje. Golniška c. 31, Kokrica -Kranj 660 Kupim rezervne dele za AMI 8. Informacije po tel.. 77-314 - Bled Prodam FIAT 850, Kranjska 14, Šenčur 624 Prodam OPEL KADETT berlina, december 1977, karoserija menjana Dred Dol leta. V račun vzamem novejšo Z-101 ali Z-750. Tel. 064-23-725 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 V oglje 63, Šenčur 626 Poceni prodam FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966. Glavina Jordan, Šorlijeva 3, Kranj 627 Prodam ŠKODO Š-100, letnik 1970, Kovač, Virmaše 83, Skofja Loka ^28 Prodam AMI 8, letnik 1970, za e.OOOdin. Tel.: 26-149 629 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do junija. Sku-mavc Tomaž, Zg. Radovna 10, Mojstrana 630 Prodam dele za NSU 1200. Telefon 25-730 - Kranj 631 ' Prodam dobro ohranjenega pRINZA 1200 C, letnik 1971, cena I po dogovoru. Čemažar Drago, Po-jtbk 7, Železniki i Ugodno prodam prednja dva l^ATNIKAt zadnji levi BLATNIK,, zadnjo'steno kjer so nameščene luči. za FIAT 125-P (poljski). Jože Hašaj, Moste 71, Komenda 633 Prodam neregistriran R-6. Stanonik, Sv. Duh 125, Skofja Loka Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Vrtač. Preddvor 49 635 Prodam karamboliran FIAT 850, letnik 1969, za 2.500 din. Pavlin, Vrečkova 3. Planina - Kranj 636 Ugodno prodam avto NSU 1200. •Telefon: 25-307 637 Kupim novo ali do enega leta staro ŠKODO. Plačam takoj. B. Štefan, Partizanska 43/a, Kranj 622 Po delih prodam RENAULT 8. Telefon 23-067 638 Kupim rabljeno avto PRIKOLICO. Ponudbe v oglasni oddelek pod: Do 4.000 din 639 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, neparno, registrirano do 1981. Telefon 064-74-855 640 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Informacije vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure po tel.: 75-860 641 Ije), tel.: 24-902! Vse FOTO STORITVE — črnobele in barvne na kodak papirju, v najkrajšem času. 656 STANOVANJA Mlajša upokojenka išče STANOVANJE ali SOBO s souporabo sanitarij, pripravljena pomagati v gospodinjstvu ali varovati otroke. Čuteča in dobrosrčna Gorenjka. Naslov v oglasnem oddelku 562 Iščem SOBO v Kranju. Šifra: Mirno dekle 563 Dekle z 19-mesečno hčerko išče SOBO v okolici Bleda ali Radovljice. Po možnosti z dopoldanskim varstvom za hčerko. Ponudbe oddajte pod šifro: Mlada mamica 564 Menjam solidarnostno enosobno STANOVANJE na Planini za večjega dvosobnega ali trosobnega. Informacije po tel.: 27-740 565 Mlada družina išče STANOVANJE v bližini Kranja. Možno enoletno predplačilo. Šifra: Družina 566 V najem vzamem STANOVANJE v Kranju ali okolici za dve leti. Ponudbe pod: Zagotovljeno predplačilo 567 Kupim GARSONJERO v Kranjski gori ali na Bledu. Plačam v gotovini. Ponudbe pod: Zagreb 568 Kupim trosobno, oziroma dvo in pol sobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod: Gotovina — Takoj 642 Zamenjam enosobno STANOVANJE (centralna) za trosobno. Telefon: 25-436 643 Oddam opremljeno SOBO ženski srednjih let. C. na Klanec 20, Kranj 644 Oddam opremljeno SOBO s centralno kurjavo v Škofji Loki. Ogled po 15. uri. Vincarje 11 645 Prodam komfortno dvosobno STANOVANJL (57,5 kv. m) v Škofji Loki. Ponudbe pod šifro: Resni interesenti 646 Zakoncema brez otrok, oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE v centru Kranja. Ponudbe pod: Marec 647 Za skromno SOBO, grem pomagat v gospodinjstvo (nega bolnika, varstvo otrok) Šifra: Vestna 658 1 POSESTI STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Primerna je za obrt ali gostinstvo. Naslov v oglasnem oddelku. 569 Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO v Vrečkovi na Planini. Naslov v oglasnem oddelku 570 Ugodno prodam VIKEND v okolici Kranja (10 km). Informacije v soboto po tel.: 21-514 — od 7. do 13. ure 648 Kupim HIŠO z vrtom (približno 1000 kv. m) ali HIŠO v gradnji na relaciji Kranj — Radovljica. Naslov v oglasnem oddelku 649 V najem vzamem GARAŽO v Kranju. Telefon 25-431 - Kranj 650 Kupim staro KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje. Šifra: Okolica Kranja 576 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, od 1000 do 2000 kv. m. Plačam v gotovini. Telefon: 21-527 577 V najem dam DOMAČIJO: 5 ha obdelovalne zemlje in nekaj k osen i-ne. Informacije dobite pri Jelovča-nu, Lavrovec 11, Rovt nad Logatcem 578 ZAPOSLITVE Kvalificiran NATAKAR nudi pomoč pri strežbi na ohcetih, banketih ter zabavnih prireditvah ob sobotah in nedeljah. Šifra: Gostinec 652 STROJNI TEHNIK z vozniškim dovoljenjem B-kategorije, Išče kakršnokoli pogodbeno zaposlitev. Bevc, tel.: 27-412 653 Službo dobi KV KUHARICA ali KUHAR in KV NATAKARICA. OD dober, stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku 654 OBVESTILA! DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC - ALEŠ PAVLIN Skofja Loka, priredi I. razstavo ptic s srečolovom od 7. 2. do 10. 2. 1980 v Osnovni šoli Peter Kavčič, Šolska 1, Skofja Loka, od 9. do 19. ure' 655 • FOTO ~ RISTIČ< Kranj n Kokrica, Kuratova 58 (montažno nase- PRIREDITVE KUD - BUKOVICA priredi v soboto, 2. 2. februarja PLES s pričet-kom ob 20. uri. Igra skupina AMA-RO 657 zahvala; Zahvaljujeva se tov. Viktorju Brezarju — predsedniku KS — Žabnica, tov. Alojzu Rajglju - predsedniku SZDL - Žabnica, vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom in vsem krajanom. Še posebej iskrena zahvala OO ZSMS - Žabnica, PGD - Žabnica in VVVZ - Kranj za materialno in denarno pomoč za odpravo škode po požaru. . Kralj Ivanka in Jože 574 V SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustila naša nepozabna dobra mama MARIJA LAVTAR p. d. Murnova mama S hvaležnostjo in bolečino v srcu se je spominjamo in jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Hvala tudi vsem, ki je niste pozabili in obiskujete njen zadnji dom. Njeni hčerki Micka in Pavla z družinama Šenčur. Sp. Kokra, 28. januarja 1980 ČESTITKE Nežki HABJAN iz Kokrice, želi za 70. rojstni dan mnogo zdravja in veselja še na mnoga leta brat Albin z ženo Olgo 571 Za 50 let skupnega življenja, Micki in Matevžu z Jezerske c. 90, še na mnoga zdrava leta, želita brat Francelj in žena Francka 572 Blažu DREMPETIČU iz Britofa 156, za njegov dvojni praznik, še mnogo srečnih in zdravih let želijo ata, mama in mala Amadeja 573 IZGUBLJENO Od četrtka, 24. 1. 1980 pogrešamo PSIČKO - TEMNORJAVEGA BOKSARJA. Okoli vratu ima kovinsko verižico s trikotno značko. Najditelja prosimo, da proti nagradi pokliče po tel.: 22-510 575 23. 1. 1980 sem v kletnem prostoru Globusa pozabil POLICO za zastavo 101 na kateri so bili DOKUMENTI. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov: Kabič, H rastje 73 (tel.: 24-638 - Balkovec) 663 29. 1. sem pri drsanju na blejskem jezeru izgubil MOŠKO URO, znamke »TISOT«. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku. 664 V SPOMIN Danes, 1. februarja, mineva dve leti, ko nas je za vedno zapustil moj dragi mož in oče FILIP SODJA Ni te več med nami, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovil od nas. Tvoj lik je vedno med nami, a ločitev in samota sta boleči. Hvala vsem, ki še vedno obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi! NAJDENO Zatekel se je PES - NEMŠKI OVČAR. Dobi se v Dolenji vasi 45, Egart 661 Našla sem SVINČNICO z nekaj denarja. Dobi se pri Gerlica, Zupančičeva 29, Kranj 662 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in tasta CIRILA REHENBERGERJA z Mandeljčeve 8, Kranj se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, se poslovili od njega, mu darovali cvetje in vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, družbenopolitičnim organizacijam, zlasti pa organizacijama ZVVI in ZB in njihovima predstavnikoma tov. UrŠiču in tov. Toplaku za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za žalostinke, godbi in zastavonošam. Žalujoči: žena, sin, hčerka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Kranj, 24. januarja 1980 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega srčno dobrega moža, očeta, brata, strica in svaka MIHA EKARJA iz Nove vasi 7 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč izrečeno sožalje, vence in cvetje. Vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili pomoč, izrečeno ^ in ga pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku, pevcem, tov. Janezu Koku za govor ob odprtem grobu, > J P * dr. 2gajnarj" in medicinski sestri Majdi Pižorn. Hvala tudi vsem, ki ste našega Miha v življenju imeli radi. Žalujoči: žena, hčerka, sestra in bratje z družinami Nova vas, Preddvor, Tupaliče, Mače ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in tašče ANKE BABIC roj. Soberl se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivu Ljubljanske banke za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in vence, sočustvovanje z nami in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sosedu Beštru za nesebično pomoč in za izrečene besede ob odprtem grobu. Hvala velja tudi tovarišu Zaklju, pevskemu zboru in godbi za žalostinke; kakor tudi dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat vsem jn vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerki Jana z Emilom in Darja s Petrom ter drugo sorodstvo Kranj, 28. januarja 1980 TRŽIČ — SPREJEM ZA BOJANA KRI2AJA IN JANEZA ZIBLERJA - Družbenopolitične organizacije tržiške občine so v prostorih skupščine občine Tržič v torek priredile sprejem za tržiška olimpijca Bojana Križaja in Janeza Ziblerja. V svojem govoru je predsednik skupščine občine Tržič dejal, da so vsi občani Tržiča ponosni, da sta Bojan Križaj in Janez Zibler občana tržiške občine. »Veseli nas, da sta ime Tržiča, Slovenije in Jugoslavije ponesla v svet«, je v čestitki dejal predsednik Milan Ogris. »Prepričan sem, da to ni zadnji sprejem v tej smučarski sezoni. Prepričan sem, da se bomo spet kmalu srečali«^ Bojan in Janez sta za vse uspehe v svetovnem pokalu dobila darilo, knjigi Edvarda Kardelja, (dh) — Foto: F. Perdan Obisk pri rojakih Kranj - V Stuttgartu že deseto leto deluje Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav, ki ima sedaj že Štiri enote, od katerih bo vsaka sedaj postala samostojno društvo. Z druStvom že nekaj let uspešno sodeluje občinska konferenca SZDL K ran j in z njo vsa kranjska občina. Razvile so se pristne oblike sodelovanja, ki se širi tudi na mlade, . kar daje temu sodelovanju še posebno vrednost. Triglavova enota v Stuttgartu je imela v nedeljo občni zbor, katerega so se udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL Kranj, sodeloval pa je tudi naš generalni konzul v Stuttgartu, središču pokrajine Baden-VVUrten-berg, France Presetnik. Udeleženci občnega zbora so pregledali društveno delo v zadnjem letu, sprejeli delovni program in slovesno podelili kolajne in diplome otrokom, njihovim staršem in vaditeljem, ki so se udeležili letne Sole v naravi v Pre- Vlak bratstva in enotnosti 7. in 8. junija Koordinacijski odbor občinskih konferenc ali SZDL gorenjskih občin, ki je zadolžen za program bivanja udeležencev te velike manifestacije ljubezni in bratstva srbskega in slovenskega naroda na Gorenjskem, je s svojim delom sredi priprav in ima že več ali manj v grobem izdelan celotni program. Odločeno je, da bo svečani sprejem gostov iz Srbije na železniški postaji v Kranju, kjer bodo sodelovali mnogi kulturni delavci Gorenjske, folklorne skupine, pevski zbori in godba na pihala jeseniških železarjev. Zadnji dan bivanja srbskih gostov na Gorenjskem pa naj bi bil skupni piknik na loškem gradu, združen z revijo gorenjskih pihalnih orkestrov. Pa tudi sicer tečejo priprave za čimbolj prisrčen sprejem gostov predvsem v družinah, nekdanjih izgnancih v Srbijo, ki bodo s svojo domačnostjo in toplino skušali vsaj malo se oddolžiti za njihovo veliko pomoč v veliki življenjski stiski slovenskih izgnancev v Srbijo leta 1941 do 1945. IS. manturi in zimske šole v Gozd Martuljku. Še posebno pozorno so spremljali besede o položaju v svetu, razmerah v Jugoslaviji in zdravju predsednika Tita. Tudi v Zvezni republiki Nemčiji so se širile najrazličnejše lažne informacije in vesti s špekulantskim ozadjem, vendar jim večina naših delavcev na tujem ni nasedla, temveč so v teh trenutkih še bolj strnili svoje vrste in izkazali ponos, da je njihova domovina Jugoslavija s predsednikom Titom na čelu! SKUD Triglav čakajo letos pomembne naloge. Utrditi nameravajo sodelovanje s Kranjem in ga razširiti tudi na jeseniško, radovljišlo in škofjeloško občino, razen tega pa bodo sodelovali pri pripravi velike jugoslovanske prireditve v počastitev dneva mladosti, ki bo 18. maja na enem od stuttgartskih stadionov in se je bo udeležilo nad 30.000 naših rojakov iz pokrajine Baden-VVUrten-berg. Še večja naloga pa jih čaka junija, ko bo v bližnjem Tiibingenu, kjer je bival Primož Trubar, 7. srečanje slovenskih društev iz zahodne Evrope. Glavno breme organizacije nosi SKUD Triglav in koordinacijski odbor slovenskih društev v pokrajini Baden-VVurtenberg. J. Košnjek Izžrebali, toda le pol... Preden smo po naših pismo-noših razposlali anketo bralcem Glasa smo tudi obljubili, da bomo bralce, ki bodo anketo izpolnili in vrnili, žrebali za Glasov izlet. Predvidevali smo, da bomo od vseh poslanih anket dobili vsaj 800 vaših odgovorov, toda, žal, vrnila se jih je le polovica. In zato namesto 42 le 21 izžrebancev! Spomladi bodo šli z nami na pot naslednji naročniki: 1. Rozalija Ferjan, Prešernova 1, Bled 2. Franc Vilfan, Dorfarje 34, Žabnica 3. Ivanka Hanžič, Finžgar jeva 6, Radovljica 4. Angela Majhenič, Vodovodna 13, Domžale 5. Ivan Eržen, Jože Aljaža 21, Mojstrana 6. Angela Klemenčič, Zvirče 2, Tržič 7. Janez Meglic, Dolina 15, Tržič 8. Julka Hočevar, Begunje 73 9. Ciril Sajovic, CnŠevek II, Preddvor 10. Ana Zaletel, Predoslje 82, Kranj 11. Franc Tišler, Kovor 3, Tržič 12. Tone Fajfer, Na kresu 17, Železniki 13. Anton Dolenc, Hafnarjeva 17, Kranj 14. Albina Kokalj, Log 21, Skofja Loka 15. Matevž Triler, Sv. Duh 140, Skofja Loka 16. Nace Senk, Preddvor 46, Preddvor 17. Peter Potočnik, Selca 45 18. Anton Kubelj, Vodice 97 19. Franc Potočnik, Valburga 20, Smlednik 20. Pero Podnar, Sorska 24, Skofja Loka 21. Ivan Gubane, Bukovica 10, Vodice LJUBELJ, 31. JANUARJA - Danes popoldne je pred restavracijo K merne hitrosti. Voznik osebnega avtomobili osemintridesetletni Jože Kriič i:? Kranja je vozil iz centra Knm proti Zlatemu polju. Na prehodu c pešce pri Stošičevem spomeniku n neznani moški prečkal cesto. Voi Kržič je zaviral, vendar ga je zar neprimerne hitrosti na mokri o zaneslo levo čez levi vozni pas in na levi zbil pešakinjo Olgo Cvetek OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELA VCEM GORENJSKE S klad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, organizira tridnevno ekskurzijo na ogled mednarodnega obrtniškega sejma v Mijnchen od 14 do 16. marca 1980 (petek - nedelja) z odhodom ob 5 zjutraj izpred hotela Creina Cena ekskurzije: obrtniki plačajo 3 100, — din, delavci 1 500, — din, ostale stroške povrne sklad ROK PRIJAV: do 1 5 februarja 1 980 število prijav je omejeno, zato priporočamo, da pohitite s prijavami. Prijave zbira Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, Trg svobode 3 in Združenje obrtnikov v občini. XIII Ol VMHK Vtl\; LJUBELJ, 31. JANUAR - NASI ELEGANTNI V LAKE PLACIDU - Naši reprezentanc* trinajste olimpijske zimske igre v Lake Placidu bodo spet elegantno oblečeni. Vso reprezentanc vodstvo je z oblekami in plašči opremila Mura. čevlji in ženski škornji pa so iz tržiškega Pekj Alpska, tekaška, skakalna reprezentanca ter umetnostna drsalka in biatlonec bodo res elegantna Toprovih zimskih oblačilih, ki so za tdimpijski nastop v beli barvi. Za prosti čas imajo reprezent ' trenerke in copate iz adidasovega programa Slovenijašporta. Vse te tovarne so poleg Ei Radenske. Toka, Umverzala. Almire, Rašice, Visa in drugih naših tovarn in tujih tvrdk č/o jugoslovanskega smučarskega sklada. To so povedali na tiskovni konferenci v Kompasovem ho na,rJ,MU naSl s™učarski funkcionarji. Na sliki: alpska reprezentanca v novih Toprmih .» čilih, (dh) - hoto: F. Perdan