Avstrijska skrb za albanske šole. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu, Ugron, je šel pred časom k 'srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču po nalogu svoje vlade intervenirat, da bi se odprle šole za Albance na pridobljenemi srbskem teritoriju, ki so bile za vojne zaprte. Pašič je takrat obljubiil, da se te šofe otvarijo sredi aprila. Tako se je glasila oficiozna vest. Torej avstrijska vlada je telegrafirala v Belgrad, avstrijski poslamik je izvršil dani mu ukaz, in: balkanske šole so otvorjene. Ali na Dunaju so> pred nosom visoke gospode, ki odpira šole Albancem. zaprte tri češke šole. In na Dunaju se blesfci napis: Justitia fundamentum regnorum! Ali kaf Albanci in Čehi! To je velika razlika! Albanci so slaven zgodovinski narod z velikimi eini, kulturo in bogatstvom, Čehi pa nekultunii divjaki. Sedaj se na Dunaju vsi bore za Albanijo, za Albance, ki so dragocen cvet ijudSke kulture, Albanija pomeni bodočnost Avstrije: Pereat mundus, vivat Albania! Taka je naša skrb za šole za Albance! Umestnejša hi bila skrb za šolo doma, za domače narode, za vsakega vi njegovem jeziku. Tu se vlada ne gane, tu doma pusti, da privilegirani trije narodi nemški, madjarski in italijanski — delajo, kar hočejo z ljudsko šolo, namenjeno Slovanom. OdpirajO' nemške, madjarske in italijanske šole. slovanskih kolikor mogoče malo; velikanske težkoče so ob mejah, ali kjer bivata skupaji Slovan in Nemec ali Madjar ald Italijan. Tako številnim Čehom na Dunaju ne privoščijo šole, škandali, sramota za kulturonosce, so se vršili s temi šolami, na Dunaju, v Poštorni itd. Na Stajerskem, na Koroškem usiljujejo nemške šole, koroški Slovenoi sploh že nimajo svojih slovenskih šol, v Primorju nam1 silijo italijan^ske. Na Hrvaškem1 odpirajo madjarske šole, med Slovaki madjarske. »Slovanskih šol ne!« to je geslo privdlegiranih treh narodov. In kjer mogoče zapreti, naj se zapre slovanska šola! Grozovitosti, nečuveni škandali v srainoto dvajsetemu stoletju so se vršili v tem oziru širom Avstro-Ogrske, ki pa ima sedaj čudovito visoko skrb za albanske šole. — Slovanom nič — Albancem vse! To je geslo in program! Slovanom denarni in krvni davek — Albancem kulture z denarjem avstrijskih Slovanov! Tudi ta je geslo in program in — resndca! Raznarodovalne smotre zasleduje ljiudska šola v Avstro^Ogrski med Slovani, kjer bivajo z dru®im' narodom skupaj ali sta soseda; pa tudi enake smotre imajo v slovanska središča postavljene nemške in madjarke šole. Tako je s šolo v Avstriji. Avstrila pa ima strah, da bi morda Srbija s;ploh več ne odprla nobene albanske šole, marveč bi dala Albancem1 srbske! Taka krivica se mora preprečiti, im res so se na Dunaju v taki kulturni skrbi hitro zavzeli za Albance. ki jim se morajo takoj odpreti šole ... Slovanskimi učiteljenr kamerii namesto kruha — Albancem denarja na kupe! To je višek naše kulture! Slovenci v Gorici si morajo sami vzdrževati Ijudske šole. Italijani imajo svoje miestne šole, italijanskii otrok se uči v mestni šoli italijansko, za nemškega otroka je izborno poskrbela država, SIovenec je pa pastorek: ali naj gre v nemško ali italijansko šolo ali pa morda naj roma vsak dan tja dol v Podturen v, šolo ob mestni periieriji? Mjorali so si Slovenci napraviti sami svoje šole, ako so jih hoteli imeti. V Podturen ne raoreio s svojimi otroki. V spominu pa naml je avstro-italijanska skrb za slovensko šolo v Goricj. Italijani so rekli: Primorani damo za šolo Cattineliijevo vojaščnico ob periierdji mesta. In visoka c. kr. komisija je rekla, da je tisto poslopje ugodno za šolo in da je prav po postavi, če se otvori šola tam; dol, ravno primerno je oddaljena za mestnega slovens. otroka! Slovenci seveda niso mogli poslati svojih otrok v šolo Po-dturnom, šola je bila prazna, sedaj životari s par učenci. Ali se je avstrijska vlada kaj pobrigala, da bi prišli Slovenci do mestne šole na primiernem kraju v mesto? Nič! Tam dol je, če hočete pošiljati otroke tja, pošiljajte jih, če ne, pa naj gredo, kamor hočejo. Vlada je vedela, da vkljub otvoritvi šole v Catinellijevi vojašČTiici ostanejo Slovenci v Gorici brez mestne šole, pa kdo se bo pehal za Slovence; čiim manj so šolani, temi lažfe se gospoduje nad ngimi! In tržaški Slovenici! Slovenskih otrok je v Trstu do 5000. a državne slo-venske šole ni — noberve! Kaj pa je to 5000 slovenskih otrok? Nič! Plebs! Lahi in Nemci in — Albanci, tem je Trst gostoIjubno mesto. Slovan — Slovenec je suženj! Velika je skrb avstrijske vlade za Albance, za albanske šole! O ti avstrijska vlada, izlij na nas malo te skrbi, pobrigaj se malce za zveste Slovence svoje in daj jim potrebne šole! Kaj nositi skrb za šolo tako daleč na Balkan, ko je pa tu dbma potrebna tako krvavo taka-le skrb! Nismo Albanci seveda in tudi nočemo biti, ampak avstrijski državljatii smo, v konstitucio-nalni državi živimo; v državnih temeljnih zakonih je zapisana pravica in enakopravnost za vse — torej, avstrijska vlada, ne glej in ne skrbi za šote izven svojih mej, ampak za šole doma! Toda kaj pomaga vse to! Avstrijsko politiko vodi Slovanom' sovraženi duh. Ini dokler ne bo drugačnega duha, tudi ne bo drugačne pravice! Slovani smo državo vzdržujoč element, lojalni smo in pravični do mozga, zato nas pa tepejo s škorpijoni! To je naše plačilo!