Llat aa koristi d«l»v-•koga l|udatva. Delavci «o o p ra vlčani do vaoga kar produclrafo. Thla papar la devotad to tha InierMia of th» workini claaa. Work-•ra ar« «ntitlod to all what th«y producá. Kour.«** ••ooftS-cUM MiMr, |>w. f. IW». »i pmi off** IM«... jnnc m 14 «u ñkU+m* III »(ChiM«o lU. ao4«r ib* •( t}M(r*«» •! M »rek M.im. QttlCi: 4UUI V. 31. itT., ülIClfl, III. Delavci vseh dežela, združite PAZITE! načt«vllko v okUp«|U-kl m naKa|a poUg va-čaga naslova. prl(apl|a-naga »poda) ali na ovitku. Ako (J4J) t« čtavllka ta da j vam • prlhodn|o ¿(•vilko natega lista po tod« naročnina. Proal-mo ponovit« |« tak«). Stev. (No.) ¿42. - * - 1 ■ * * i 1 * i1 ' r* 1 m - 1 '^^^^^^^^^" - - ""■''-' ■*1 f "g= Chicago. II!..SI. marca .March) 1914. Leto (Vol.) IX. Pozor volilci in volilke v Chicagi! •--a Glasujte sa socialistične kandidate! Glasujte "No" na mali glasovnici. Delavci in delavke v Chicagi 1 V torek 7. aprila so volitve za aldermaiie, ki delajo postave za mesto Chicago. Nase mesto je delavsko meato. l>va miliona prebivalstva je brez dvoma proletar-skega. Ta dva miliona živita, oblačita in preskrbljaU z vsem luk-susom ostali milion prebivalstva. Delavstvo je torej v ogromni večini iu izvir vsega bogastva in sijaja — a v mestni palači, v mestni zbcruici nima do danes niti enega svojega zastopnika. Da je tako — krivi so delavci sami. Na ljubo kapitalistom iti njihovim političnim šarlatanom so ehikaški delavci razdeljeni na stranke in st t ančice in v vsakem volilnem boju pomagajo v mestno zbornieo tistim, ki se sicer < b času volitev hlinijo ko "veliki prijatelji" delavstva, a v resnici so pa vselej bili in so prijatelji kapitalizma. izkoriščevalca delavcev. Ali se naj to veuno ponavljat Ali se delavstvo še ni izučilo! Delavstvo — vsak delavec, vsaka delavska žena in hči — mora enkrat spoznati, da zanj ni mesta •v republikanski, denmkraški. pro-gresistični in "nestrankarski" stranki. To so stranke kapitalizma. ki so razdeljene v več barv zato. -[deralci so zgradili barikade ** ulice, postavili topove in strojne mirke na strehe hiš in s tem pn-zadjali napadalcem v »like izgube. Ali kljub temu je Villa imel v soboto več kot tri četrii.i-4 mesta v svojih rokah In zadnji hej je od takrat osredotočen na glavni trg ali Plaza Principal, kjer se je vtr-* i i I feneralni poveljnik Refugio Vela*co z zadnjimi ostanki Huer-tine armade. Zadnji je izjavil, tia mora Villa prej ubiti, njega in njegovo četo do za imega mo/j preden dobi celo meso v svojo pest. Število padlih na obeh stra neh je silno veliko. V:lla je bi r javil v petek, da je ftadlt, v sedmih dneh boja 800 federalcev in 400 rebelev; čssniški poročevalci pa javljajo, da je mrtvih do dva tisoč. Mrliči leže že cele dneve na ulicah in vsled vročine razširjajo grozni smrad, tako da se je bati i bolezni. Villa je naročil cele vagone živega ai na. s katerim Moče na hitro uničiti mrliče. Ranjenci, jkaUrh je na tisoče, imajo zelo ► labo postrežbo in silno trpijo zlasti žejo. Huertino časopisje v Mexico |C-ty/>oroča vsak dan o "sijajnih zmagah" v Torreonu. Kljub temu je pa Hnerta nalovil kar na cestah 2500 mož. jih oborožil in poslal proti Torreonu na pomoč svoji jKiraicni armadi. Huerta dobro ve, da je Torreon zadnja postojanka na severu in če ta pade, imajo rebeli odprto pot v glavno mesto Meksike. Mati Jones zopel v ječi. Mitchell o stavki. "Junaški" miličarji so prijeli staro ¿eno. ko je ¿la nazaj med strajkarje. VValsenburg, Colo., 25. marca. — "Hrabri'4 eoloradski vojaki poti komando notoričnega geti. J. C. Chase ja so zopet izvojevali "sijajno zmago"! Naskočili so 82letuo sivolaso ženo, socialist ko in vrlo boritelji-co za prava delavcev, mater Jo-ues, ko se je peljala zadnji pon-deljek nazaj v Trinidad iu — zmagali so! Sedaj se nahaja v tukajšnji okrožni ječi ket jetnica in "slhvni zinagalec", general Chase ^ravi, da jo izpusti le tedaj, če da mati Jonea. častno besedo, tla enkrat za vselej obrne hrbet coloradskim štrajkarjem. Tega pa mati ne bo storila dokler more dihati, zato pa nI zanjo svobode. Mati Jones je morala iz vlaka, ko se je isti ustavil na postaji v Walsenburgu. ttila je na potu v Trinidad. Na vlak je stopil kapitan Nickerson s četo- vojakov in ji zapovedal. da moia izstopiti. "Protestiram proti takemu postopanju. hI i pomagati si ne morem!* BivÜ delavski vodja pred kongre snim komitejem. Zagovarja itrajkarje v Michiganu. Washington, D. C. — Kongresni komitej, kateri Je preiskaval dclovtie razmere v bakrenem o-krožju michiganskem, je 211. t. m. /aslišgl znanega »Mina Mitchella, bivšega predsednika premogar-ske unije, kateri je govoril na par shodih stavkarjev v Calumetu zadnjo jesen."Mitchell je bil vprašan, tla pove svoje innen je o karakterju in taktiki Western Fcdergtion of Miners. "Lastniki rudnikov v bakrenem okrožju silno sovražijo to organizacijo češ, da člani iste so sami rdeči socialisti", rekel je pred-sedatelj Taylor. Mitchell je odgovoril, tla krik o "rdečem social izum" je Ie pretveza, s katero baroni bakra ode-•vajo svoje nasprotstvo proti zvišanju plače in preti drugim po-holjškom, ki jih zahtevajo rudarji. "Magnatje bakra nasprotujejo večjim plačam delavcev" — Jejsl je Mitchell — "ne pa profi temu. v kakšno unijo kdo spada ali v kakšno politično stranko dejala je mati. Z njo se je peljsl ICaluiBet & llecla Co. ni vpila o tudi .lohn Brown. organizator sociali/.iuu dokler se ni rudarska unije in aktiven socialist, toda on ni bil aretiran. Voditelji unije so takoj' storili vae potrebno, da bi osvobodili staro ženo. ali ni bilo mogoče. Sklenili so. da apelirajo na predsednika v Wasiinngtonu, ako bo kaj pomagalo. Okrožna ječa v Walsenburgu se nahaja v kleti 4»ojJ. sodnim noslopjem in tamkaj je zaprta mafi Jones. ne da bi kaj zakrivila. Ninče ue sme z njo goveriti uiti ji pisati. Taka je kapitalistična pravica! BITKA V TORREONU Strašna bitka, najsrditejša in najliolj krvava, kar je bilo bitk v mekaiksnski revoluciji zadnjih treh let. divjals je zsdnji celi teden v bližini Torreons in v me-»tn samem, a najbrž še ni konec boja Konstitucionslisti pod vodstvom Ville. vrhovnega poveljnika rebelev, s čudovito hrabrostjo prodirajo naprej. Villa hoče vzeti Torreon za vsako ceno. Kljub te-mn, da vlada tamkaj silns vroči- KRASNE RAZMERE! —- V New Ycrku bodo zidali novo jetnisiiieo samo za ženske, "4 nadstropij visoko! — V Parizu je več kaznjencev presenetilo svet. ko st» izjavili, da ne marajo na pronto, ko je potekel njiln v zapor. Pravijo, da jc le|»šc notri kot pa zunaj. — Dva inozemca sta vlomila v tovorni vagon v Pstersonu, N. J., in ukradla šunko. Dobila sta sedem let. — Miss Roberta W Wied v Ta coma. Wash., ima cucka za zabavo. Cucek je pa zbolel in bogata g« «podična se je podala z 4 ljub-njenim" bolnikom v Evropo, ds t s in ozdrsvi. V Tacomi pa policaji pretepsjo revne štrsjksrje. ki | hočejo več plače, da ne bodo »trs-1 dali. federacija nojavila v dotičnem kraju, dasiravno so bili tamkaj socialisti tudi poprej. To je že stara navada kapitalistov povsod, da najdejo tak ali enak izgo>v< r, samo tla ovirajo unijo; calumetski baroni bakra pa niso mogli najti drugega in tako so se poslužili socializmi, češ, da ne marajo take organtacijf. ki ima ceialiste za svoje Jčane. f'e bi bili baroni bakra odkrtosrčni, bi rekli, da ne morejo trpeti sploh nobene unije, pa na i bo taka ali taka. ker oni Majnfška izdaja. Proletarjat vsega sveta se pripravlja, da ponovi tradicijonalno manifestacijo prvega majnika, v kateri je izražena edinost miali in ciljev, ki ga oživlja in vodi v velikem boju za pravice. Prvi maj-nik je praznik dela; je dan, ko ponovi delavstvo svoje zahteve po osvoboditvi dela iz težkih spon kapitalizma, po združenju vseh dru žabnih razredov v en sam razred svobodnih delavcev, po svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo. Da tudi mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere dopuščajo, praznujemo in povečamo ta dan, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" — kakor zadnjih par let sem — v povečani slavnostni obliki, in to če bo le mogoče najmanj na 16tih straneh. Ta številka izide 28. aprila. Uredništvo bo v tem oziru storilo vse, da bo gradivo te slavnostne številke najboljše za propagando razredne zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki. Credništvo in upravniitvo bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi del — agitacija za razpečevanje te slavnostne izdaje — pa prepuščamo našim sodrugom po naselbinan. Kdor je za vstajenje pro-letarjata iz indnstrijelne sužnosti, kdor je za boljšo bodočnost svojih otrok, tisi i pojde gotovo na delo za majniško slavnostno izdajo "Proletarca", kateri naj izide nejinanje V 16.000 IZTI8IH. Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko-noč. Zapomnite si dobro, tla ta dva praznika sta postala simbol suženjstva. Edini delavski praznik in simbol vstajenja proletarcev — je PRVI MAJ! Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali praktiki. Enostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem.. Delavci, najlepše bodete praz novali VAfi PRAZNIK, ako ta dan porabite za agitacijo "Proletarca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmsnj 1000 iztisov One so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2 50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50: 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00, Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam! UpravBiitvB "PrtMarca". 4Hi We«t 31s! Street CHICAGO, ILL. St drugi:—Pošiljam $...... za Majske «tevilke "Proletarca". Ime ......................... Naslov ......................... iztisov hočejo, tla jc delavec vsak sam /ase. kakor je bil poprej." Nato jc Taylor vprašal Mitchella. tla kaj je razlike glede delovnih razmer med Calumetom in llutte. Mont., kot neorganiziranim iu organiziranim krajem. Mitchell jc odgovoril, da življen-ke razmere in plače rudarja v lutte so veliko boljše kot pa v CaluiMctu in da delavec in delotla jalrc v lluttc ži»vita v prijateljskem in dobički nosnem razmerju. kar bi lahko bilo tudi v Copper Country, če bi kapitalisti na svojo lastno škotlo ne bili tako trdov rat ii i. Dalie jc Mitchell odločno zani-tal, «la bi bila Western Kederati-n of Miners v najmanjši zvezi I. W. W. Nekoč je bila zelo (latko dobo, ali tfaiies ui več. Viporočal je tudi, tla kongres sprejme zakon, ki no preprečil importaeijo privatnih policistov iu štrajkolomcev. Kongreanik McDonald iz Calu-meta je povedal komiteju, kako je šerif v Houghton County izro-il svojo oblast 'v roke Waddell -Maiioni vim oboroženim tolovajem, a sam se ni pa čisto nič potrudil. <|a bi skrbel /.a mir in red. Komitej je sklenil, da pokliče predsednika Calumet & Heela Iružbe, Quiney A. Sliavva, da po-ve t» poslovanju družbe in o taktiki iste v Michiganu. Calumet, Mich., L"/, marca — Sodnik O' Brien v Hough tonu je zadnje dni zavrpil predlog odvetnikov W. F. of M., ki so zahteva-i, 0.-388 dohodkov na produkciji bakra odkar traja štrajk. To je edina družba, ki je do sedaj priznala natančno izgubo, meti tem ko ostale družbe molčijo in — trpijo. — Socialisti v Californiji so ¡ni-eiatirali predlogo za splošni esem urni delavnik po celi državi. IVedloga gre na splošno glasovanje v jeseni. Premogarji ne bodo štrajkali. Konferenčni odbor C. M. W. of. A., kateri je začetkom prešnjega tedna pretrgal konferenco z operatorji molikcga premoga v štirih državah (Ohio, Indiana, Illinois iu zapadna Pennsydvauia ) v Chi-eagi, je pozneje skleuil, da bo unija obnovila staro plačilno pogodbo. Odbor jc glasom tega sklepa razposlal okrožnice na vsa premo-garska m krožja obveščajoč pre-luogarje, tla naj nadaljujejo z delom po 1. aprilu. Kdino v državi Ohio zna priti do stavke ali tudi tamkaj bo skušala unija mirnim potom poravnati sporne točke, . John P. White, predsednik pre-mogatske unije, plavi, da gotovi operatorji iz neunijskiii okolišev bi radi štrajk. Dotičui operatorji delajo z roko v roki s kralji pre moga v Coloradu in W. Virginiji, ki bi radi videli, da U. M. W. of A. zabrede v štrajk vsledčesar bi bila oslabljena moč unije v colo-radskein boju. SEIDEL ZMAGAL V PRIMAR NIH VOLITVAH Zadnji torek so bile v Milwaukee primarne volitve in Emil Seidel. kandidat socialistične stranke, je dobil največ glasov med vsemi kandidati za župansko mesto na glasovnici. Glasovi stoje: 21.182 20.144 17.684 £926 Krnil Seidel ...... (i. A. liading..... David S. Kose ... Theo Otjen ...... Seidel in Hading *e bota torej kosala za župansko mesto v končnih volitvah dne 7. aprila. Istotako je dobila največ glasov tudi večina altleriuanskih kandidatov socialistične stranke, število glasov. ki jjh je dobil sotlnig Seidel, pa še ne reprezentira vse socialistične moči v Milwaukee. Veliko je socialistov, ki niso glaaovali pri primarnih volitvah in pojdejo v boj šele v odločilni bitki. Boj bo vroč in sodrugi upajo, tla bodo štrli združene nasprotnike, ki stoje poti kapitalističnim banderom sedanjega "nestrankarskega " župana Badinga. Slovenski delavci v Milwaukee! Storite svojo dolžnost prihodnji torek! Glasujte za kandidate, kojih gesJo je "Public ow-nership of public utilities" (Ljudska last javnih naprav.) — Okrog 100.000 stavbinskih delavcev v Chicagi je začasno brez dela vsled štrajka izdelovalcev or>eke v velikih opckamicah v Evanstonu. Rezultat: ni o|>eke. — Žlclezniške družbe v iztočnih državah so te dni odslovile,na tisoče vslužheiicev. — Socialisti v Glendive, Mont., s. zgradili delavski dom s prosto tlelotlobavnico. knjižnico, prent»-čevaluico in kopališčem. STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT CIRCU- LATION, ETC., 4 of "PROLETAREC" published weekly at Chicago, 111., required by the Act of August 24. 1912 NOTE. —- Thin statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classi-fieaticn), Washington, D. C., and retain the other in the files of the post office. NAME OF— POST-OFFICE ADDRESS Editor. Frank Pet rich. 400f, W 31st St. Chicago Managing Editor. F Pet rich. 400tf \V 31*t St. Chicago Business Managers. Fr Petrie 4006 W. 31st St. Chicago Publisher, Jugoslovsnska Delsvska Tiskovna Druzba. Owner«: (If a corporation, give names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total smount of stock). Slov. Section of So. Slavic Soc. F. Frank Pet rich, Truatee. Slov. soc. Locsl No. 1. of 8. S. S. F Frank Podlipec, Truatee, Ja>k An*i?ek Frank Podlipec. So. Slavic I#ocsl No. 5. Trustee 4006 W. 31st St Chicsg' 5039 W 25 PI Cicero, III 1018 W Ohio St. Chics go 5039 W 25 PI Cicero, 111. Bx 508 Conemsngh. Ps (Signsture of editor, publisher, busineas msnsger or owner.) Frsnk IVtrieh mgr Sworn to and snlmeribed before me this 24. dav of Msreh 1914, CARL STROVER. Notsrv Public (My eommission espirea Msy 18 1915.) Ely, Minn. Cenjeni ui tilnik: — Sedaj je že precej en čas od kar uisein poslal ničesar v naš list Pro-letaree. Temu vzrok je to, ker »e med tem časom ni nič posebnega pripetilo. Toda zadnji čas se je /godilo nekaj taecga. kar zasluži IMttornost vseh čitateljev na Ely in tudi izven Ely. Slučaj je sledeči: — Na Ely je mož, ki s»* je pokaral 'vrednega častilca skcbov, ki pa ima bizniss. To bi ne bilo seveda nič čudnega, če bi bil dosleden, ampak ta človek s«* kaže — kadar pri njem pijejo — tudi prijatelj delavcev, ki ne verujejo v skebarijo. Slovencem po širni Ameriki je gotovo znano, da ne vrni na Ely konvencija S. H. Z. Med delegati te konvencije j** tudi 1.1 skebov iz Calumeta in tudi organizator W. F. of M. Frank ftaivs se ie potrudil, da je prišel na Ely. da nam pokaže skebe. ki so mislili, da bodo lepo kot nepoznani prišli skozi in vživali spoštovanje zavednih elyčanov. Ko so pa ti judeži iškar-joti zvedeli, da je tukaj organizator Savs. ki se tem kreaturam be ustraši povedati z lica v lice kaj so. je nastala med njimi panika, kajti da bo ^avs prišel na Ely, si ui nikdo mislil. Lahko si mislite t ore i kako so bili 19. marca izne-nadeni, k if zapazili Savsa na Ely. »7 77 I!i Nekega dnlV je mudil Savs •v salunil Wgljnika J. S. K. d. John GabWWl in tako pride v do-tiko s par skebi. Ob tej priliki je Savs p<*uaril skebe. da je grdo izdajati i&jujoče se brate in trga ti jim knih iz ust, pri tem pa pomagati bogati in požrešni kotnpa-tiiji, da uniči in stre delavsko linijo. Skebi, izbegani. ker so videli da ne najdejo nikjer zaželjene-ga miru. še manj pa spoštovanja, dasiravno so prišli zborovat kot delegatje, so nagloma zapustili slavno GaužetoVo gostilno. To je pa (iaužeta tako upalilo. da se je meni nič tebi nič skopal nad Sav-sa. češ da mu kvari bizuis iu m dejansko napadel. Pri tem delu je orišla na pomoč tudi njego.u soproga, katero elvčani poznamo prav dobro še izza preteklega k-j ta in padla po Govžetovi žrtvi kar s klopjo, prav po kanibalsko. I>a Fr. Šavs ni več naročil potem pijače se razume, pobral je klobuk in odšel, na kar se je od|>eljal iz Ely. Ali katoliški blagajnik bože dobil plačilo za svoj greh, ki ni tako majhen kakor si morda on misli. — Skebje zapuščajo Ely in ne čakajo, da bi se konvencija končala. Zavedni delegatje pometajo na konvenciji s temi garjevei z brezov ko. da je veselje. Odslej ne bodo trpeli skeba ne v društvu ne v zvezi. Iz mnogih krajev, kjer so društva te zveze prihaja-o brzojavke, ki natro obsojajo člane — delegate — skebe iu skoraj vsak telegram se glasi: Ven s skebi! Dol z Lukatovo bando itd. itd. Vidite g. Gouže. skebje nimajo toliko judeževih grošev, da bi vas obogateli z njimi — in ti sedaj odhajajo, ostalo pa bo na Elv zavedno delavstvo, ki je že naredilo pravično sodbo o Vašem postopanju napram fcavsu. Zavedni delavci bodo obrnili od vas hrbet, kajti oni ne marajo rediti gada lia svojih prsrti in že se čuje glas v mnogih krogih: Preč od take trgovine, dol z gadom, ki mu je toliko za judeževe groše. Tak gad postane lahko ob času. če bi se tukaj zgodilo kaj taeega kar se je v Calumetu, posebno nevaren. Zavedni delavci imajo pravico soditi. zapomnite si to g. Gouže, prijatelj judeževih g rose v! Kravžljev Matic iz Ribnice. Murray, Utah. Cenj. uredništvo Proletarca: — Prosim odstopite *e enkrat malo prostora, da odgovorim in po-jasnem ljudem okrog Glas »Svobode kaj o njih mislim. Ljudje, ki izdajajo in podpirajo Glas Svobo de gotovo mislijo, da jaz ne čitam in ne zasledujem tega lista; am l»ak jaz čitam in zasledujem ta list že 7. let. Izdajatelji Gl. Sv. se vedno trudijo, kako bi dokazali, da je njih list za koristi delan ca: hočeio tudi dopovedati, kdor hoče poslušati, da je to delavski i»t. Ali prijatelji, le počasi! U nrašal bi najpreje izdajatelja Gl. Svobode, če je bilo tisto, kar so nissli ob priliki ko je Tsft kan didiral predsednikom, tudi v ko- riat delavcem ? Po mojem prepričanju — in mislim po prepričanju vsakega, ki je zaveden delavec je takrat Glas Svobode delal za kapitalistični razred. S tem je pa gospodar lista dokazal, da mu je za delavski razred figo, pač pa za groft. Za "j***» je groš, pa naj pride le-ta iz delavskega žepa. ali na iz kapitalističnega Kdor več plača, tistemu se dela reklama. Iz tega je pa razvidno, da gospodje svobodomisleei niso delavski prijatelji iz ideala, ampak zato, ker mislijo, da jim bo delavstvo nosilo svoje groše. Zasledoval sem tudi, kakšno stališče je zavzemal ta list napram S. N. P. J. Ne samo to, da je sam napadal jednoto, hotel je da napa da jednoto tudi IVoletarec. Kdor ni slep, ta pač lahko vidi. kako je lastnikom Glas Svobode piT srcu največja slov. napredna jednota «v Ameriki. Ljudje okrog G. S. so vedno kričali, da gl. odbor S. N. P. J. ni jednota. ali to je bil le njih trik. s katerim so skušali razdreti jednoto, ne pa uničiti gl. odbor. Zakaj pa naj bi uničili gl. odbor? Zato ker ni hotel stati na strani komisarjev! Zato ker je hotel izčistiti agijov hlev! !n ker me toliko na znanje, da G. S. ui Zveza ampak nje glasilo m tako se lahko sami med seboj pogovorite in Zveze pustite pri miru. Ako Vam je k srcu priraatla S. N. P. J., nič ne de, ampak žalostno je za ljudi, kateri hočejo voditi ljudstvo iz moderne^s suženjstva. pa na gotovih straneh n e poznajo socialnega prava — jednakopravnoati, jnodložnost ali pa jezik za zobmi! . . Dopisnik paradira — iu s tem paradiranjem bi se rad prikupil ljudem — ko deklaiuira o socialnem pravu - jednakopravnoati. — Kaj trn ima jeduakopravnoat opraviti pri tem, če razpravljamo o združenju uaprcduih podpornih jednot in zvez T — Do sedaj vendar še ui nihče trdil, da bi ne imela biti ta ali ona jeduota ravno-prvaua. da m* združi ali pridruži v eno jednoto. Ta jednakoprav-noat je vidljiva iu se dozdaj ni kra tila nobeni stranki. Kaj hoče torej dopisnik z jednakopravnostjo? — Se»veda. dopisnik se postavlja ua stališče S. S. P. Z. in misli pri tem, da *e tudi uredništvo 1^'ole-tarea postavlja ua tako ozko stališče in zato meni, da stoji uredništvo na strani Slov. Nor. Podp. Jednote. — radi jednote same. Ker stoji dopisnik na "jednako pravnem" stališču, meni, da ima S. S. P. Z. ravno tako pravim /a- so bili svobodami prizadeti, so po-1 govarjati svoje predlog», kakor tem hoteli, da bi bili izbacnjeni S. N. P. J., ergo, imajo pripsd-tud drugi gl. odborniki, seveda iiiki ene in druge vsak svojo pra ne da bi se vedlo zakaj. To potr-1 vico zagovarjati svoje stalil e, j u je zgodovina, katere G. S. ne Toda cela stvar je zavita. Kajti bo v stanu nikdar ovreči! ¡v glavnem, lo je v jedru te akci- je — namreč združenja - - vendar ne gre za S. N IV J. ali katero drugo jednoto ali zvezo, amjuik gre za to, katero stališče je bolje in praktičneje v dosego združeti-Naš ideal ui S N. I». J. ali S. S. P. Z., ampak združenje. Dopisniku je pa S. S. I*. Z. več kot pa združenje, če prav piše za združenje. Ker je »1*.sedaj doprinesla najboljše načrte za združenje S. N. IV J., «»mo ž njo in ž njo so vsi, ki vidijo ideal v združenju, in ne samo v S. N. P. .1. ali v tisti zvezi ali jednoti. h kateri sedaj spadajo. Dopisniku bi priporočil, naj se nauči najprvo logično misliti. da ne bo potem ustvarjal V štev. 20. G. S. se pojasnjuje radi dopisa z ozirom na napad radi priklopitve jednot in zvez. V tem pojasnilu se zagotavlja, da je bil cel zapisnik objavljen tisti čas, ko je bil tudi omenjeni napad od strani tajnika društva Sava št. 87. S. S. IV Z. To že verjamem, da je bil v isti številki zapisnik in napad na #gl. odbor S. N. IV J.. ne morete me pa prepričati, da je bil dotični tajnik navdahnjen oo*kušanje, da se ljudi opraviči pred temi stra hovi. Eden med temi je dopisnik iz De—Pne. lil., ki o celi zadevi filozofira mod drugim takole: "fliUl sem v Proletarcu tudi članek "Združenje jednot in zvez in oslova senca". Tukaj si je pisatelj zbral za irvod S. S. P. Z in potem pa list G. Svobode in njegove oshoje. Naj si dotičnik v/a- pode iz tovarne in lačen >uoras tavati po ulici, iščeš dela, iščeš kruha sebi in svojcem . . , Pred msom ti zapirajo vrata in poatne-b u je jo hc ti — tebi vandrsvcu. ker si delal, da bodo drugi želi.— Ali je to prav? Ali je taka druž ha res hvalevredna? — Učitelji ponižnosti in skromnosti pri Amer Slovencu in Ave Mariji pravijo da je tako prsv; da je to hožja volja . . . Ali ui to proti zdravi človeški pameti? Človek ki se je potil pri plavžu, v rudokopii, to varni, na železnici — stradaj! Ljudje ki so delali in se fiotili, naj gredo s trebuhom za kruhom; lenuhi pa, ki so lenarili v razkoš nih palačah, gostili se in zapovedovali -J- naj žanjejo . . . Prav praviš dopianik iz Ely, Mjnn.. ki si spregledal iu uvide-vaš. da je v socialistični stranki rešitev rlelavea iz pod njegovega jarma in da list Proletaree stoji na pravem »tališču, ko se poteguje za^delavsko sKar. Podaj mi roko! Človek bi mislil, da bi ne mogel biti nobeden tako zloben, da bi nastopil proti delavstvu, prot stranki, ki želi oavohoditi delavstvo izpod kapitalistične sužnost i toda so ljudje, ljudje ki pravijo da so celo namestniki tistega, ki Franklin, Pa. Naznanilo. Članom Slov. pev. in izobr. dr. 'Bled". Franklin Conemaugh, Pa. Po raznih težkočah iu slabih finačnih razmerah si je društvo nabavilo svojo knjižnico, ter ta-k • izpopolnilo svoje načelo vsaj leloma ter jo otvorilo dne 15. marca S tem za početi m delom naj bode vsaj deloma ustreženo članom. kateri imajo veselje lo čitanja. upajoč, da se bode le-izpopolnjevala v ponos celemu Iruštvu. Vsak član. kateri uplačuje redno mesečiiino ter ni nad ¡1 mesece iolžan, ima pravico si knjige dobavljati na dom. (opozarjam na tozadevne točke pravil na 1. strani vsake knjige). 1'radiie ure knjižničarja so: vsak torek in petek od 7—8 ure zvečer v tnali dvorani Slov. izobr. m ma And. Vidrieh. knjižničar. šek. Met. Kolar, Blaž Heller, Aloiz Koprivec in Jos. Cerar; po 50c: Martin Ost rožnik, Ant. Urb, Fr. Ardul, John ZupančrČ, Rem. Etil, Henrika Etzl, And. Fajfar, Mary Heller. Fany Blažič, Tany Uralič, A polonija Mejaš in Mike Hljuču-šek; po 25e: F. Brgaut, F. Kiao vie. W. Ravnikar, F. Podbcvšek, F. Štrenfel, F. Peček, F. Marku-žek, F. Pole, A. Itežun, F. Brezo-var, F. Relndj, A. Dolenc, A^ fckr-varda, F. Öebular, F. Podržaj, J. Kupnik, F. Ziaerzlikar, J. Bregar, A. Medve&ek, 1. Tušek, M. Su»har, Antonija Orač in Fany Šuštar; po 20 c: J. Žekomin; po 15 c: A. Erjavec, A. Blažič; po 10c: F. Pogačar in J. Tomšič. Skupaj torej $21.45. ,Vsem darovalcem iskrena zahvala! — štiajkarjem pa skotaj-šna zmaga! Peter Zmrzlikar. Winterquarters, Utah. Cenjeni urednik: — Pošiljam vam priloženi money order za $21.45, katero vsoto sem uakolektial na prostem pikniku, kojega je t>riredil naš sodrug F. Crabič. Svota naj se razdeli med štrajkarje v Michiganit in Colo-rado: $10.70 za pošiljanje lista Proletaree v Michigan, $10.75 pa /m Colorado. Darovalci so sledeči : Po $2.00: Fr. Cralič; po $1.00: J« lin Lipič, Ant. Mejaš, Fr. Gori- Wausaukee, Wis. Cenjeno uredništvo: V štev. 322 z dne 20. jan. tega lista je bil priobčeti dopis iz tukajšnje naselbine, z brezimnim podpisom "Slovenski farmar''". Nanj sem bil opozorjen od nekega drugega rojaka, ki je tukaj kupil zemljo in se čudil, zakaj da molčim. Sicer ni moja navada, da bi delal potom dopisov katerikolo reklamo /ase. in tudi sedaj s»> ne bi oglasil, ali na ponovnp vprašanja sem primoran se oglasiti, ker nikakor ne morem trpeti, da bi ostalo iicosnovaiio obrekovanje na meni. ter da bi kdo smatral moj molk za potrdilo onega laž-njivega dopisa. Ako dopis ne bi bil tako hudobno. a zraven tega nespretno zavit. bi mi služil v reklamo, ne da bi se onemu "Slovenskemu far-merju" za to količkaj priporočil. V splošnem namreč dopis še precej odgovarja resnici, samo mu je dal oni dopisnik tako .obliko, da ostane resnica skrila med vrstami. Dopisnik začenja, da bi imel človek smrten greh, ako bi vabil koga sem za delom, ker se zasluži komaj za življenje. X tem je toliko resnice, da se za delavce tukaj res iiq trgajo, ker je tukaj-šna naselbina farmarska, kjer se vse peča s »»oljedelstvoiu in v ne-p< sred in i bližini (do mil) ui posebne industrije. Ampak dopisnik je pozabil povedati pri tem, da jaz še nisem vabil nikogar sem za delom, ampak aem le oglaševal da imam na prodaj dobro zemljo. In da je to resnica, priznava dopisnik sam, ko piše v štev. (iti. vrsti, da zemlja ui slaba, in bi rodila. če bi bilo gnoja. Kaj hoče potem dopisnik od mene? Jaz prodajam dobro zemljo za dober kup. in to samo Slovencem, gnoja pa ne. za tega se mora vsak umen gospodar sam pobrigati, če |H>-trehno. ga kupiti, pa najsibo tu ali kjersibodi. Brez nič je nič! Strinjam se tudi z dopisnikovim svarilom, da naj se ljudje ne vsedajo na lepe obljube zemlj. agentov. Ali kar sem jaz obljubil, sem tudi izpolnil, in tako je bil odštet dopisniku znesek $40.00 za kravo in vožnjo je dobil povrnjeno. Več nisem obljubil, storil pa, posebno pa onemu dopisniku, kar je sam priznal v mojem uradu v prisotnosti dveh slovenskih prič, od katerih je ena tukajšnji naseljenec. ki je kupil že lani od mene 80 aktov zemlje v slovenski tai-marski naselbini in se uič ue pritožuje. V polnem obsegu pa potrjujem oni del dopisa, v katerem nazuan ja deloma celo v nekih averiženih verzih, naj nikdo ne pride lis farme bos, t. j. brez sredstev. Kskor že rečeno, brež nič ie nič po vsem svetu, in naj bo človek v tem ali onem poslu, mora skrbeti tudi za to, da ima za vsak slučaj ueksj na strani. Na faruii je pa toliko boljše, • socialistični klub. Ta je potreben in upam. da bi tudi lepo uspeval. — Kavno ko to pišem. sem dobil p« ročdo, da bo kandidiral /a mestnega blagajnika »vendarle F. <"'rček. Vsled tega pri|>oročam vsem volilcem, da (Kidajo svoj glas zanj in kakor sem že omenil John A. Ilaretu, ki kandidira za župana. To storite v svojo lastno korist. Kd< r bo isksl simpatije v kozarcih pive, mu pa povejte, da ne zasluži vašega zaupanja kot kandidat, pa naj bo za katerikoli urad. Pozdrav vsem zavednim. Pro-letarca pa želim čimprej videti po dvakrat na teden! (Ipazovalec. IZ URADA OL. TAJNIKA 8. D. P. Z. Starostno plačilna lestvica ln operacije Pošlo je par pritožb in par vprašanj '/mrti
  • hpihanih bodisi že od katere koli strani.) Kakor zgoraj rečeno smo morali sprejeti plačilno lestvico jkj starosti, državno. To je vendar že tolikokrat se ponavljalo, da ja ni treba več trobiti o tem. Glavni odbor ni na svojo pest prisilil vas člani, da morate pla čevati s prvim aprilom 1914 po starosti pristopa, ampak postava. Kaj je postava sem prepričan, da ve vsaki človek, vsaj od šestnajstega leta, to je od tedaj ko slovenske organizacije sprejemajo prosike za svoje člane. To se pravi, vsakdo ve dobro, da s* ne more isti upirati posamezen državljan, kakor tudi ne |*»ščica neza dovoljnežev. Kaj bi nam koristilo ako M bil jaz porazpoalal glasovnice na društva? Vsi člani kateri so poučeni, .Is moramo sprejeti lestvico bi glaso vali za sprejem, nasprotno bi bili vsi proti. Kaj pa ako bi bili vsi oziroma večina proti »prejemu lestvice! To bi pomenilo takojšnjo razpustitev organi /acije. C emu še hočemo glasovati za neko stvar ko jo MORAMO »prejeti, («lavni odbor se nebi Nlf' olepšal nko bi bil razposlal glasovnice. Ne bil tii nič koristil zvezi ako hi bil rasposlal glasov niče. Nikdo,' NlO N A ("'ASTI in ne NA PRAVICI ni od strani glav nega odboia prikrajšan uiti »e:la» steni ko ui glasoval /a sprejem lestvice. Glavni odbor tudi ni dobil nikakega dostojaustv a zaradi t.»ga ako je rasposlal plačilno lestvico, kajti bil je postavno prisiljen in bili smo {»ostuvuo prisiljeni isto sprejeti, vsi flani. ('lani ko ste tudi člani kake druge organizacije ne rinite naša pravila k drugi, o brat no ne druga knam. Nikdo ne more reči katera slovenska organizacija ima najboljša pravila. Ako ste glasovali drugje ue silite in ne podpihujte člane, da bi glasovali tam kjer ni treba. Čemu naj se piham kjer ni treba kjer me nič ne peče. Kdor misli pošteno, uaj polteno p«» ve javno, ne pihati, ( lani naj ne dopustijo, da bi se nu kak koli način škodovalo ali hotelo škodovati S. I). P. Z. ¡»a tudi nikar ne zabavljati proti sobratski organizaciji, kajti vsaka or ganizacija je dobra. Napredujnto vsak po svoje, ko agitiramo za našo organi zacijo, navedimo samo naša pravila in dobre strani, pustimo pa v miru slabosti drugih. N' eni prihodnji izdaji glasila Prole-tarca objavim izid glasovanja zaradi operacijskih stroškov. Nekateri se jeze, češ, da ni prav, dn se je dalo un glasovanje, drugi celo, da gl. odbor ni imel pravi«e razposlati glasovnic, .la kam pa naj se gl. odbor obrne, ako vidi, da nekaj ne koristi pač pe škodi. To je pa vse kaj drugega kakor lestvica, ker,to je naša stvar in ne državna, zato se je pa razposlalo glasovnice zaradi operacij. Res je kakor pravijo nekateri: konvencija je potrdila »plači tev stroškov /a operacije. Ampak ako se je uvidelo, da ne gre je prišel gl. odbor do zaključka, da je bolje, da se ne plačuje za operacije. Ker pa uesme gl. odbor kaj takega ovreči smo dali članom kaj oni mislijo. To ni nič sla bega, sedaj bodemo videli kaj bodo rekli člani ali bodo potrdili sklep konvencije ali pa ovrgli. Za mesec december 1913 je bila povišana mesečni-na ravno tako za mesec januar in ma rec 1914. Klub temu, da je bilo vsi kdar v glasilu objavljeno zakaj se je povišala mesečnina sem še vendar do bil vprašanje in pritožbe, češ zakaj se vedno povišuje mesečnina. Cenjeni «o bratje, poglejmo samo račune in pri merjajmo koliko plačamo in koliko vzamemo ir. blagajne, vedno ravno /n ravno, ja, kaj bode pa za naše dediče Do sedaj še ni prinas nikdo zaradi sta rosti umrl, kar bode za neknj let dru gnče, to prav gotovo in gorje nam. ako ne bodemo pripravljeni. Z bratskim j»ozdrnvom Alojalj Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z. riba, kadar gre /a načela; druga če se pa prav rad pobaha, da stoji za njim pol Elva. Ta človek nima ki rajže. da bi kje sam nastopil, zato jeporinil v volilno borbo svo jega sina. ki ima o delavski politiki toliko pojma, kakor medved <» klavirju. To je storil seveda le zato, ker jc cul, da misli kandidirati /a assesorja rojak Aut. Hočevar. Skala dobro ve. da njegov sin ne bo izvoljen, ali vtaknil ga je v tekmo /sto. «la bi objedel glasove A. Hočevarju. Misli si pač: bolje je. da dobi mesto drugi kakor pa naš človek. Apeliram torej na vse zavedne delavce, da (Kidajo vseeno svoje glasove A Hočevarju za esaesorja, za župana pa dolin A. Hari-a Skalatu pa prekrižajte prav pošteno njegove račtftie. Istotako velja tudi za Trt senata. Slišal sem tudi. da bi bil ra( kandidiral za mestnega blagajni ka rojak Orček, pa je seagal, ker ga je bil zastrasil Skala, češ da fn ne bo nikdar izvoljen, iu da bi bil preje SkutVa za župana, če ne bi nič a"itiral. kakor on za hla gajnika z vso njegovo agitacijo Iz tega se vidi, kakšno velikansko nevoščljivost goji prešerni Skala napram svojemu rojaku. Ob tej priliki naj rečem še par besed o g. Brožiču : Zakaj ste od svetovali ( reku, naj ne kandidira za blagajnika? Ali ne bi bilo u mestm , da imamo slovenski vo lilci, ki tvorimo takorekoč večino na Kly. nekaj uradov? Vi nas sa mo troštate, naj počakamo za drugo leto. Vi mate dober vpliv tukaj, zakaj ne bi torej agit ira I za dobre može. mesto da nas samo odrkate za pozneje. — Mi se mar sikaj lahko učimo iz štrajka Michiganu. ("e bi imeli tamkaj so eialistiéno administracijo v obči ni in državi, bi bil štrajk že dav naj končan in bi delavcem ne bilo treba trpeti tako dolgo tega nez nosnega stanja. Ne bi bile milici ue NVadell-Mohonove bande. (Op uredništva: slovenskim volilcem na El.v priporočamo, da volijo za socialistične kandidate, pa bil katerekoli narodnosti. Ko sli ven ski socialisti tamkaj ustanov svoj socialistični klub. si bodo la h ko izbrali kandidata iz svoje sredine ne glede nato, če je to ko mu všeč ali ne.) Koncem, naj še omenim, da de legatje S. H. Z. dobro \ rše svojo nalogo. Pnijsko načelo je predr lo. kar znači. da t tuli ta zveza ko raka s časom napredka. Delegatj prav pridno trebijo gnjilobo o< zdravega telesa. Tudi smrdljive mu Glasniku je rdzvonilo. Skcbi so bili poraženi na celi črti. Kaj neki poreče njih vodja skeb Luka. — Imenitno je bilo gledat te propaliee. Niti eden se ni upa pogledati človeka v obraz. &vo jega judeštva se torej hote ali ne hote vendarle zavedajo. At.rajkarjem v >lichiganu in Coltradu kličem: le naprej, stoj Springfield, 111, redništvo Prolctarea! Moj v l'(i!aailu" i bjavljeni dois je napravil veliko razburjenje tukajšnji naselbini. Še večjo pa opis, ki je bil priobčen v predzadnji številki "Prolctarea". Tu-vajšnim takozvanim tarauom ee zdi .pa kar .samo ob sebi umevno, selit tudi dopis v "Proletar-eu" jaz zakrivil, dasiravno lahko redništvo priča drugače. Namesto pa. da bi se na eden ali drugi (►pi»* stvarno odgovorilo ter dokazalo. kdo: ali jaz ah pa dopisnik v " Prolctarea " nisva imela rav, so me začeli osebno napada-i z dopisi v "Amer. Slovencu" 'rav po krščansko opirajoč se. menda na izrek tesarskega sina: 'Ljubi sivo jega bližnjega, so se zakadili v mojo malenkost ter me proglasili za' tatu ter lopova naselbine. Dopisnik v "Amer. Slov.' e tako di bro kakor vsi njegovi iristaši. da so poročali laž. Pa to je ma len ki »M v njih očeh. Kavna I i so se gotovo po jezuitovskem iz eku ki m* glasi: "namen posve-uje sredstva." Ne bon» se opra-ičeval tla tem mestu radi čevljev, ^i "seui" jih baje izmaknil, upam pa. da »ni bode mogoče tebi faran prisiliti, da mi boš dal zadoščenje na drugem mestu. Očita se mi tuli. da nisem državljan. Ne »norem zato! Ko bodo od države zahtevanih pet let mojega bivanja Zed. državan poteklo, le bedite u-verJMrt, da bom šel takoj po »noj državljanski papir. Pravi se. da pišem za «druženje ter stremim la hi se tukajšnji Slovenci spoz nali ter skupno delovali, sam pa govorim z mojimi utroei in ženo nemško ter namesto, da bi v edi no slov. trgovini kupoval, pa kil pnjfin pri Angležu, prvo in drugo je resnično. Kazlogi za to so pa sledeči: Ne čutim se sposobnega • la bi ženo. ki ie vzgojena v nem šketn jeziku, silil, naj se spopolni slovenščini. Kupujem pa tam kjer se mi bolj dopade. Sploh pa če bi našo združenje bilo samo za tr, da bi obogatel, potem si ga go tovo ne želi»n. Dalje mi dopisun - lažnjivec — očita mojo št udi ranje v kozologiji. Vendar pa, da siravno sem samo kozologijo štu dirai, preživim sebe ter svojce p( šteno z delom svojih rok ! Poznam lia dosti velikih širokoplešasti gospodov, ki so študirali teojogi jo. pa čakajo v lenobi, kdo jim kaj prinese ter živijo od druzega denarja, ki je krvavo prislužen I ost i k rat pristradan. Očita se nam tudi barabsko življenje. Lahko bi navedel celo vrsto dokazov, kdo ga pravzaprav živi. Ako kdo svo jo. p( katoliškem obredu poroče no ženo iz gotovih vzrokov bije. preklinja, jo spodi, »la ji mora potem biti hiša socialista za zavetišče. ali se to potem zove krščansko življenje. Moja žena pravi. • la njej je potem ljubši harhaist-vo. ker v barbarstvu se kaj takega se ni pripetilo, lia je tudi nisem dal še nič za cerkev. Lepše bi pa bilo. ko bi za mogli pisati, da tudi nikdar vprašan nisem bil. Dopisnik se baiha. kakšen ugled da U-živajo njegovi pristaši pri meščanih. Kot doka/, navaja darove, ki jih sprejemajo za vzdrževanje cerkve ter gradbo šole. Prosim, ali prihajajo ti darovi prostovoljno* Ne. Sad so vašega večnega aisteuiatičnega beračenja. Kot dokaz. kako ste spopolnjetii v tej stroki, navedem, da dobro veste, da ako greste sedaj pred volitvami k Kcish llrewmg C o. ter mu za/ugate, da ako ue daš. pa vas ue bomo patronizirali. bode goto vo nekaj odpadle Še eno. Po mnenju dopisnika v Amer. Slov. tvorimo rudečkarji, kakor nas imeiujejo — barabstvo loljši je pa ba rabat vo pri orga-iziraiicm delavstvu, kot pa kiuč skebstva. Kakor najprvo Kx Oen-arm L. K. iu vsi njegovi bravci, er somielici brata dopisuna — še enkrat krstim za lažnjivca. V skušnjavi aeui, da postanem tudi jaz nekoliko bolj oseben. Vem še r jako lepih izgledov za vzorno krščansko kat. življenje. Pa smilijo se mi predali "Proletar-a'\ ('V pa še ne bo miru, bom prosil, naj nas obišče .laka Štrigelj. Želim samo, da drugikrat, kadar se bodo tukajšnji slo-nski župnik zopet tako počutili, kakor so se zadnjič, da bi sv. birmo se komu drugemu, ki jc nje Ij potreben kot pa tisti, ki jo je zadnjič sprejel — podelili. (Primer dopisniku v Amer. Slovencu.) e so bili pa častiti sami zlaga-clj ali dopisnik — pa naj jo prejmejo (»jza Grguricb. Njen oče je skeb iu soprog jc tudi skeb, med tem ko ju poprej ni nihče maral za delo. Izdajalci, pomislite, kaj delate! Opustite sramotni posel, kajti bliža »se čas. ko bo prepozno. Obrnite hrbet izkoriščevalcem in pridružite se v naše vrste. Včeraj m- je vsa tukajšnja okolica stresla kakor da je potres. Treslo sc je zjutraj in potem se je po malo ponavljalo. Kiiualu smo zvedeli, da je potres povzročila eksplozija slabega zraka v rudniku Quincy, kateri je od tukaj oddaljen poldrugo uro. Pri prvi eksploziji zj-aka (air blast) je bilo okoli .'10 skebov Z., SDPZ., k posvetovanju radi združitve naprednih podpornih o-ganizacij. Posvetovali so se ka \e korake bi se podvzelo, da bi se želje vseh dobro mislečih zavednih rojakov vendar enkrat vres-ničile in bi se tako raztreseni napredni rojaki združili v jedno mogočno vrsto narodnih in gospodarskih borilcev. Posvetovanje jc i-melo zaželjeni cilj. ^ula se je mar-sikaka pametna beseda, vse je v tem soglašalo, da je združenje velike koristi ;a najširše sloje in dnl«'kosežnega pomena na gospodarskem polju. Kakor je videti iz tega nastopa vseh teh društev, je sklepati, da bi se /druženje prsv gladko izvršilo, ko bi bila društva povsodi v tako lepem soglasju. To je edina prava pot, ako hočemo res ksj ko-»'rtnega ukrenitk To veliko vprašanje nesmemo pustiti iti kar tiho mimo nas, ampak se moramo dobro pripraviti, da bomo umeli važen trenotek ki bo napočil v naj krajšem času. Ako pustimo sedaj združenje svoji usodi, lahko se pripeti, ds zamudimo ugoden čas storiti res nekaj pametnega za naš narod. To so upoštevali tudi vsi odpo slanci, zastopane so bile tudi članice društev SNPJ. in SSPZ., in tudi ženske so se zjedinile za to veliko akcijo. Da se vse Člane teh organizacij navduši za združenje skliče ta celoten splošni odbor VELIK JAVEN SHOD na nedeljo ob treh popoludne dne 12. aprila v slovensko dvorano na First ave (SI. Dom Ilirija). Na ta važen shod se vljudno vabi vse člane naših organizacij, da sc shoda polno številno vdeleže in stem doka žejo, da se zavedajo svoje dolžnosti napram potrebam podpornih organizacij in njenih članov. Treba je to vprašanje natančno pre-rešetati, da bonto videli, da se lah ko združimo ako postopamo stvarno in resno. Trebs je da ljudem dokažemo, da za združenje ni takih ovir kot bi jih mogoče kdo na prvi hip videl. Zato naj nihče ne ostane doma ampak naj pohiti na shod, kjer se bode obravnavalo važno vprašaiije, bodočnost naših človekoljubnih naprav. K obilni vdeležbi vabijo vsa društva spadajoča k imenovanim organizacijam. Pripravljalni odbor. Popravek. V številki 33H se pomotoma gla si med izkazi za fond mich. atraj » ksrjev, da je dal Ant. Stražišar iz Lloydella, Pa $1. prav bi se morale glasiti Fr. Mikolič 50c, John Jones 50c in John Drenik 2?>1Z& ta pel leta. Oglasi po dogovoru. Prt sf*temembi bival ti f a je poleg norega nasnaniti tudi Stari naslov Glasilo ilormik« uriaaiiMij« Jugcd. — Mcialltli m Ita« v AaMrtki. — V»e pritožbe glede nerednega pošiljanja liaU in drugih nerodnosti, je poiiljaii |ifedm>dniku družbe rt. Podlipcu, 5039 w 25. Pl Cicero, 111. PROLETARIAN OwMd and publitM mrjf Tim MUy by Soitli Slavic Woikmun'« Ptbitbirc Coir piny C ica|9, H'inon Subscription rate.*; United States and Canada. a tear, $1.(0 for half vear. Foreign c< untrks $2.t0 a year, 11 25 for half year. -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC" 400« W. 31. STFEET. CHICAGO ItLINOIS. Telephone: LAWNDALE 9677 ODVISNOST IN SVOBODA. Modrovanje naših nasprotnikov; ernih in belih nam sili porogljiv smeh v oči in vliva pomilovanje v naša srca. Izvrševalci srednjeveške oporoke. Rimljani — ki imajo svojo domovinsko pravico v pa peške ni Rimu — pridigajo zoper nas, češ da oznanjamo popolno anarhijo in tla hočemo porušiti vso človeško družbo; njeno državo, njeno familijo in njeno lastnino, ter proglašajo vsak sklep v družabni verigi za "odvisnost po božji volji". Z druge strani nas pa napadajo meščanski karakter-ji,ji, kjer se sploh po vzpne je od oštarijskega zabavljanja do resne kritike; kot sinovi meSčanske družbe, njene blagovne produkcije in proste konkurence, povzdigujejo načelo svobode in očitajo socialistom, tla vodijo človeško družbo v popolno sužnost. Jasno je, da v vsaki človeški skupini, ki sloni na vzajemnem sodelovanju, posameznik ne vživa absolutne svobode. V vsaki človeški organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna svoboda, kakor po zahtevajo anarhisti, ki so do skrajnosti izpeljali liberalno formulo .je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, kjer po-jedinec proizvaja vse svoje potrebščine sam. Sedanji kapitalistični način pa spaja vse ljudi in po vsem svetu v organično družbo: vsi so med seboj zvezani, drug od drugega odvisni. Vsa svoboda je le pena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost. Zakaj obvisnost v meščanski družbi ne opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakon. ^ Verdnostni zakon, ki je osnovni steber Marxovoga nauka, se glasi : Vrednost blaga, ki se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družabnega tlela. Naši protivniki, zastopniki buržvazije, ki proizvaja in baran-ta in ki vidi v vsem gospodsrstvu le sredstvo osebnega pridobivanja, vprašujejo le po ceni blaga; zanje je ekonomija nauk, ki proučuje cene blaga in Marxov vrednostni zakon je zanje le pravilo, kako nastajajo cene. V njem či-tajo, da se blago izmenjava po množini dela, ki je v njem naku-pičeno. Z zgovornimi besedami pobijajo Marxovo teorijo in pri tem donkišotstvu, jih prav nič ne že-nira izrecna Marxova pripomba, tla se blago dandanašnji ne izmenjava po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene se druge iz vrednosti porojene oblike, kakor kapital in zemljiška renta. Ampak vrednostni zakon, ka. kor ga je z nepresežno bistroumnostjo formuliral Marx, ni le osnovni zakon narodnega gospo-darstvs, temveč je tudi ključ za razumevanje vse človeške družbe in v tem je njegov glavni nauk za delavstvo, kateremu ne gre toliko za spoznsnje barantavskih cen kakor za vpogled v bistvo in razvi tek človeške družbe. Vsa sedanja produkcija je pro dukcija za trg nihče s svojim gospodarskim delom ne vstarja dobrine za domače potrebe in za domačo porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga prodaja. Ob tej blagovni produkciji dela vsak pro izvajalec v svoji delavnici samostojno in po svoji volji in Človeku, ki le površno opazuje, se zdi, da je vse človeško gospodarstvo razbito in razdrobljeno na neštevilne atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojna zvezauost in odvisnost se pokaže stoprav prt izmenjavanju blaga: ljude stopajo v stike in v tem hipu se razodene, tla so vsi čolni ene celote, udje velikega gospotlarskega organizmi. In zakon, ki opredeljuje medsebojno izmenjavanje nraga, Je vrednostni zakon. Ampak blago se ne izmenjava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki so njegovi lastniki in ki ga po svoji volji kupujejo in prodajajo, Če sta kup ali prodaja, ki ju človek sklene po svr.p volji, opredeljena hkrati po vrednost^ zakon nad človeško voljo in si jo upokDiava. Prosta volja ne odločuje, po kakšni ceni Človek prodaja: vrednost je družabno določena reč, nezapisana postava in vrednostni zakon je "višja sila", ki obrača človeka in vodi njegovo usodo. Delavec, ki je prisiljen prodajati svojo delovno moč kakor stradežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti je z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar pa zadene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzditfhe do obla sti. V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko nemoteno prilagajal lastnim potrebam in željam; kjerkoli pa žive in delajo ljudje v velikih skupinah, so drug od drugega odvisni in je njih svoboda omenjena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinom. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni odnošaji, avtoriteta in vera, zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolžnostmi spajali tla-čana in viteza, kneza in vazala, grajščaka in kmeta, duhovnika in posvet lijaka. Nasprotno pa je v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo prost in samostojen : fevdalna organizacija je razbita, Človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodna sila. Kavno zavno zato je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse vezi in vitipredpise, tla gospodarski zakon sani in nemoteno ureja vse odno&aje. V tein je jedro meščanske svobode; nobena vnanja sila ne brani ljudem, da se v svojem dejanju in n ehanju pokoravajo zgolj ukazu vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti. Soeijalizem ne napravlja gos^t» darskih enot kot delov celote odvisne drugo otl druge, zakaj odvisne so že sedaj. Ampak medsebojno odvisnost hoee preustrojiti iz nezavedn»* v zavedno, namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljavlja kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produkcije. Tiiberalne svobode, neomeje-jene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip, ko proletarska ljudska masa, ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna ta zakon, koodgrne skrivnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujočo oblast z organizacijo delavskega človeštva. Iz strahu pred polomom posega polarna meščanska družba po po sredjeveskih oblikah in okovih, ne da bi zavarovala delavstvo pred pogibeljo modernega življenj.! vedno bo'.j seotresa liberalizma, da upokori uporne množice. Brezuspešno r.ehanje! Njenim dejanjem velja 'icš brezobziren boj, rjenim naukom naš zasmeh! POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM. deli: "Zakaj pa nobeden častnik ne /esignira kadar je armada pozvana nad št raj kujoče delavce t Ako smejo uporni lordi v Clstcru oborožiti svoje pristaše in groziti s puškami napram sklepom parlamenta, potem ima štiri milioue organiziranih delavcev pravico storiti isto, kadar se gazijo delavski zakoni!" Vlada, ki je poslala 10.000 vojakov na Irsko, se je torej opekla. Vojne ne bo enostavno zato, ker vojaški poveljniki — po večini lordi — ne marajo vojne s prijatelji lordi v Ulsteru. Ta teden pride "home rule" na končno glasovanje v nižji zbornici in tedaj jc šele priča km a t i burnih dogodkov. V ministrstvu še vedno vlada kriza. Vojni minister Seely ie odstopil. PORAZ NAZADNJAÔTVA V Calumetu, Mich., je majhna podporna organizacija z imenom "Sloveiisko-llrvatska Zveza", katera šteje nekaj čez tisoč članov in ima svoia društva — slovenska in hrvatska — v Michiganu in v Minnesoti. V principu je katoliška. Pred nekaj dnevi je imela ta organizacija svojo ionvencijo v Kly, Minn. Meti delegati je bilo veliko štrajkarjev iz bakrenega okrožja in pa okrog trinajst stav-kokazov t»'»* njihovih pristašev, k! so izključno tvorili stari odbor konference in zahteval od nemških 'vlati, naj nastopijo v jeseni, ko ae »uide v Bernu zopet mednarodna diplomatska konferenca, za obsežno zboljšanje teh sklepov. Na razpravi o državnem proračunu je vložil bivši državni tajnik Posadowsky sledeči predlog: "Združene vlade naj na mednarodni konferenci vlad, ki bo zborovala v jeseni 1914. v Bemu, da definitivno sklene medna rodne pogodbe o varstvu mladostnih delavcev ter delavk, vplivalo na to. tla se razširi varstvena doba za mladostne' do 18. leta: nočno del o /a mlati ost ne naj se prejwve tlo 18. leta, ne glede rta to, kakšne vrste in kako velik je obrat. Izjemne določbe, ki jih obsega tlo sedanji načrt medna roti ne pogodbe za steklarsko industrijo, za fužine in »valjarne, naj se odstranijo. Za delavke iu mladostne naj se določi deseturni delovnik kot maksimalni delovni čas; stremi naj se po tlogovorih, s katerim se s primernimi prehodnimi roki doseže uatlaljue znižanje delovnega časa. Te pogodnosti naj pridejo v prid vsem delavkam in mladost- ne češke politike, da so v službi policije, tako poslance Klofača, Soukupa, Nemec a in 8transkyja. Izvrfievalni odbor narodno social ne stranke je določil že preisko valno komisijo v ftvihovi aferi. V preiskovalno komisijo je pozval tudi zastopnike čeških agrareev, uaprednjakov in državnih prava< lev. __ MUČENIKI Razdiralen slava, stavitelju pre ziranje in zaničevanje! Če koraka po cesti krdelo vojakov z bobni in trobentami, tedaj vam utrij>-Ije srce in vaša duša zavriska. Če pa srečate krdelo delavcev, se o-brnete brezbrižno v stran. Krdelo vojakorv, odhajajočih na vojs-kp. Krdelo tlelavcev, ki gredo v stavko. Prvi ogrožujejo svobodo, slednji se zanjo bore. Vojak s svojo puško je sla vi jen, delavec s svojim orodjem jc hudodelec. Z grozo zrete na bojišče. Ali ne gledate z enako grozo na podzemeljske rove? Tu je pošten boj brez sovražnika, brez inoritve. Bo; s pečino. Tu ne grabi za orožje brat zoper brata. In vendar, nim tfelavceni brez obzira na ve- tlu,i la b°j M^teva žrtev. Vi pa likost in .vrsto obrata. Izjeme za'K,<,(late površno in brez misli, zre-prekoračenje delovnega časa pa'te (ioli v podzemeljsko globino in naj se bolj omeje, kakor je bilo 'vaAa K,'('a HV ne ganejo. Obračate nameravano v članku 3. in 4. na- w 1,a c**to, pa srečate bataljon črta pogodbe." i vojakov in ogenj bojnega razpo- loženja zapleniti v vas. Ali ste Ta predlog sta podpisala posl. Zveze. Med zadnjimi ie bila tudi Mu,m"' ^ *°spodarske zveze in «lavnoznana Mrs Puhck, katera!™* d<'m<*rat ter je bil je glasom kongresne preiskave !,a ,0 *"*}**»<> »P^jet Posamez-nekoč prodajala tlelo v rudnikih 1 IIOBfl popolnoma vje- po *50 do *100. ; m?JOL * kr,I,,ko demokra- . , .... , , , • t lenih poslancev v avstrijskem tir Na tej ko nvem-uj, pa .kebaki ¿,lv,„,„, zl„„„ Nem.;ki „ariam,nt element doživel sjlm poraz. Z tle- „ „ . , , . , . .. .. \. , s«' zgane, kadar gre za taka vpra- legati štrajkarji so solidarno sta- pra- .. . . . . ... , sanja, v avstrijskem pa meščan- li delegat]e ,z M.nnesole m tako gke 8traI)kf, (V nam,S(i ^ so prvi zmagali na celi erti. k« n- ^ ng tako ^ veneja st- je izrekla /a načela um- ( je in sprejela je točko v pravila. s katero se otln-ka podpora stav- kokazom. Dalje jc konvencija vzela ealumetskemu "Glasniku" glasilo in ga dala duluthskemu "Narodnemu Vestniku*'. V novi glavni odbor so izvoljeni v veliki DRŽAVNI POSLANEC DR. ÔVI-HA OD NARODNIH SOCIAL-CEV V SLUŽBI POLICIJE? ob pamet? Mož, ki umori svojega bližnjika, je junak. Mož, ki vzdržuje njegov-o življenje, je suženj. Vojak ubija. Vi penzijonirate njegove rane, njegovo smrt. Ciin več je ubijal. Čim izdatnejši je bil njegov rop, temvečja pokojnina, tem sijajnejše proslavijenje. Delavec ohranjuje. Vi preklinjate njegove rane, njegovo smrt prezirate. Njegovi družini ni pokojnine; zanjo je brniška palica. Vi solnčite svoje vojake. Delavce svoje skrivate v sd^i. Pa vendar bi morali baš prc^jmožnii dela sneti klobuk, motriti jih s spoštovanjem; videti bi morali bleščeči *ij»j. ki v resnici žari iz njih u- V petletni dobi so člani vplačali 6,197,097 K, država je prispevala a,000.987 K, občine pa 1,360.860 K. 1 lobod k i iz obresti itd. so znašali 90S J40 K. Skupno, je bilo dohodkov 11.161.440 K Izdatki so znašali za podpore 7,888.812 K, za upravo pa 972.255 K. Zakonito podpiranje brezposelnih na Danskem je zgrajeno na načelni podlagi gentskega sistema. Uspeh je naravnost sijajen, če ae »vposteva, da so v preteku peii'h let že vsi strokovni delavci zavarovani proti brezposelnosti. To je na Danskem mogoče. V Avstriji država še do danes ni mogla rešiti tega važnega problema. Pri nas na Kranjskem pa zabavljajo občinski Nemci in tleželnozborski klerikalci čez gentski sistem, češ da zavaja delavce v stavko! DELAVSKE VESTI. Glasilo čeških nacionalnih soci-alcev "Češke Slovo" je prineslo mazanih rok in obleke, večini linijski rudarji, štrajkarji. senzacionalno vest, da so dobivali Ti mugei)iiii "Narodni List.v", glasijo )o)pnih r-astnih priznanj. Vojsko- To doka/uje, da nazadnjaitvo ,lr- Svihi.' koliko je resnice na Vodja pa se zt»pet pojavlja v sa-se ne more nikjer dolgo obdrža- razkritju, to bo pokazala se- lonih ¡n v ,„irianicnp;h. z grbi in ti. Calumetski skebski listič, ka- 'veda šele preiskava proti dr. Svi- rC(lovi Delavec pa hiti po naj-teri je bil glasilo te organizacije ¿e uvedena. "Narodni tajn najtemnejši bližnjici v otl začetka, je ošteno klo- U«t.v" prinašajo na uvodnem pozabljen je. ruto. katere si je sam kriv. List, stu članak z «napisom "Voditelj NVkat(.ri mo/J|1 llIlliraj0f (la vi — V De pew. nedaleč otl Buffa-la. N. Y., je na štrajku 2800 delavcev, ki so bili zaposleni v tovarni Oould Caupler. 24. t. m. so štrajkarji razpršili jato skebov na kar je bil pozvan regiment vojakov na lice mesta. Vojaki so imeli priti iz Buffala po uličnih karali, toda motorniki so zapustili kare in niso hotel voziti vojakov. Nato so vojaki sami vozili kare. V Depew vlada vojno stanje. — Rudniški inšpektor v Colo-radu izjavlja, da niti eden rudnik niti premogokop ne odgovarja predpisom državnega zakona. Zato pa so eoloradske jame tako nevarne. — V Pennsylvaniji je bilo lansko leto usmreenih 1141 premo-garjev pri delu. — V Murray, Ctah, vladajo delavci. socialisti.« Pravkar so sklenili, da mesto zida svojo elektrarno. — Strajk prciuogarjev v južnem (V:lorndu stane organizacijo I'. M. \V. of A. do danes dva miliona dolarjev. Toliko je unija izplavala štrajkovne podpore vštev-ši druge stroške. Ne pozabite* na majsko številki» "Proletarca". Vaši nezave-nr bratje potrebujejo nekaj ta-ega. . živite; eni na inorišču. eni na kri- kateri j.- doživel žalostno slavo v narodnih socialcev v službi polici- zadnjih osmih mesecih, odkar tra-'j0 '- Med drugim piše člankar: en- na ^ y mvjh ja štrajk, s tem, da se je prodal V politični javnosti je ze davno ZHka. ^ |)() r(n manj pogvežen rudniškim tlruzbam in opljiival «bujalo pozornost, da je dobivala ^ kHŽ po<] hUh1o /ni(>r,kan )oži vse, kar je v dotiki z rudarsko n-, vlada o zaupnih in važnih posve- ^^ pobraU s() Njeifovo ni jo, ne zasluži, da bi bil glssilo (tovanjih, ki so se jih udeležili tudi hMo pft /a(lov0ijn0> kake tlelavake organizacije. In to, narodno posvetovanjih ki so se Vtfte'opj^ko mrsto ne bo ustavi. so delavci sprevideli sami, ne da udeležili tudi narodno social- Jo gvojih korakov (la gi bi jim kdo sugestiral. Kdor ni z nt poslanci, takoj obširna poro modernim kdor ne gr»: ta pade. Danes več ni tistega mrtvila med delavcu kakeršno je bilo preti 40, 20 ali desetimi leti. Danes živimo v dobi revolte. Dt ogleda njegov neznani obraz. Pa naše mesto morda razdejano. Vse de- . . *!,•»<» latvstvo leži pogaženo v tem trup- odgovarjajo na vprašanje, kdo da , . ... .... „ • ^ 4 4 1 1 Iu brez zit]a. Pridite ven iz sv>ojin 'Ulnvakitii »iKuniom oila. Iz zapuščine umrlega glavne-! , . . . , ' . tieiavsKim gibanjem, » « » vendar je ta neznanec otel nas » 7 «lubniu r.a^u n«ikr.'i K« urednika Narodnih Listov .. . . .. 5 /. tiunoni t asa naprtj, « • .mesto. Da ga ni bilo, bi bilo vas Jožefa Anvza, smo dobili listine | ki razsvetljujejo vso zadevo in ki je bil vohun. Policijski vohun je cerkva vi vsi, in molite! Ostavite lavec vstaja, počasi toda sigurno bil sedanji predsednik državno-,8yojo vm), T|j jc yere dovo)j ^ in slovenski delavec ne mara biti grškega kluba narodno-soc.a ;l|nolite! fu je vere dovolj, najzadnji. Naprej! In,h poslancev dr. kari Sviha. , Dogotlki zadnjih dni v zvezi s home rule" na irskem so povzročili veliki fiasko za angleško vlado. I>ejstvo, da so »višji zapo-vedniki — in z njimi nebroj častnikov — armade resignirali in s tem pokazali, da ne bodo vodili vojaštva v boj proti uporni irski aristokraciji v Cistern, katera se upira "home rule". govori jnsno. tla takozvana demokratična vlada na Angleškem je laž, da še vedno •vlada aristokrseija s kraljem na Čelu in da armada je orodje zadnje. Ni čuda. da se parlament vprašuje: "Kdo pa vlada v Angliji? Aristokracija z armado ali ljudstvo s parlamentom t" Tn po pravici je grmel v parlsmentu delavski zastopnik Wsrd zadnji te- MEDNARODNO DELAVSKO VARSTVO. sečni plači 600 K, ki se je zvišala pozneje na 800 K, poročal policiji tajnosti. "Narodni List.v" trdijo, da je opravljal dr. Sviha vohunsko službo od druge polovice leta 1910 dalje, ko je bil Bienerth ministrski predsednik in ko so bi List ponatiskuje potem več teh li stin in pripominja, da je izvedela policija o potovanju poslanca Klofača v Srbijo tudi od te strani. Poleti leta 1910 se je baje dogo-Soeialno demokratični poslanci voril (lr £viha z giavnim faktor- •v avstrijskem državnem zboru so jcm tajne policije, da bo proti me-s i ,i<;is vktliH interpelacijo o dr- — -- • — - žavni pogodbi, ki je bila sklenjena na mednarodni konferenci /a delavsko varstvo v Berlinu: na podlagi te pogodbe naj bi posamezne države uredile zakonitim potoni vprašanje nočnega dela za mladostne delavce in desetnrnega delovnika za ženske. Pod vplivom nemške, avstrijske1 in belgijske vlado se je ta pogodba znatno poslabšala. Socialni demokratje so ostro kritizirali postopanje avstrijskih vladnih zastopnikov na bernski konferenci: toda trgovinski minister še do danes ni odgovoril 'na interpelacijo, državno-zborska večina pa je ostala hladna. kakpr da se vsa stnsr ne tiče avstrijskega |>arlamenta. Nemški državni zbor pa se vendar znatno razliknje od avstrijskega. Tudi tam sedi sicer kapitalistična večina. Ali kako se rnzli- — Zavarovanje brezposelnih na Danskem. Državni nadzornik za ¿adeve brezposelnosti na Danskem je pravkar izdal poročilo za leto 1912—13. Po njem je bilo dne 31. marca leta 1912 v deželi 53 uradno priznanih blagajn za brezposelne z 11.187 člani. Leto dni pozneje je znašalo število blagajn 55. število član-ov pa 120.-289. med temi 12.852 ženskrh. Letni dohodki vseh blagajn so znašali 2,692.431 kron; ml tega je bi- li Čehi v najostrejši obstrukciji. lo "822.535 K državnega in 374.114 proti vladi. Za volitve je dobil 3000 K od nekega Člana Biener-thove vlade, policijski izvestitelj K občinskih prispevkov. Od vsakih 100 K dohodkov odpada 52.4 K na članarino, 32.7 K na držav- je pa ostal do današnjega dne. nahe, 14.9 K pa na občinske prispev te obdolžitve odgovarja doktor Sviha v posebni izdaji "Češkega Slova", kjer pravi, da je popolnoma nedolžen in naznanja svoj izstop iz narodno socialne stranke. Izven stranke ostane tako dolgo, da se izkaže njegova nedolžnost Dalje izjavlja, da izroča strankr svoj mandat na razpolago in da bo takoj tožil "Narodne ListyM zaradi razžaljenjs časti. "Češko Slovo" odgovarja na obdolžitve kuje mišljenje nemških kapitali- ^ "Narodnih Listov" s tem. da o-stov otl onega avstrijskih izkoriš- značuje obdolžitve za golo iznaj-čevalcev, se sodi po tem, da je dbo zloglasnega praškega pplieij-n e ruški državni zbor soglasno pro škrga špielja Spažeka, ki je v tc-teatiral proti sklepom bemske ku petnsjstih let ovadil že odllF ke. Izdatki so znašali 1.888.786 K; od tega je šlo za dnevne podpore 1,551.431 K, za potovalne podpore 40.112 K, za božične podpore 33.211 K. za preselitvene stroške 21.171 K, za podpore orodjem itd. 2541 K, za upravne in druge stroške 240.410 K. U pravnia t roški so znašali 9 odstotkov vseh dohodkov. Premoženje blagajn se je zvišalo za 15.881 K na 2,382.411 K. Zakon o podporah za brezposelne jc bil uveljav ljen 1. avgusta 1907. Takrat so strokovne ^organizacije prilagodile svoje podporne blagajne zakonu in so oddale vanje 399.156 K. VOJAKI NAJ GREDO DELATI Zopet je enega kongresnika "obsedla'' socialistična misel! W. W. Bailev. demokraški re-prezentant iz Johnatowna, Pa., je 23. t. m. presenetil nižjo zbornico v Washingtonu s predlogo, da naj zvezna vlada vposli armado in mornarico pri zvrševanju javnih tlel. Predloga govori, da naj vojak: grade železnice v Alaski, kopljejo kanale za izvrševanje močvirnat in pokrajin, zidajo ceste in regulacije rek in vršijo druga jav na tlela kakor že določi predsednik. Civilni delavei bi bili izključeni dokler niso vposleni vsi vojaki, ki so sposobni za taka dela. "Zeti i njene države izdajo vsako leto 300 milionov dolarjev za Vzdrževanje armade in mornarice", rekel jc kc.ngresnik Bailey. To pomeni, da vsak mož, žena in otrok v Zeti. državah indirektno plačuje približno tri dolarje davka na leto za armado in mornarico, ki pa ne prinaša nobenih koristi. Cas .je torej, da zvezni vojaki na suhem in morju opravljajo kakšna koristno delo in s tem prihranijo ljudstvu na izdatkih." Razno. — Razdor v katoliških strokovnih organizacijah. Pred dobrim letom je papež »v encikliki ostro obiaojal one katoliške strokovne organizacije v Nemčiji, ki so med verske, tnrej one, ki sprejemajo Člane tudi drugih veroizpovetlanj. Te med verske strokovne organizacije so bile zlasti fanatičnim farjem trn v peti in radi bi jih bili uničili. Že takrat je močno pokalo v teh organizacijah, vendar se je nekaterim škofom posrečilo, da so besedilo papeževe enciklike raztolmačili tako, da so mu vzeli najhujšo ost proti medverskim organizacijam. No. ta mir ni trajal dolgo. Pravkar priobčuje vra-tislavski knezoškof dr. Kopp v časopisu "Klarheit in Wahrheit" pismo, kjer se pridružuje ostri obsodbi papeževi. Ob začetku je bil dr. Kopp tudi med tistimi, ki so mirili v katoliških organizaci-jjah. setlaj pa si je premislil in si-Icer, kakor pravi v onem pismu, ga je pripravil do prevrata v mi- šljcnju način agitacije katoliških delavce*. Škofovo pismo je zbudilo po vsej Nemčiji, zlasti pa v delavskih kr gih, velikansko senzacijo. Poznavalci razmer trdijo, tla je vsled tega pisma polom v katoliških organizacijah neizogiben. Če se izreče večina škofov sohdarno a Koppovim pismom, tedaj bo konec katoliških strokovnih organizacij. Kier so bili delavci v medverskrh organizacijah premalo vneti bojevniki za katoliško cerkev, zato jih je zadela napeževa obsodba in zato jih obsoja sedaj škof. " Kopp je med tem čanom umrl. — Koliko znosijo ljudje vsako leto v Lurd. Katoliška cerkev, o-ziroma papež, dobiva 'vsako leto velikanske dobičke od lurške botž-je poti. Od te božje poti dobi pa pei vsako leto okroglo 3 miljone kron čistih dohodkov! Vatikan ski jetnik vleče torej prav mastne profite od ludske neumnosti. vrve ogromni shodi in demonstracije. Sodruga Brantinga pozdravljajo celo vojaki na ulici in dobil je nebroj priznanj pismeiiim potom. V ljudstvu je nastalo gibanje za republiko in ustanovil ae je list za propagando republike: Klici: ' Živela republika!" se »može. Ljudstvo je silno razburjeno, kralj se ue upa na ulico in njegova palača je dobro zastražena: — "Eminenca" kardinal Gib-bous s«* je izrekel proti prohibi-ciji. Nepopisno veselje je sedaj zavladalo v Troji! Ali pri nadpa-stirju so odločili popolnoma mate rijalni vzroki, da je zustil "pamet no" besedo. Dohodki, ki jih dajeta znana likerja benediktinec in "chartreuse", rede prav dobro cerkveno denarno mošnjo. — B lama ¿a namesto senzacije V državnem zboru »o igrali sloven ski klerikalci zadnje . čase zelo skromno, skoraj klavrno vlogo. S svojim glasovanjem proti s'»ci-alno-demioki atičnemu predlogu da se zviša eksistenčni minimum, ki je naposled vendar zmagal, * svojim neumnim nastopom za zna ni k rščanako-socialni "dodatek", ki je nazadnje grozovito propadel, pa še z nekaterimi drugimi nerodnostmi so si nakopali celo zbirUo blamaž. Da bi pred odhodom ua počitnice vendar kaj storili za svoj renome, si je poslanec Jarc nabavil veliko senzacijo. Presenetil je državni zbor in vso javnost z razkritjem nezaslišane žalitve, ki je bila slovenskemu narodu storjena z odobren jem vlade, zlasti z odobrenjeni učnega ministra. V neki šolski knjigi, katero je apro-birala učna uprava, je bilo rečeno, da imenujejo Slovence na Koroškem "\Vindische" in da ljudstvo iz slovenskih krajev splošno ni na dobrem glasu. To je bila bomba. Taka pisava o slovenskem narodu bi bila gotovo infamija; in če je to odobril Husaarek, tedaj naj se le čimpreie umakne s svojega ministrskega stola. Samo ob sebi se razume, da je ta afera dvignila cele oblake prahu. Kranj ski deželni zbor se je z njo bavil na svoji prvi seji, klerikalni in liberalni časopisi soi>isali o našein helotstvu. sklicevali so se že veliki protestni shodi. In na >nkrat imamo namesto opravičenega nacionalnega og rčenja — b.amažo. Jarc je kritiziral nekaj, česar oei-vidno niti čital ni. V knjigi, katero je trgal v svoji sveti jezi. je namreč rečeno, da nima dobrega želi — živina iz slovenskih krajev! No. živina pač nima narodnosti. Z dobrim ali Slabim glasom živine niso narodno prizadeti ne Slovenci na Koroškem, ne katerikoli drugi narod. Koroški Slovenci in Slovenci sploii so le prizadeti, z blamažo, ki jo jim je nabavil profesor Jarc, za katerim so šli klerikalci in liberalci kakor ovce za ovnom. Ce prikoraka kdo s tako afero v državnem zboru, tedaj seveda vsakdo misli, da se je mož temeljito prepričal o tem, kar v sveti jezi kritizira. Da je stopil profesor Jarc z lesenim mečem "na branik naroda", in izročil javnemu zasmehovanju ne le svojo akcijo, ampak tudi svoje rojake, je še več, kakor lahkoumno, Ali tudi to je lahkoumno. da je vsa vojska brez pomisleka drla za. takim generalom in se prepričala o resnici šele tedaj, ko je bila že blamirana. — Norveško. Norveška deloda-jalska zveza je vsled sporov, ki so nastali v majhnih delavnicah, zagrozila, da bo delavce izprla Spor se tiče vlivarjev in mizar jcv. Mejtem so se pa delavci poravnali z malimi mojstri, velepod jetniki pa sedaj nočejo priznati te poravnave. Ako pride do izpo-ra, bo prizadetih ."»0 tisoč delavcev. — Bisaga brez dna.—Kranjske deželne blagajne zevajo, da je groza, odkar so klerikalci absolutni gospodarji na Kranjskem. "Sijajni" finančni načrt deželnih kristjanov naj jih zopet napolni, in «cer tako, da bo krvavelo ljudstvo. Po tem "sijajnem" na črtii se bo podražilo na Kranjskem vse: Stanovanja, poljski pridelki, meso. vino, mošt. In to imenuje klerikalni "Slovenec" pra>\ mojstrsko finančno umetnost. Vedno naglasa jo klerikalci. — Solkan na Goriškem. Sreča je hotela, da ho Solkančaiii dobili sv. misijou. Ker le i»otoiii tega je uiogi č družinski prepir in razdor v družini, i^ihee drugi tfa ne zua tako dobro iu umetno kaliti. Napravili so stanovske pridige, da lažje litijska jo ženo proti možu in moža proti ženi. In strogo so pozivali verne kristjane, naj za božjo voljo ne zahajajo k pridigam, katere niso namenjene temu ali onemu stanu. Govore le o peklu. neskončnem ognju, trpljenju in kar je najbolj poglavitno o smrti. Vse kar de dobro tercijalkam, da se le neverni Tomaži izpreobrne-jo. Najbolj gladko jim pa seveda, teče jeziček o smrti, ker ta prizor vidijo vsaki dan v farovžu, kjer je prišla šiba božja na ubogo, ne-pokorno kirretino, posebno na mlajši zarod, na piščeta. Ponosno, z dvignjenimi glavami stopajo tereijalke in filozofirajo, ker jim je že približno znana višina nebes in globočina pekla, ker že davno vedo, da so med zemljo in nebom.. Celo barve ognja, satanov smrad in vonj angelnov so jim odkrita razodetja. Vse to je vernikom skrita resnica, le ljudem, ki so nokorno verni, je razodeto. Velikanska pregreha je citati brezversko časopisje in biti član nekatoliškega društva, ker tam se ne izve resnice. Le sv. katoliška cerkev je nezmotljiva. Ona Naj torej nihče ne zamudi prilike, naj bo sodrug ali rojak r.a« p redi lega mišljenja, slišati socialističnega govornika v slovenskem jeziku. Ta dan vsi na krov! K obilni vdeležbi uljudno vabi ODBOR. Baunton, ni., 22. marca 1914, Naznanilo. Slovencem v Stauutou-u in okolici naznanjam, da priredi Jugoslovanski soc. klub štev. 110 plesno in koucertAo Veselico dne 4. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne *v češki dvorani, Staunton, 111. Vstop uina 15 e za osebo. S sin", pozdravom, Aug. Lipošek, tajnik. TISKOVNI FOND. Za.lnji iy.kn/. v *trv. 338____..$332.49 Tho». Krtrn . ..................",o Prank (loreue, Fort Smith, Ark. 1.00 Loui» Kurlan, New Orlean», La. 1.00 Jon. Bizjak poNlal ........... 3.14 Mkupaj du 31. murca . ♦33K. 13 FOND ZA MICH. ŠTRAJKARJE. Za.luji izkaz v Mt. 340.....;\ ,$l»M.O* Ru.lolt Jeglič |MM)lal i/. Adam- »on, Okla.................. 17.13 P. Zmrzlikar, Wintenjuarters, t'ta h . . ................... 10.73 J "h» Pivnik, Uovdell, Pa......23 skupaj .l«i 31. marca..... .$220.23 je imela in ima vedno nezmotljive Zadnji izkaz v «tev. : učenjake á la Leo Taksil. ki je' p. Zmrzlikar, Winterqi znal najholi svete in učene može — škofe, nadškofe, kardinale in papeža potegniti za nos in napisal slavno delo o "selekciji" satana na zemlji. FOND ZA COLO. ŠTRAJKAKJE. 140......$130.07 quarters, I'tah..................... 10.70 NA&I ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, da zastopa njihova stranka keri-1 ta naj se narodi na 'Naše Zapiske zdaj trobi katera revija se odlikuje po svo dnem, da' jih originalnih in interesantnih Skupaj d» 31. marca.....$141.67 Agit, fond za poilljanje Proletarca mich, fttrajkarjem. I lz fonda ustanovljenega na poziv I "Glasila" s? S. P. J. _ _____$114.07 I 700 iztisov «tev. 341;......... 7.00 i 700 i/.ti»o\ štev. 342.......... 7:00 rojaki v mesti) in okolici! Poskusite Bernardovo Kapljico! NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Ako živite izven Chicage, piiite po na* cenik za dobro vino in iganje, na: TAr nrn\! \ on island avenue. jo S. BfcKINAKU, (dept. c., cb1cago. illinois sti vseh slojev. "Slovenec" dan Ali z» kmet in obrtnik ne bosta priza- člankih. deta vsled povišanja doklad in vsled povišanega hišnega in zemljiškega davka, Za T>oko- krat v svojem jeziku govoriti o Mart- TTram b- 2 blagajnikom. Ob jenim učiteljicama pravice, ki ho potrebah političnega in gospodar pncIn R0 naznanja vsem elanom kr si jih pridobile z večletnim služ-!skega združevanja delavcev, če želo potne ali prestopne liste, naj ' hočemo, da dosežemo svoje pra obrnejo na tajnika: denarne vjCP poSiljatve naj se pa pošiljajo bla- Program piknika bo objavljen Rajniku M. TTramu, in ne staremu v letakih blagajniku ali staremu tajniku, Soc. pozdrav! Frank Oorenc. FOTOGRAFIJE najfinejšega dt la, najsibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotograiist 1634 Blue Island Ave , med 18. In 16. ul., Chlcago. Z vsakim tscatom slik damo krisno darilo. Telefon: Csnsl 2599.. bovanjem. Celibat učiteljic odpravljajo t>o vseh deželah, na Kranjskem ga upeljujejo, ker so na krmilu najbolj napredni ljudje pod božjim solncem. Nekaj čisto novega so izumili klerikalci tudi z disciplinarno komisijo, v kateri so zgolj klerikalci. Doslej je reševal disciplinarne zadeive učitelj-stva deželni šolaki svet in učitelj-stvo se je leliko pritožilo proti razsodbi. Pobožni absolutisti pa so odločili, da proti razsodbi disciplinarne komisije ni dovoljen noben priziv. To je pač naj krutejša določba v "reformiranem" šolskem zakonu. Kranjsko učitelj-stvo ima Rcdaj jarem, ki jim bo krvavo rezal v kožo. Celo gospodje veleposetniki, ki «i navadno ne premišljujejo mnogo, kadar je treba pomagati klerikalcem, so to pot odločno izjavili, da zakon ni sprejemljiv in so glasovali proti "reformi". — Nekateri kranjski farji so že odebelili, da morajo akoraj voziti moje trebuhe v "šajtrgi", ako gredo na izprehod. Ker so njih trebuhi polni, se brigajo za bedo učiteljev, vzgojiteljev naroda. ker sta od teh uradov oprefičena. Konečno bi bilo želeti, da se vsi člani vdeleže zanesljivo društvene seje, ki se vrši 19. aprila, kajti na I tej seji bomo začeli plačevati a- * .^.«MA AM 4 A M A«» A MA (lt(l4 AtMI^ Chisholm, Minn. Naznan je 1 ' Ju gosi. soc. klub fit. 22 obdržava' sessment pa novem sistemu, v nedeljo dne 5. aprila ob ^>9 uri zjutraj v dvorani Frank Medveda (up stairs) svojo redno sejo. Šodrugi! Pridite vsi na sejo, da čujemo račun proflle zabave. Soc. pozdrav! M. Mavrin. Huntington, Ark. Objava. Nodrtigom in . somišljenikom v TTuntingtonu in okolici (Arkool in Oreenwood) se naznanja, da se vrši 2. maja zvečer velika veselica v drufitvenem domu. Na tej veselici bo govoril sodr. Filip Oodina iz Chicage o delavski politični !n gospodarski organizaciji. Po govoru bo pi%sta zabava. Vstopnina je $1.00 za moške ženske so vstopnine proste. Z bratskim pozdravom Mart. KoroSee, bivSi tajnik. NAŠI ZAPISKI ZA JANUAR IN FEBRUAR imajo sledečo zanimivo vsebino: Alojzi i Hreščak, Lokev: učitelj - Proletarec. — Ontlaw, Sarajevo: Delavski problemi in organizacije. — Josip Marica, Nabreži na : Organizacija delavcev s kamnom. — II. Pajer. Praga: Češko dijaštvo. — Kari Slane, Novome-sto: Izšeljev. Slovencev. — Drag. liončar, Idrija: O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. — Pan. Fleré, I/ctuš. Staj: Skupnost pri vzgojnem delu v šoli in doma. — II. Turna. Gorica: aeksuelni problem. — Hud. Oolouh, Trst: Promete j. —.Pregled. Oskar Wilde: UČENEC Ko je umrl Narcis, m* je upre-nieiiil «vrelee njegovega veselja, lil is čase sladke vode je postala časa grenkih solza. In Oreade so pri4Je objokane skozi gaj. da zapoje pri vrelcu iu gu potolažijo Iu opazi vsi, da se je izpreme-uil vrelec in da je iz čase sladke vode (»ostala čaš grenkih solza, »o razpustile svoje kite in zaklicale vrelcu: "Ne čudimo se, da žalu jen za Narcisoiu. zakaj neizreklji vo je bil len. " "Ali je bil lep Narcis!" vpra ¿al je vrelee 14Kdo ve bolje od tebe!" so odgovorile Oreade. "Mimo nas je hodil, ampak tebe je poiskal in ua ttvojem robu je ležal in gledal vate in v zrcalu tvojiu vodij se je zrcalila njegova lepocein luč oči. Po vodi sem stopsl in hudiče sem izganjal iz grobov. I.«ačne sêm nasitil v puščavi, kjer ni bilo hrane, in mrtve sein budil Lz njih tesnega domovanja. In na mojo prošnjo pred veliko množico ljudstva je nsehnila nerodovitna smokev.Vse, fcar je delal oni mož, sem delal tudi jaz in vendar me niso križali." Oskar Wilde: HIÔA SODBE Tiho-je Kilo »v hiši sodbe. In Človek jc stopil razgaljen pred Boga In I log je odprl knjigo življenja človekovega in Bog je dejal ¿loveku: "Zločesto je bilo tvoje življenje in krut si bil z onimi, ki so te prosili pomoči. In /. onimi, ki so bili v bedi. si bil trd n brezsrčen. Siromaki so te klicali, pa jih nisi slišal iu klic mojih v bridkosti je zadel ob gluha ušesa. Svojo dedščino si nastopil in poslal lisice v sosedov vinograd. Otrokom gi grabil krirh in ga metal psom. In moje gobavce, ki so stanovali na močvirjih in v miru živeli in me slavili, si zapodil na veliko cesto. In na moji zemlji, ki sem te iz nje vzredil, si prelival ned^žno kri: In mož je odgovoril, rekoč: " Res je." In zopet je Bog odprl knjigo -Piljenja In Bog je dejal možu: "Zloče-<*to je bilo tvoje življenje in ¡skal si lepoto, ki setn jo razodel, in mi-*no dobrega si Šel, ki sem ga skril, čltene tvojih sob so bile pokrite s podobami in s svojega brezbožnega ležišča si vstajal ob godbi flavt. Sedem altarjev si zgradil pregreham, ki sem jih pretrpel, in jedel si od jedi, ki ni za vživa-uje. In škrlat tvojega oblačila je obsit s tremi znamenji sramote. Tvoji maliki niso bili ue iz zlata, ue iz srebra, ne iz kovine, ki je •večna, ampak iz mesa, ki uinre in premine. Njih lase si omadeževal z nardami in margarane si jim dal v roke. 7* žafranom si omadeževal njih noge in razprostiral preproge pred njimi. Z antimo-uom a» omadeževal njih obrvi in oskrnnil njih telo z rniro. Do tal si se priklanjal pred njimi in prestoli tvojih malikov so stsli na solncu. Solncu si kazal svojo sra moto in mesecu avojo norost." fn mm* je odgovoril, rekoč: "Res je.M In vtretjič je Bog odprl knjigo življenj* Iu Bog je dejal utožu: "Zloče-«to je bilo ttvoje življeujc iu z zlom si vračal dobro iu z zlobo si vračal dobroto. Ro«ke, ki *o te hranile, si ranil, m prsi. ki so te redile, si zaničeval. Kdor je prišel k tebi in te prosil vode, je oddajal žejen od tebe, iu izgnance, ki so se skrivali v svojih šatorih po uoci, si izdajal pred dnein. Sovražnika, ki ti j« prizaneael, si ubil iz zasede in prijatelja, ki je hodil s teboj, si pripisi za denar, ki so ti prinašali ljubezcu, si vračal le naslado." Iu mož je odgovoril: " Kes je. In Bog je zaprl knjigo življenja rekoč: "V peklo te pošljem, v najglobokejse peklo te pahnem." Iu mož je /aklical: "Ne mvieš.' In Bog je dejal možu: Zakaj te ne morem pahniti »v peklo! Zakaj nef" "Ker sem živel zmerom v peklu," je odgovoril niož. In molk je vladal v hiši sodbe. In čez nekaj <"a*a je izpregovo-ril Bog rekoč: "Ker vidim, da te ne morem pahniti v peklo, te |>o šljcm V nebesa. I>a. v nebesa te pošlje m. In mož je zaklical: "Ne moreš. In Bog je dejal možu: "Zakaj te ne moreni poslati v nebesa .' Za kaj ne? "Ker si nikoli in nikakor nisem mogel predstavljati nebes," je odgovoril mož. I-i molk je vladal v hiši sodbe. Oskar Wilde: UČITELJ MODROSTI. Od svejega detinstva je' bil na vda lian jen s popolno znanostjo /I Bogu. Ko je bil še mlad deček, o prihajali svetuiki iu svete žene *o prihajale, ki so stanovali v svobodnem mestu njegovega rojeva. in strmeli nad globoko mo-Irostjo njegovih odgovorov. In ko so mu starši dali moško obleko in pmian, jih je poljubil in zapustil; po svetu je misel. da bi ¿vetu g< voril o Bogu. Zakaj tisti •an jih je bilo mnogo, ki niso velel'; za Boga ali pa je bilo njih znanje nepopolno i» so oboževali ualike, ki so stanovali v gajrh in «» niso menili za svoje častilce, 'n svoje o bličje je oklenil proti «tolneu in 'potoval. Brez sandal je trdil, kakor je videl svetnike, in is »vojeni pasu je imel usnjeno orho iu steklenico i/, žgane, prsti. In ko je hodil po deželni cesti, •za je obšlo veselje, izvirajoče *d nanesti božje, in brez prestanka ie prepeval pesmi Bogu na slavo: in če/, nekaj časa je dospel v čudno deželo, kjer je bilo mnogo mest. In enajst mest je prehodil. Mnogo mest je ležalo v dolini, druga ob bregu velikih rek in zopet druga na holmih. In v vsakem mestu je našel učenca, ki ga je ljubil in mu sledil. In tudi velika množica ljudstva mu jc sledila v •vsakem mestu in nauk božji se je širil jm> vsej deželi in mnogo vladajočih oblastnikov se je izpre-ohrnilo in svečeniki v sveti&čiii, kjer so stali maliki. so videli, da so ob pol dobička. In če so opoldne udarjali na boheu, ni prihaja lo nič več ali pa le prav malo ljudi s pavi in mesnimi darili, kakor jc bila pred njegovim prihodom navada v deželi. Ampak čim več ljudstva mu je sledilo, čim večje je bilo števili njegovih učencev, tem večja je bila njegova bridkost. In sam ni znal, zakaj je bila njegova brid-kosi tako velika. Vedno je govoril le o Bogu, zajemajoč iz bogate znanosti o Bi gu, ki mu jo je podelil Bog sam. In nekoč Zvečer se je napotil iz enajstega mesta, uunta v Armeniji. in njegovi učenci in velika ljudska množica so mu sledili ; in šel je na goro in sedel na skalo vrh gore in njegovi učenci so ga -obdajali krogiukrog in množica je klečala v dolini. In svojo glavo je sklonil tia ro ke in se razjokal rekoč v svoji du ši: "Zakaj sem poln bridkosti in strahu in zakaj mi je tako, kakor, da je sleherni učenec moj sovražnik?" In duša njegova mil je odgovorila rekoč: "Bog te je navdahnil s popolnim znanjem in to znanje si izročal drugim. Žlahten biser si razdelil in oblačilo brez Ava si raztrgal ua kosce. Kdor izroča modrost, oropa samega sebe. Podoben si tistemu, ki daje svoj zaklad razbojniku. Ali ni Bog mo-drej*i od tebe? Kdo si. da razna- šaš skrivnost, ki ti jo. je Bog razodel? Nekdaj seiu bila bogata in ti si me osiromašil. Nekdaj se»» gledala B gu iu *laj ai mi ga za kril." Iu znova se jc razjokal, zakaj vedel je. da je duša njegova resnico govorila iu da je drugim izročal znanost božjo iu da se je o-prijemal oblačila božjega in je njegova vera v tej meri pešala, kakor je raslo število tistih, ki s< mu verjeli. Sam sebi je .dejal : "Nič več ne bom govoril o Bogu; kdor oddaja modrost, oropa samega sebe." Iu čez nekaj ur so prišli k njemu četici iu se mu priklonili do tal, rek<č: "Cčitelj, govori nam o Bogu, popolnu je tvoja znanost o I logu in razen tebe nima nihče te znanosti." lu on jim je odgovoril, rekoč: "O vseh rečeh v nebesih in na zemlji vam bom govoril, ampak Bogu vam nočem govoriti. Ne sedaj in ne pozneje va'm ne bom govoril o Bogu." Pa so se razljutili iu mu dejali: ".V puščavo si nas peljal, da te poslušamo. Ali uus gladile zapodiš, nas in veliko množico, ki ti je sledila Iu jim je odgovoril, rekoč: "O Bogu vam ne bom govoril." Iii množica j*- mrmrala iu dejali! : "V puščavo si nas peljal in nam nisi dal živeža. O Bogu uam govori, to nam bo zadoščalo," Ampak niti bcaedice jim ni od g; voril. Zakaj vedel je, d« odda svoj /aklad. če bi jim govoril o Bogu. Iii njegovi učenci »o žalostno odšli iu množica se je vrnila domov. In mnogo jih je umrlo «potema. In ko j»« bil aam, je vstal iu ji polni malhi, kadar niso mokri hot. gli več tako mirno spavati, »o se In mladi razbojnik se je smejal spremenili v podobo jagnja ter odgovoru in hotel potrkati na l>riv fi,oisot^Uo «»vpili: Kaj se vrata. V tem pa je skočil puščav- 'mmo v*'ll,lar kregali, saj pripa-Mik p reden j iu ga zgrabil za obla- ,lum° vsi *'ni »a rodnost i. vi delav-čilo. reekoč-. "Kazprostri svoje ri i,ua,tl Potrebo delati, mi gospo-roke iu položi jih okrog nrojega o- ali pa laskave besede ne za- lej si imel popolno znanje božje.1 doslujejo. delavstvo je čakalo hlslej boš imel popolno ljubezen dvatisoč let na dobro srce dcloda-božjo. Zakaj plakaš"" P« g« jc jaleev, ampak v nobeni . , .. . , i. i . . i. , barvne škodljivce de avskih intc-sluge, kakor da je kapitalist, kar i. , i i , . , . . resov. In tudi nobena kapitalistič- na m njegova zasluga, pač pa je , . . • • i i . . . , n* vcles:l«. ne bo ustavi a traine- privilegij, ki mu ga je ustvar.la 1 • . J * t.^;..:» -i „ -u j «t t K« razvoja in napredka, ki nas ta krivicua čkiveska družba .• , ,. i vedi.)o «io osvoboditve elovečan- Ta krivična družba je prisilila stva delavstvo do organizacije, do raz i _ redne solidarnosti. In danea ko so j — "Rev." Schneider, pastir nostale te delavske organizacije verske občine sv. Alfonza, ki je močan faktor, danes je kapitali- v New V< rku hladnokrvno izročil stični svet spremenil svojo uek- brezposelne delavce policiji, je iz-danjo taktiko, postal je kar e.-z javil, da ne pride pričat ila sodi*, noč prijatelj delovnega ljudstva, če. ako s«- mu ne ,|a policijske te-in to sevc«la pred očmi naivnega lesne straže. Iz tega sledi, «la preiti nezavednega delavstva. Ko so častiti "oče" ne zaupa preveč He ustanovile prve delavske orga- svojemu patronu, svojim škayu-ni/acije, se niso nieš(v-anski zastop- lirjem in žegnotn. da je najboljše niki st rok ovne organizacije bri- varstvo krepka policijska peat. irali, pač pa so si prisvajali na po-; - litičnem polju predpravice, ne da KDOR «E XI PORAVNAL ZA08TA bi bili tudi v tem oeim za delav- LE NAROČNINE, NAJ TO STORI TA- stvo kaj storili. Ampak tudi no K0J« KFR 8F MTT flICER V KRAT zneie «lokle, KS1« « * • KEM ^«TAVI LI8T. čakali bomo rneje, «lokler so lule nase organi- gMno ki m Javtjo. naj m jt«n u«a zacije mlade in šibke, dokler ni- vstavil Po«or na tot Stev. 1. Frontenac, Kaus. I're«l8.: Anton Kotzmau, Frontenaf, Kan». Km'unov.: Louis Bresniker, Lock Box lî8, Frontenac, Kan*. Blaga j.: Ro bert Gruber, Frontenac, Kana. Stev. 2. Chjcopee, Kana. Preda.: Joaef Leajak, box «5, Chic o pee, Kana. » Računov.: Louis Aidich. bx 131, (Jhico|»ee, Kana. Blaguj.: Valentin Ven ko, box 273, Chieo}>ee, Kans. i. 3. Neuburg, Kana. Preda.: Joaef Peinik, R. F. D. 2. box 119, Mulberry, Kans. Računov.: John OrepniAek, R. F, D. 2, Mulberrv, Kan» Blaga j: John Strah R. F. 1). 2,' box «0, Mulberrv, Kana. St. Mineral, Kana. Preda.: John GorAek, box 469, Stoue box 23, W. Mineral, Kans. Blagajnik: Frank Spaiaer, box 136. K. Mineral. Kans. S t« v. 6. Weir, Kana. Preds.: Frank Perme, K. R. 1, Weir, Kans. Računov.: John Schuberger, 1st Street, Weir, Kans. Blaga j.: Peter Ku- kovič, R. R. 1, Weir, Kans. Stev. 6. Yale, Kans. Preds.: Jacob Kuplen, R. R. 8. Pitts burg Kans. Računov.: John Kuplen. box 115, Yale, Kans. Blagaj.: Anton zagar, R. R. 8, Pittsburg, Kans. «t. 7. Curanvule, Kans. Pr«d».: John Koron, R. R. S, Pitts burg, Kana. Računov.: Joaeph Miklauz. box 64. Yale, Kans. Blag.: Peter Ho fer, R. R. 8, PitUburg, Kans. Stev. 8. Fleming. Kana. Preda.: Matevž Lomšek, R.R.2, Pitta burg. Kaus. Računov.: Jacob Cukjati, R. F. D. 2, Pittnburg, Kans. Blagaj.: Herman liner, R. R. 2, Cherokee, Kan». St. 9. Radley, Kans. Preds.: John Dolanc. box 41, Radlev »ta., Pittsburg, Kans. Računov.: Anton Komar, box 92, Radley Sta., Pittsburg. Kans. Blaeaj.: Frank Tome, Dunkirk. R. R. 1, Pittsburg, Kans. St. 10. Jenny Llnd, Ark. Preds.: Anton Kolbe, box 102, Jenny Lind, Ark. Računov.: John Eržen, box 47, Jenny Lind, Ark. Blagaj.: Leo. Ko lene, box 235, Jenny Lind, Ark. St. 11. Rreexy Hill, Kana. Preds.: Louis Ramovš, box 45, Breezy Hill, Mulberrv, Kans. Računov.: R«j chus Godina, R. F. D. 2, box 125, Mul berry, Kana. Blagaj.: John žordani. Breezy Hill, Mulberry, Kans. St. 12. Cherokee. Kans. Preds.: John Masser, Skidniore, Kans. Računov.: Martin Simouiftek, box 259. Cherokee, Kana. Blagaj.: Andrej Med ved. box 2, Cherokee, Kans. St. 13. Adamaon. Okla. Preds. Josef fvrtalič, Adamaon, Okla i.ačunov.: Rudolf Yeplii, box 244, A damson, Okla. Blagaj.: Frank Skvars, Adamaon, Okla. At. 14. Maynard. O. Preds.: Anton Akoberue, box 156, Maynard, O. Računov.: Leo Bregar, box 46. Maynard. Ohio. Blagaj.: Josef Miheuc, box 22, Mavnard, Ohio. at. 16. Pittsburg, Kans. Preds.: Vigil Simion, R. R. 3, Pitts burg, Kans. Računov.: Anton Dellasega, box 483, Frontenac, Kans. Blagajnik: Peter Wirnsberger, Rose h Walnut St., Pittsburif. Kans. St. 16. Franklin, Kans. Preds.: John fcager, box 3, Franklin, Ka ns. Računov.: Yinceno 'Eagorshek. box 45, Franklin, Kans. Blagaj.: Anton Košir, Franklin, Kans. St. 17. Carney, Iowa. Preds.: Vincenc Merzel, box 78, Car ney, Iowa. Računov.: Mike Krantz, R R. 4, Des Moines, Iowa. Blagaj.: Louis Blasnik, box 61, Carney, Iowa. at. 18. Winterquartera, Utah. Preds.: John Resnik, box 51, Winter quarters, Utah. Računov.: John Reven Box 108. Winterquarters. T'tah. Blagaj.: Andro Blažic, box 11, Winterquarters Ctah. St. 19. Rlaok Diamond, Waah Preds : Frank Kutcher, bx 606. Black Diamond, Wash. Računov.: Jack Schal ler, box 274 Black Diamond, Wash Blaga,.: Josef Plavee, box 644, Black Diamond, Wash. it. 20. Ely, Mian. Preds.: Jernej Janežič, box 398, Elv Minn. Računov.: Anton Erčull, Elv Minn. Blagaj.: John Teran. Elv, Minn' St. 21. Witt, 111. Ti|Pr£dx! J°hn i^0'«?^ bx 494, Witt. wiit lir'SIiiffi ?rTnt'box 512 •. it. 22. Huntington. Ark Preds.: Anton Drening, Huntincton Ark. Računov.: Mike f„ Si*eo. K Box 45, Huntington, Ark. Blagaj ^To «ef Supančič, Huntington. Ark Pisma Jaka Šlrigelnu. Lui) sodruh redahter. K' hiu prebrau tiat pisui od moj ga prjatla Matevža Krtačo, je ra tal tku trna. d' niam vidu več brat. Ven tukej uimama elektri« belajhtnge al ga* kukr v Šikag Teb je lustn, k' khka «večer be-rei. Tukej uiornia j t h kukunin »pat. Tu s*e prau, d' kiiih narpred odre/.al vsak en velk ko« ¿peha in kruha in k srna use anedl, sina sli po drva in fajn za kril. Poti srna zlezi not v uta in zaspal. Zutrej m' je priftrogar prnesu apet en eeu pok pism. K ' sin vidu, d' je umes tud Tonetov prif, sin negovga odpVu ta p'rijga. Piaou m' je tule. Cenjeni .Jakee! Pazljivo sem prečital tvoj Ust in z vesljem koiiAtatiram, da >*<► rea vsi farji enaki, pa naj bodo na*i ali svobodaški. Pred kratkem je umrl v našem klavniškent predmestju. kjer zapovedujejo mesarski kralji, ki m* dajo prav nič na to. kaj bo z njini po smrti, prav mogočen far naše sorte. .Mesarski kralji so ga zelo ljubili, ker je vodil delavce, ki so jih izkoriščali na konopeu. Nekteri, ki so poznali te>fa mogočnega farja, so trdili, da je bila njegova moč večja kakor mesarskih kraljev. Kar je rekel in izustil, so naši "bravei" vzeli za čisto zlato. Ko je umrl, so šli za njegovim pogrebom trije naši višji pastirji, celo krdelo farjev z ogromnimi trebuhi, podobnim harigljam na Dolenjskem. Samostani so izbruhali iz sebe svoje avetuike in napol svetnike. Vse je marširal-o, kar leze in trobi v naš rog in si jemlje pravico, da sme pri farških pojedinah sedeti pri mizi. Pogreba se je udeležilo tudi veliko število ''bravcev", ki so bili le za štafa/.o. Tri dni po pogrebu je pa prišel maček. Mogočni far je zapustil $700. tMMI gotovine, ki so bili naložen na varnih bankah. Vse te tolarčke je pa volil svoji sestri in farjem ni zapustil niti centa od teh tri četrtink miljona. Cenjeni Jakee. zdaj si lahko predočiš. kako so bruhali iz sobi žveplo in ogenj drugi farji, ko so videli, da je s črnini na belem za pisano v poroki, da gre denar se stri. Jaka. navedel sein ti resničen dogodek, ker hi čem dokazati, da ho/ nima nobenega opravka tem. ako se nekaterim godi dobro na svetu, drugim pa slabo. Ako bi neskončno modri Rog rea imel moč. da uravna usodo ljudi na svetu, bi bil stri tega mogočnega farja že zdavnej, predno si je na-gromadil tako ogromno premoženje in odri največje reveže med reveži. Veš, da ni s svojim delom zaslužil tega denarja Živeti bi inoral sto let. vsaki dan zaslužiti 20 dolarjev in nič izdati /a jed, uijaTo. obleko, stanovanje in druge potrebščine, da bi približno prišel do *vote, ki je je zapustil. Delal ni. kakor še noben pravi far ni delal do danes. Od kje je dobil terej denar? Vse mu je prinesel rokuspokus. Svojim "bralcem" je pripovedal, da je božji namestnik, in da njim lahko po smrti preskrbi sedež v nebeaih. Cenjeni Jaka le pomisli, kakšno nogokletstvo je to, ako se navadni človek imenuje božjega namestnika! lif razmišljajmo o tem. Kakšna laž je. ako trdijo farji, da Rog določa, da majhna peščica ljudi na sveti živi v razkošju in 'Mlira druge ljudi, mejtem ko o-gronina večina ne zasluži za vsakdanji krirh. Ali je Mog, kodaj sod 11 v kak-šnoM parlamentu in delal take za-krme. da lahko tlačijo in odirajo delavce? Ali je Bog. kedaj ukazal kapitalistu, naj izžema delavce in izsesane pomcČe na cesto? Ali je Rog kedaj ukazal kapitalistom, da naj povzročijo krizo, zapro tovarne, plavže in rudnike, da bo tniljone sestradanih ljudi ' v teh težkih urah sem prišel do iskal, zaman delo? Ali ic Rog ko »poznanja, in od takrat naprej no-da.) šel v vojno iu nameril topo- sim rudečo kravato, l'soda me je ve na cvetoča mesta in jih zrušil konečno zanesla v državo Pa. Tu v razvaline? Ali je Rog kedaj sem sc oženil z luično gospodično raznašal bacile, da so ljudje mrli lopato, s katero sem si nekoliko za kugo. kolero in drugimi kužni-1 opomogel iu si lahko privo&im mi boleznimi? Ali je Rog kedaj stresal točo na zemljo, da je pridnemu poljedelcu opustošila polje T Ali je liog kedaj iz ognjenikov bruhal lavo iu pepel in uničil krasna mesta iu vasi. Ako sc kuga. lakota in vojna opustošila vet. ali Rog je zdesetkoval ljudi na zemlji? Ako so krvižejni trinogi in farji pošiljali ljudi na moršče. vislice, grmado in križ, da b zatrli vsako željo po večji kak glaiok ta dolgega ali tu kratkega. Pri tem pridem večkrat v dotiko z našimi ljudmi, ki se kaj radi prepirajo o socializmu, kadar jim pivo po glavi že roji. Iz njih prepirov pa sem spoznal, da mu gi iic razumejo socializma. So-eializcm jo treba študirati, ali ga pa praktično izkusiti, kaj ne Ja ka' Pred kratkim sta |>olurala dva somišljenika darove za štraj-karje. Neka ženica jih je sprejela hvoIkmIi, ali jim je Ho* ukazal, .z besedami : "že spet pobirate za da ua.i |>oatopajo tako? ji"te pro k lete socialiste. ' Zraven Vidiš Jaka! Rog ni kriv teh hu- Pristavila. «la je brala knji dodelstev, ki sem jih naštel in Rog nima z njimi nič opraviti. Le hinavci, kot so farji, podtikajo svoje grehe Rogu. da prikrijejo svoje. Jaka. nemogoče je, da bi žieo "Iz peni vislic", ali "Naši ta rudeAi". katero je spisal slavni "pisatelj Mali in da se je morala zjokati. Bden nabiralec ji je primerno odgovoril, da je pa čital Hog kot neskončno usmiljeno bit-j ' N (H,i*ka »'uhanca in da je povzročal take zločine. Vse je T * mo,al U»
  • časti hrepeneči!« ljudi, I a- *»l*»Jali socialisti, ampak koinnrb ljudi, ki «nhraj.» in ople- j ka» •*»» I"**. k«kor prva tlijo delavec, ki s svojimi pridni- jdva ¿',ox;eka- mi rokami rede eeli «vet. . "Ml ,,,r,,r mi ,HJk M'ri- M,ri Nadloge, ki t a reji» ljudi na sve- *>eri »«Jk <»ko J«' tu. niso bile nikdar božje odred- jJWivarjnl Mali pred sodniki, he. pa tudi ne usode. Toma člove- i Kr'an*?» *m" v vert jako mlačni, ka. v kateri se meša njegov« pa-1»"™ ,lftht,r- kl PftlM* kovaške ;n met, ne prihaja od Roga, začetek I k^trunčke. Kranjci njegovih nadleg nima izvora v Kn,° tl,ka» *k«»«J «•'»» kozli. IV nebesih. ampak tu na zemlji; iz- J!11 M' »"lostno izrazil, da vor ni v božanstvu, marveč je v *rHiijn *«'»<> »»rtvega prinesemo 'človeku samem, v njegovem srcu. j v kos,H- /:v *>** v,<1» P®pivj ml I Vem. da m« neveden človek je-, "«J''«J- /.i. ako mu pripoveduješ kaj take- 1 " ,,,,am» P^P«'»"»' dru- Iga in vpraša neverjetno: Kaj. ka.^v »imamo !»■ nobenega iz.bra-! ko. vsi ljudje naj imamo enake j Ovalnega. Po pa zato. ker n:ma , pravice do življenja. Rog se ne ',no./a,° M>osobne*a doma. Zato vmešava v razmere na zemlji? Ti-1** 'HroU' «kovali na to. da s. sti. ki h.dijo v cei-Kov in pojejo |M,»,av,lno nov' Poslopje. Ideja se boža no Rogu na višavah, naj bo- K> . kakor J»*1 uresničila, do enakopravni z ljudmi, ki ne!k,,p n'K<> ,J"dJ»' r»\ no nasprotni verjamejo vanj? - Nevednež mi- ,e,n"- ,)ohi M' ki ram ,la l,rkleA ,,a krhti' liu proizvaja kakor ti, tvoj gospo-,n t »»vemii domu. da so tvoji družbi ponoane stavbe, mo-|° ■ on,° pr,!',,rH,i **r*iU U'*H ,a' gočne ladjo, občudovanja vretlne j ko- kot s ^ v IMtsbnrghu. I'«. i mostove, ril je tx> zemlji za zemelj 1 skimi zakladi iu jih spravil na svitlo za vse ljudi: obdelal je polje in vrtove, ustvaril čudežne stroje; vzel je moč blisku, /. modernimi prometnimi sredstvi je Te pozdra\lpam. (Dalje prihodnjič.) ste lastninske papirje brez v teh obveznosti, kakor Deed in Ab-»t i act iu to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu ae ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker j ¿•arant ira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiikih družb, ki last u jo na stotiaoie a-krov sveta. Da je vse to resnica, Vam lah':o dokaže veliko Število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, iu številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji ž< poskočilo, a jaz prodajam rojakom Še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemljo. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. Mantel, Wautaukee, Wis Advertisement. FARME V WISC0NSINU. 40 akrov farma, tli milje od mosta, H akrov ščiščonoga. lesena hiša in dobra pot. Cena $ti takoj, drugo na obroke. —o— HO akrov lepega zemljišča na ravnini, čiščenje brez težave, 2 milji oddaljene od slovanskega mesta, med slovanskimi farmerji. Cena $!MH>.00. $.100.00 takoj, drugo na obroke. -o- 40 akrov. tri milje oddaljene od dobrega slovanskega mesta. H akrov šeHČenega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo. Tudi druge prodaje v Wiscon-sinu m Michiganu. OR IM KR LANI) COMPANY, Uooim 1007. 1 "io VV. Washington Str., Chicago. 111. i Advertisement.) Pomladanske i bolezni Znaki pomladanskih bolezni so razni grdi opahki, bule in tvori na koži, katere povzročajo nečistosti v krvi. Izčistite kri in s tem odpravite vzrok neprilik. V to avrho uživajte Severov ! Kričistilec I (Severa'» Blood Purifier) ;; Njegov dober upliv bote kmalu opazili. Ona $1.00 i: Kožne znojnice bi se morale vzdrževati ;; vedno odprte. Potem nara- <► va bolj lahko odpravlja ne- ; | čistosti, katere prihajajo iz ;; znojnic. Vzdržujte znojni-ce čiste z rabo ; Severovega II Zdravilnega mila (Severa's Medicated Skin Soap). To milo ima veliko uporabo. Priporoča se za detetovo kopel j, toaleto in i moškim za britje. Je tudi neprecenljivo za izmivan-je las. Cena 25 centov. ; SE VERO VE TAB-LAX J Slakdorno odvajalo. Prijetne za otroke. Dobri tudi za odrasle. V. R Grenka zdravila. - Dobro znano je, da so v vseh skrajšal in naplavil potovanje u- sve,a vpdno nabirali raznih dobno Ali ni pametneje nevedni i 111 nJ,hov sok vbrizgavali človek, da sezes njemu v roko, se kot Pravilo za bolezni. V prvi vr-pobratiš z njim in se bojuješ v stl so b,h kIn(,clk, Uudje. ki so po-njegovi družbi proti gos,H»darju, snah ,a ,n ki s0 Jih <*okaj ki v imenu Roga odira tebe in 8Pretno »Porabljali. Zh . , . . .. _ ' . Jn , izgubi telesno moči Rdečo vino Ali ste zapazili, da Vam je. ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? Za vsak slučaj poravnajte takoj, da se Vam ne vstavi lista. Naprodaj so v vseh lekar nah, ali jih pa lahko naroči te od nas. - :: W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA družbi za resnico, pravico, svobodo. enakopravnost in svobodo, in prepričal se boš. da zmagaš lahko brez pomoči od zgoraj, ker božanstvo biva v tvojem srcu. je prirodno krepilo. V lekarnah. Jos Triner, izdelovavce, 1333 -39 So. Ashland A ve., Chioago, 111. Bo-ločino v prsih in v hrbtu se brzo olajšajo, če se prizadeti deli na Jaka oznanjuj ta evangelij, ker , T ^ . ' . . ... . ... ... drgnejo s Tnnerjevim linimento edini pravi evangelij za tlaco- ___ ne in izkoriščane, ki jim inora prinest zmago nad <»deruhi. lakom-/liki in izkoriščevalci, ako so bo do ravnali po njem. torn.—Adv. OBJAVA Hojakom naznanjam, da sem zo- ... , pet začel razprodajati zemljo v Oglasi se kmalu, to pozdravlja , - * ... . slmenski farmarski naselbini v . .... Wausankee, Wis., kjer je kupilo Ione iz < liioage. ... . . . » . Jr^* zemljo že nad sto rojakov in s* jih K sin Tonetov prif prebran,, je tudj že mnogQ nasriilo tpr Ki po. am spre vi d ti. M* «a tragik érftí* Iifiltji pravite v kaj «Mi + BELL PHOS F 1J1 S-J FISK Matija Skender SLOVENSKI JA v NI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Boiler SI. Pllttikorfk, Pa. Za $1 se lahko vsak ki sna čita-ti angleiki naroči za calo leto. U. BI W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Mlners Magaiine, nradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba liita sta tednika in se jih naroči pri sodr. T. dninarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market it, Chicago, m. CARL STROVER Attorney at Law Zltlipa i« fiik «oditeib. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sob« 1009 133 IV. WASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3009 TUJCEM pnporooain svoj« d« bro urejeno pranotitta in reeta? racijo, domačinom p« svoj saloon, ▼sem skupaj po vsa. IG* KUŠLJAN lao iaf Ava. MILWAUKEE W1B M. JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis PRODAJA SiP KARTE Petilja denar po poiti in braojav no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in eei. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — BLOVMM-8KO - SRBSKA AOKNOIJA. ALOIS VANA — iidelovatelj — oodorice, miierftliio vode In rox- alta neopojolfa pijač. 1097 So. Ptek ti. Tal. Canal 1000 SALOON z biljardom Ir ktgl|ličM Poleg saloon a dvorana ss društven« seje, veaeliee itd. «J o lin Stražliar Sli Martut St.. Waakecas. IM. PImm »t. »TI. AVSTRO -AMERIKANSM ČRTA. NIZKK CENK. Velike ugodnosti: električna luč, ltvrttna knhinja, vin zastonj, kabine tretjifa razfrcds na parnika Sledeči pamiki odplujejo ob 3 ust popoldan iz New Yorka: Za vse informacija sc obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 8n'I Act's. 7 WisMaftii St., Ni« Yirl. ali pa na drage a rad ne zaatopni** v Zdrnženih državah in Canadt. POZOR! SLOVENCU POZOR SALOON s modérala kerljlé¿ea piva v aadüdk la MARTIN POTOK AR, 1625 So. Racine Ave. Ohieago. LOUIS RABSEL moderno urejen satun là 411 8r1id III., IEI0SNA, VII Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D, Ixkuien zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldns in od 7—9 «večer. V sredo in na deljo veëer neuradnje. Tel. Canal AV\. 1842 So. Ashland »v«. Tel. residences Ijawndsle 8900. GOSPODINJE POZORI Priporočamo vam v prodajo vse srtvari, ki spadajo v grocarij sko ali mesarsko obrt. Vse v* najnižjih cenah. Na zahtevo s* dovsža ns dom. G. Mamčllovlch A Ca., 831 Oresve 8t, Oonamoofh, Pa. Tel. Con. 4060. immmi V^ Vain o uprsianj U Q mi opravi •ifWj< a njetntft Konzularne, • tarotrrajsk sodni]fke * voja$ke 2*<(V» a - 907 Kanrrtr «K Milwaukee, o podim ali saj izgubiti avojo za rajajočo oziroma plodno silo? Moderni fiziki in fiziologi od govarjajo zmfcgom^no, da ne. V laboratoriju Jeniierjevega zavoda v Kiondouu »o učenjaki pred kratkim deli več živih bakterij v tekočem kiaiku v refrigerator, kjer je bilo 250 stopinj mraza pod ničlo. V tem mrazu so bile bakterije dvajset ur neprestano in ko so jih pozneje preiskali, naali so bacile v popolnoma ¡»erfektnem stanju, žive iu plodne kakor so bili pred preizkušnjo. Profesor Mac-Fayder je imel žive bacile v mra Xu 200 pod ničlo celih Sest mesecev in na njih ni opazil niti naj-manje poškodbe. Svaute Arrhenius pravi, da o-hrana plodne sile tudi v največ jem mrazu je nekaj čisto naravnega. Ta sila bi izignila le tedaj, Če bi prišla v dotiko s kakšno ke-> Bi i čil o reakcijo; znano pa je, da take reakcije škodujejo teni manj čim nižja je temperatura, kjer se pojavijo. V medsvetovnem prostoru je. vsaka življenska reakcija tisočmilionkrat slabša kakor pa v temperaturi ničle ali par stopinj pod ničlo. Nasprotno pa plodna si la OHtane popolnoma ohranjena v temperaturi 220 pod ničlo tekom dina pomoč, ki jo rabi, je svetlo bib tlak, o katerem sem govoril v začetku. Tlak ali pritisk svetlobe In o-grevanja na površini predmeta, KAKO JE NASTALA NA&A ZE ML J A IN KAKO SO NASTALA NA ZEMLJI ŽIVA BITJA. S«-v cd a na prvi pogled se zdi ta doktrina dokaj nevrjetna, ozi roma nemogoča. Vstali so razni u-čenjaki in skušali dokazati, da življenski bacil ne more preživeti katastrofe vsled kolizije svetov, ker v slučaju take eksplozije mora nastati silna vročina, ki umori vsako življenje. Življenje na zemlji mora v trenotku poginiti 8e naš planet le naenkrat obstane na svojem potu okrog solne* brez vsakega trčenja ob drugo telo kajti v tem slučaju bi se zemlja stresla s tako silo, da bi vulkauič-no jedro bruhnilo ua dau in silna vročina bi kar raztalila površino. V slučaju trčenja dveh teles je pa učinek še silnejši. Izluščena ognjena masa v središčih enega a li drugega telesa mora v hipu spremeniti razbito skorjo v plin vsled vročine in v tem procesu mora vzeti konec vsaka živa stvarca. Arrhenius se pa ne da ugnati On študira hipotezo panspermije v luči moderne fizike in tako. je prišel do zaključka, da ni potreba, da bi bil življenski bacil odvisen od meteorjev, ki bi ga vozi treh milionov let z večjo gotovost-li od sveta do sveta, niti ni treba, jo kakor pa en dan v temperaturi da bi šele eksplozija dveh svetov deset pod ničlo, vsled trčenja pognala bacile na Mraz torej ne mor»* čisto nič pot. Po njegovem mnenju zamore škoditi življenskemu bacilu. Kaj življenski bacil sam na pot in e- pa starost? Ali zamore plodna sila po dolgem času, recimo več stoletij, zastarati in izginiti? Doka-rjino je, «la ne. V rimskem sar-kofagiju (trugi), kateri je ležal v zemlji nedotaknjen 1800 let, ki meri v prerezu 0.00016 (0.16 so našli živo bakterijo, katera je mikrona)' je — kakor sem že rekel bila po tolikem času še popolnoma — desetkrat močnejSi kot pa pri«! sposobna za oploditev, vlačna sila, ki je posledica vesolj- Daljna nevarnost poleg mraza ne težnosti. Učenjaki pa poznajo in časa bi bila absolutna suša, ka-bakterije (živalice, ki jih je mo tera vlada mcdsVetovju. Ali tu goee videti le pod povečalnim ste- di suša ne škodi potujoči bakte-klom) ki merijo v prerezu le 0.3 riji. Shraider je dognal, da zamo-do 0.2 del mikrona: brez dvoma re bakterija z imenom "pleuro pa eksistirajo 5e manjše. Najno ! caecus" živeti tri mesece v pro-vejše izpopolnitve mikroskopa so štoru, kateri je bil izčiščen z žvep pripomogle, da zamoremo videti leno kislino. Profesor Ma<|uenne v bacile, ki merijo le eno desetino Parizu je šel še dalje in z lastnimi mikrona. pozikušnjami ter opazovanjem do- Recimo, da zračni tok dvigne kazal, da zamorejo semena v tak mikroorganizem do vrha at Crookesovi cevi — kjer je popol mosfere ali ozračja, kar je pri- na praznota — več let ohraniti bližno sto kilometrov. Izven oz svojo plodovitost. To je dokazal račja je pa bacil podvržen drugn» tudi Paul Bectpierel, kateri je v silam, ki ga ženejo naprej in te Leydenoveiii laboratoriju v Pari-sile so električne sorte. To je v zu izpostavil bakterijo tri tedne tisti višini, kjer ogrevanje po-1 mrazu 253 pod ničlo in absolutni vzroča znani polarni žar ali sijaj praznoti ter suši. Življenska sila Ta sijaj nastane kadar pride v bakterije je bila popolnoma ne-•dotiko z zrakom kosmični prah i dotaknjena. ki pride iz solnca in ki potuje pod Iz tega je razvidno, da razme-pritiskoni svetlobe in ogrevanja j re, ki vladajo v meds veto vnem V dotiki z zrakom postane prah prostoru, nimajo slabih učinkov negativno električen vsledČesar na življenske mikrobe, ki plavajo proizvaja žarke svetlobe v tistem iz planeta na planet. Pomisliti pa kraju, kjer se nahaja. Ako je to- moramo tudi, da vsak trenotek rej takim razmeram podvržen tu- lahko zapusti zemljo milione in di življenski bacil, ko enkrat za- milionov teh mikrobov in odide pusti zemeljsko atmosfero, gotovo pod vplivom svetlobinega tlaka v pride pod okrilje električnega ko vsemir. ('e jih torej pogine na smičnega prahu, ki ga žene na milione, dovolj je, da en sam do Prej- seže svoj cilj; ako en sam življen Naš bacil je torej na poti v ne- ki mikrob pride na tuji planet, besnem prostoru. Pod kakšnimi kj<>r »i življenja, zadostuje, da pogoji časa potuje ( Na poti se zaplodi življenje. Vsled svoje-silne mogoče vjame na kak večji pred majhnosti pade mikrob skoz oz-met v velikosti mikrona, ki ima račje novega planeta nepoškodo lahko več privlačne sile in na ta van na površino, pa naj bo trda način povspeši pot. Ako računa ftli tekoča, kjer bo iskal pogojev mo, da ima potujoči bacil gostost ™ razvoj. In ako jih najde, raz-kakor voda. ki ima brez vprašanja vili se bodo takoj organizmi v pogoj za žive mikrone, tedaj lah-; »voji najnižji formi. Življenje j» ko izračunamo, da potrebuje bli- j porojeno." /o dvajset dni do planeta '.Mars »lino neznanje ae naslanja na surove nasilje. Naobrazenost se bori z besedo iu razumom. Kako lahko je bogatinu pridigati revežu, da naj potrpi! Nihče ni bolj slep, kakor dela vec, kateri voli kapitalistične kandidate. Kadar bodo vsi delavci Organizirani industrielno in politično, takrat bedo kapitalisti nepotrebni. — Amerikanci imajo pregovor: "Denar govori." Nam se pa dozdeva, da denar govori le majhni peščici ljudi, med tem ko večjemu številu ljudi le šepeta, a za ivgvomno večino ljudi je p« .slep, gluh in mutast. Neki reformiat pravi, da mora niti delavec dober in prijazen s Svojim delt dajalcem. Ali morda ni! Delavec je tako'dober in prijazen s svojim delodajalcem, da živi njega in njegovo gizdavo rodbino — čisto zastonj! Ali si morete misliti večjo prijaznost? čanov. Priainolil mu jo je lapiani kar Ju gosi o v. Kat. Jednotc, re kič, da ta jednota laiiko izhaja brez njega in da ista sploh bol napreduje, ker ni duhovnov zra vtn. Ali ni to značilno? Ali je tre ba ¿t*kak dokaz, tla podporne de lavske organizacije prav lahko iz hajajo brez takih trotov, kot je Janez? To sprevidijo tudi kati^ liške jednotc. Da, tla, Janez — h primi se za glavo in čudi se! Janez si zdaj beli glavo, kako bi organiziral "Citizens Albance po vzgledu znane rokovnjaške bande v Calumetu. Luka bo lahko predsednik, ker on ima — prakso v teh rečeh. Janez bo pa blagajnik. Njemu paše torba, kakor mačlri brke. In to je glavno! Pet sist»»" članov (ej, ne sanje!) po 50e je *25lo na lini? Izgube Črnogorcev v balkanskih vojnah. V ofieh balkanskih vojnah je padlo 2476 Črnogorcev za ranami jih je umrlo 177 in 626 je invalidov. Invalidom bo izplačevala Črna (lora na leto 800,000 K. Pravijo, da je bog ustvari I zemlji v šestiii dneh. Nikjer pa ni zapisano, da je bog ustvaril svet za Rockefellerja in njegov razred. ¿Socialistična zmaga na volišču pomeni za najete kapitalistične morile»» s koli iu puškami v i'o-kah: Roke proč! «lili do planeta Jupiter in petnajst mesecev do planeta Neptun To so planetje ali svetovi, ki so otroci naftega solnca in spadajo v naše osolnčje. Ako pa bacil potuje izven našega osolnČja, tedaj potrebuje do najbližnjega o-solnčja, to je planetnega sistema Čegar centralno soltiee je zvezda Alpha (v ozvezdju Centaur), približno devet tisoč let. Kaj pa počne življenski bacil na tako dolgem potu, to je če je živ zapustil zemljo? Medsvetovni ali nebesni prostor ima silno nizko temperaturo; tam kaj vlada velikanski mraz. Fiziki računajo, da povprečna tempera tura v medsvetovnem prostore «naša 273 stopinj pod ničlo. Ba eil, kateri potuje pod privlačnost jo svetlobinega tlaka, mora torej prebiti mesece, leta in tudi stole tja v silnem mjrszu, ki teško zna ša manj kot 220 stopinj pod ni <a je ie južni tlel njegove * 'države" v ognju. Ork i in pogrčctii Albanci, ki prebivajo v onem delu Epira, ki pri pada Albaniji, so izjavili, da jočejo imeti samostojno državo. Baje imajo vstaši okolo 18,000 mož. Nihče nima pravice zahtevati svobode zase izven gospodarske ali pditičue - organizacije, dokler ie miljone delavcev v mezdnem suženjstvu! • • • Eni hočejo imeti osebno svobo-lo. In ko se bojujejo za osebno svobodo, ne vidijo, da igrajo vlogo slepca, kajti kapitalizem jim je že v naprej določil svobod« —: ki zasužnuje.. • • • Mnogi se zadovoljujejo z majčkeno svobode, da imajo lahko kapitalisti veliko. La(liko pelješ konja k vodi, toda prisiliti i?a ne moreš, da bi pil. Kapitalistične kandidate je lali-k izvoliti, toda prisiliti jih je ze-•) trško. da bi delali za koristi delavstva. V interesu kapitalista je, tla zahteva, kakor mogoče največ tlela, -Ta kolikor mogoče majhno jfb|čo. to je tla ima kolikor mogoče delavcev. To je krivo, da se <1 vec zdajpazdaj pivadje jui^ve-tt i brez tlela. >1 isliiiVo,\la/ga ni delavca. ki bi ljubil take razmere. ( emu te«la>Jrnite ta}l sistem? Zakaj se ne bortTr-zii boljše razmere. v katerih se vam ne bi treba bati za tlelo? Zakaj se ne borite /.a socializem? S cializein j»- do danes edino rešilno sredstvo za rešitev delavstva iz izkoriščavanja po mezdni stižnosti. Socializem bo živel in rasel. d< kler tlel a v.st v o ne «najde kaj bolišega za svojo rešitev in osvoboditev. Ali do danes še ni sredstva, ki bi z opravičenostjo nadomestilo socializem. Naši nasprotniki, ki se toliko trudijo, da bi uničili hi cialistčno gibanje, nam ne nudijo niti sence boljšega. Ce veste za boljše sredstvo kot je socializem, zakaj nam ne poveste? I'c vejte nam—for goodneas sake! — če veste za kaj boljšega! RADA BI ZVEDELA /a svoje brate Josipa in Oorža Rozman, doma iz Radenc, fare Stari trg pri Kočevju. Preti par leti sta bila v Chistiolmii, Minn. Kdor rojakov bi »vedel kaj o njiju, naj blagovoli naznaniti na *t>'dnji naslov, ali naj se pa sama javita. Katarina Rozman, po možu Polančich. Uox 31. Dodgeville. Mit h. POZOR! Podpisani se priporočam Slovencem v La Salle in okolici za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in predela van je vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo, se obrnite na svo-rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po nogodbi. Za «vsa moja dela jamčim. Vaš rojak Vencel Obid. 438 Berlin Str., La Salle III. (Advertisement) Dela ve i na Aurori, Mino., in tleti, kateri pridete na Auroro, ne pozabit* x>eetiti Kovačev "Saloon" kjer vam »ode oodr. Movtan postregel s hladno in svežo pijačo in onijskimi amo.lkami Delavci, podpirajte tvoje organizira ne tovarile. Alf A KOVAČ, Maln ulica. Anrora. Minn Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik aa notranje boleciu In raaacalnlk •adraraîàka preiskava brezplačne- li i ja la zdravila 1934 Blue laUp Ava., Chicago, t'reduje od 1 do 3 r jiel.; od 7 de 9 zvečer izven Ckiraf kive4i bolniki naj piiejo slorensko Številke ne lažejo: Ce je 20 milionov delavcev v naši republiki in če zadostuje šest ur tlela na dan za proizvajanje vseh perab-nih stvari za celo republiko, kaj mislite, koliko ljudi bi bilo brez dela? Niti eden, kdor hoče proizvajati'! Kako je torej rešiti pro-Mem brezposelnosti? Enostavno: uodnuabite vsa tlela, tdpravite zasebni prof i t.. Republika naj vodi proizvajanje in obratovanje. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina Kegljišče. Tel. Canal 413< 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111 Kapitalizem je absolutizem v industriji. Lastnik mašine, kapitalist. lahko reče, tla imaš tlelo ali ga nimaš. Kar on reče, to je zakon in ti delavec se moraš pokoriti. Socializem je demokracija v industriji. V socialistični družbi bo delavec solastnik maline in gospodar proizvoda. Kakor bo delavec hotel, tako bo užival. Slovenski listi zadnji čas veliko pišejo (pravzaprav prevajajo) o "osebni svtbodi". Med temi je tudi calumetski skebski Sniir. Kakšna ironija! Osebna svoboda za pijačo, osebna svoboda za tobak. svoboda za vero, svoboda za vse — le delavec ne ame imeti svobode, da bi soadal v svojo strokovno unijo. Ali vsi to kratenje osebne svobode? Kranjski Janez je zopet dobil eno gorko po nosu. Topot ni priletela od socialistov, niti od brei-vcrcev. priletela je od — katoli- E. BACH MAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, II) je največja československa de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh drustvenin potre-bšein. Zahtevajte takoj po pošti mo veliki cenik, ki ga Vam pošljem — oopolnoma zastonj POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e najceneje In nalbelj siguris Nafta parobrodna poslovnica j« naj več j» na Zspadu in ima vse najbolj*« oceanek* črte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompanl|»kti» cenah. POŠILJAMO DENAK V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA Kaapar Državna Banka kupu|e In prodn|a In zameniu)c denar vaeh d rta* «veta. — Pri Kaapar javi Državni Hanki se itplata ca K6 $!, bi u odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje obresti. — Slovenci poetre-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima *6,lll8,li2l.65 premoienja. KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave., CHICAOO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00 JAN KAREL. PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK NaAe podjetje je ped nadtoratvom *,Cl«»ruj(f Houta" tifceSkih toeaa, torej je d*nar popolnima sigurno naložen. Ta banka previem* tadi aie fe poitoe hranilnice Z