^OttBtal plftflim ^ (OtOVfllL Leto Xm, št. 288 Ljnbljana, sobota tL decembra 1936 Cena t Din Jpravništvo. Ljubljana, Knafljcva ulica 5 — TelefOD St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui 6 — Tel. 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — felelon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 PelefOD št 190 Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga -Msto 78.180, Wien št. 105 241. kralja Edvarda Ob napeti pozornosti vse svetovn javnosti se je prošle dni v kraljevi hk-Wmdsorski odigrala pravda za krono in srce Kralj Edvard VIII. je po parmeset-nem vladanju načel prastari problem ki je že tolikokrat postal usoden dina- jam. državam in narodom, problem t-^bodne izbire življenjske družice, ne glede na zakonska določila in ustaljene običaje. Zgodovina nam ve poročati o neštetih primerih te vrste, ki pa so skoro vedno združeni s tragiko ter so le redko stali brez težjih posledic za vladarja samega, za njegov vladarski dom in često tudi za državo. Zdi se, da železni zakon državne politike hodi neizprosno svojo pot, ne dopuščajoč vladarju, da se svobodno predaja čuv-stvom, ki jim lahko sledi vsak drug državljan. Zgodovinsko izkustvo uči, da med višjimi državnimi interesi in vladarjevim čuvstvovanjem često ni mogoč nikak kompromis, kakor hitro se med obema poloma pokaže najmanjša neskladnost. Trdo je, ali resnično, da nosilec krone za svoje zasebno življenje največkrat ne more uveljavljati načel in običajev, po katerih se razvija življenje dejanje in nehanje državljanov. To velja oso-bito za svetovni britanski imperij, kjer se tradicija spoštuje in upošteva, kakor nikjer drugod na svetu. To velja tudi še v današnjem, k svobodnjaštvu se na-gibajočem času. ki nima več polnega smisla in razumevanja za svetost in nedotakljivost načel prošlosti Še danes je v neokrnjeni veljavi pravilo, da na najvišjega reprezentanta države ne sme pasti niti najmanjša senca, kajti nanj gledajo in po njem se zgledujejo milijoni državljanov. Kralj Edvard VIII. je ena izmed mnogih žrtev tega načela Angleško državno pravo, pisano in nepisano, ne pozna v primeru vladarjeve poroke raznih omejitev, ki jih drugod poznamo pod imenom morganatir nih združitev. Ako bi šlo samo za morganatičen zakon, bi najbrž ne bilo nepremagljivih ovir in kralj bi se morda še globlje zasidral v srcih prebivalcev ogromnega imperija O tem ne more biti nikakega dvoma saj je angleška javnost pokazala dovolj razumevanja za kraljevo odločitev in ie z izredno obzirnostjo obravnavala delikatno zadevo, ki se je iz ljubezenskega romana izprevrgla v državno afero prvega reda Toda na vso nesrečo v Edvardovem primeru ni šlo samo za morganatičen zokon marveč fo bile ovire vse večje. Pobožaj gospe Simosonove predvsem pa dejstvo da je dvakrat ločena in oba njena bivša moža še živita, vse to je povzročilo da je angleška vlada kot odgovorna krmilarka ogromnega britanskega imperija prišla do prepričanja da bi bilo za državne in narodne interese škodljivo, ako bi se krali Edvard kot vladar poročil ž njo. Ni šlo samo za to, da gospa Simpsonova ne postane kraljica, marveč sploh za to, da ne postane soproga angleškega vladarja. četudi bi ne dobila položaja in naslova kraljice To je bilo jasno razvidno že iz prve izjave, ki jo je o stvari podal ministrski predsednik Baldwin, ko je rekel, da je njegova vlada odločena, da ne bo predložila zakonov, ki bi kralju omogočili morganatičen zakon. Tako je prišlo do konflikta, kjer sta si ob vzgledni lojalnosti stala nasproti oba ustavna faktorja: vlada kot zastopnica posvečene tradicije in čuvarica neokrnjenega ugleda krone in kralj, zahtevajoč zase pravico, da si po svoji volji uredi zasebno življenje. Izid borbe med tema dvema principoma skoroda ni mogel biti dvomljiv. Po pravu angleške tradicije in običajev, ki imajo moč zakona, je prišlo do paradoksa, da je morala vlada, izvoljena na demokratičnih načelih, odločno nastopiti proti nameri vladarja, ki je bila na videz skoro višek demokratičnosti. Priznati se mora, da se je kralj Edvard vse dni krize vedel kot velik mož in resničen gentleman, prav tako, za kakršnega so ga imeli njegovi Angleži. Kakor zelo obžalujejo njegovo odločitev. kakor hudo bodo pogrešali enega najpopularnejših kraljev, kar so jih kdaj imeli, njihova ljubezen, njihovo spoštovanje do Edvarda sta se brez dvoma še poglobili. Posamezne podrobnosti, kako se je kriza razvijala, bodo bržčas ostale prikrite vednosti širše javnosti. Predsednik Baldwin je v svojem, s človeškega stališča tako toplem govoru v parlamentu orisal le zunanje faze razvoja. Po njegovih besedah soditi tudi ni izključena možnost, da kralj Edvard sploh ni vztrajal na tem, da bi se z gospo Simpsonovo poročil kot angleški vladar Mogoče in verjetno je da je pri bistrem pogledu, ki ga ima za položaj v velikem angleškem imperiju, in pri svojem velikem čutu odgovornosti že takoj v početku sam sebi postavil dilemo, ali naj se odloči za poroko in s tem za odstop ali pa naj se odreče svoji izvoljenki in ostane kralj Ni bila prazna fraza, ako so v času krize vsi angleški listi neprestano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. »aročnina znaša mesečno Oln 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, -tnafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Anglija med doema kraljema Kralj Edvard je včeraj popoldne prenehal biti kralj, novi kralj pa bo proglašen šele danes popoldne London, 11. decembra, br. V zvezi z abdikacijo kralja Edvarda je vlada že na sinočni seji spodnje zbornice predložila poseben zakon o odstopu kralja Edvarda in o proglasitvi dosedanjega prestolonaslednika za kralja. Zakon o odstopu določa, da se kralj Edvard odpoveduje prestolu britanskega cesar-stva zase in svoje potomce, prav tako pa odlaga tudi vse plemiške naslove in bo nosil odslej ime Edvard Windsor. Kar se tiče proglasitve novega kralja, so v zakonu važne izpremembe. Dočim je kralj Ekivard še imel pridevek »De-fensor fidei« branilec vere, za novega kralja zakon tega priimka ne določa več. Posebno važno je, da je izpuščena tudi določba, sprejeta 1. 1722. po kateri se morejo kraljevski princi poročiti samo s pristankom vladajočega kralja. Ministrski predsednik Baldwin je pjoas-nil, da je ta določba sprejeta predvsem zaradi tega, da se kralju Edvardu omogoči ženitev z go. Simpsonovo, ne da bi zaradi tega nastali kaki novi ustavni ali dinastični spori. Hčerka vojvode Yorškega, Elizabeta, z novim zakonom še ne bo končnoveljavno proglašena za prestol©naslednico. marveč ji bo ta pravica priznana le za primer, če ostane zakon novega kralja brez moških potomcev. Zadnji podpis kralja Edvarda Predložene zakone je spodnja zbornica že sinoči sprejela v prvem čitanju. Zato e o njih lahko danes razpravljala tudi že lordska zbornica. Obe zbornici sta imeli dopoldne svoji seji, na katerih sta po pojasnilih predsednika vlade zakone sprejeli v drugem in tretjem čitanju brez debate Takoj po sprejetju zakonov v obeh zbornicah je predsednik vlade Baldwra odšel v dvorec Belvedere, kjer je zakon predložil kralju Edvardu v podp;s To je bi! zadnji vladarski akt kralja Edvarda, kj je v trenutku, 'ko ga je podpisal ob 13 52 londonskega časa, prere-hal biti kra5j britanskega imperija. Ba^ss? f?© proglašen novi kralj Popoldne ob 15. se je spodnja zbornica ponovno sestala. Po otvoritvi je imel min. predsednik Baldwin daljši govor, v katerem je naglasi!, da se bo ves britanski imperij s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjal kralja Edvarda in njegovega dela kot prestolonas' ednika in kot kralja. Nikdar ne bodo pozabljene zasluge, ki si jih je pridobil za britansko cesarstvo. Obenem je Baldwi« sporočil, da se bo jutri dopoldne sestal v palači Saint James kron-ki svet, da po predpisanem ceremonialu proglasi vojvodo Yorškega za kralja in cesarja britanskega imperija. Jutri popoldne bo proklamacija novega kralja na tra-dicionalem način objavljena v Londonu in v vseh prestolnicah držav in domo nijonov britanskega imperija. Na jutrišnji seji spodnje in zgornje zbornice, ki se bosta sestali popoldne bo izvršena ceremonial na zaprisega članov obeh zbornic, istočasno pa bo tudi vojska prisegla zvestobo novemu kralju. Jutri zvečer bo ministrski predsednik Baldwin po radiu prečital poslanico novega kralja vsem narodom britanskega imperija. Slovo po radiu Kralj Ekivard se bo nocoj ob 23. sred-nje-evropskega časa v posebnem govoru, ki ga bodo prenašale vse radijske postaje britanskega imperija ter tudi vse večje evropske in ameriške radijske postaje, poslovil ter zahvalil za spoštovanje, ljubezen in podporo, ki so mu jo izkazovali za njegove kratkro-trajne vlade, obenem pa bo pozval vse narode imperija, naj enako ljubezen in zvestobo poklonijo tudi novemu kralju. V nedeljo zjutraj bo bivši kralj Edvard kot zasebnik Edvard Windsor zapustil Anglijo in odpotoval v inozemstvo. Kakor pričakujejo, bo novi kralj podelil odstopivšemu kralju zopet vojvodsko dostojanstvo. Novi kralj bo Jurij VI« London, 11. decembra, o. Sedaj je že gotovo, da se bo bodoči angleški vladar imenoval Jurij VI. čeprav mu ie prvo krstno ime Albert. Vojvoda Yorški ima j štiri imena Albert, Friderik. Artur in Jurij. Imeni Albert in Friderik v Angliji nista priljubljeni, ker sta nemš'-e~a izvora, poleg tega pa sta v angleški zgodovini vezani na neprijetne dogodke. Proklamaelja in kronanje London. 11. decembra. w- Yorški vooodi bo jutri med 15.30 in 15.40 v palafj St- James proglašen za nevega kralja. Vrhovni svel za javna dela ie nocoi izdal komunike, v katerem pravi, da se načrti za | kronanje angleškega vladarja niso izpreme-' nili zaradj spremembe na prestolu. Vse priprave se nadaljujejo s pospešenim tempom. Kronanje novega angleškega vladarja bo 12. maia prihodnjega leta. kakor ie bilo že prej določeno. Odgodeno bo le v primeru nepre-mamljivih težav, največ za tri tedne Novi kralj in naša dinastija Beograd, 11. decembra. AA. Novi angleški kralj je poročni kum Nj. Vel. kneza n i-mes^nika Pavla.. Vojvoda Yorški je zastopal angleškega kralja Jurija V. pri poroki kot priča angleškega kralja, ko se je ž«jnil blagopokojni kralj Aleksander I. Ued:nitelj 1. 1021. 1. 1923 pa je bil osebno priča pri poroki kneza namestnika in kn'g:nj.° O g '. Načsrti novega kralja London, 11. decembra. AA. Grofica Stroth-mor. mati vojvodinje Vorške. je danes obiskala svojo hčerko. Nova vladarska dvojica se bo nastanila v Bucklnghamski palr'i še pred januarjem. Kralj in kraljica bosta, odpotovala v Sandringhamski dvorec, kjer bosta preživela božične praznike s kraljico materjo Mary in vojvodinjo Gloucestrsko. vj, da britanski narod z veljkjm zaupanjem čaka novega vladarja, ki stopa na presto* v težkem času, vendar poln pojmovanja dolžnost; in dobre volje. >Newyork American« pravi o osebnosti kralja Edvarda VIII., da si je kot človek še boli pridobil ljubezen jn 6impati|je vsega sveta. List mu želj dolgo in srečno življenje. Poredni Shaw Pariz, 11. decembra, g. Londonski poro-čevalec lista sParis Soirc je napros.il Shavva za njegovo mnenje o odstopu kralja Edvar« da. Shaw je odgovoril naslednje: »Povejte Franciji, da po mojem mnenju pravi vzrok za odstop kralja ni bfia ga. Simpsonova. Kralj je bil iZlovoljen zaradi pogojev, pod katerimi je moral delati. Zaradi tega se je odločil, da pusti vse, da n»u ne bo več treba vsak dan gledati BaldTVjno vega obraza«. Malo verjetna senzacija London, 11. decembra, o. Politični krogi zatrjujejo, da so se neke osebnosti trudile pridobiti •kralja Edvarda že pred osmimi dnevi za to, da bi ukinil ustavno monarhijo v Angliji in proglasil avtoritativni režim. V dvorcu Plenbairiu se je vršila tokrat tejna konferenca, ki sc je rožen vladarja in vojnega ministra Duffa Cooperja udeležilo več lordov in nekaj inozemskih diplomatov, kralj Edvard pa je njihove predloge odločno zavrnil Kraljev dvorec v tišini London, 11. decembra. AA. Yorški vojvoda je odšel ob I7.30 v dvorec Bel-vedere, kjer je večerjal s kraljem Edvardom. Pred Hyde parkom se je zbrala ogromna množica ljudi, da pozdravi novega kralja. Vse ceste so bile polne avtomobilov in je ves promet zastal. Avtomobil yorškega vojvode se je komaj mogel pre-riti skozi množico in se je moral neštetokrat ustaviti. V palačo se je vrnil šele ob 23.20, pol ure nato pa se je odpeljal v M a r lb oroughh ouse. Popolna tišina, ki vlada danes v gradu Belvederu in njegovi okolici, =e nenavadno odraža od razburjenosti in nemira, ki je vladal tamkaj ves včerajšnji dan. Večina oken je bila sinoči razsvetljena do 3. zjutraj. Kralj Edvard VIII. je še vedno v Be'vederu. Okrog dvorca, ki je bil davi ovit v gosto meglo, je postavljen kordon reiarstva, da po potrebi odstrani radovedno občinstvo. Policijski kordon je po- stavljen tudi okrog osebnega letalCKa bivšega vladarja. Danes je bil v Belvecferu na obedu pri kralju Edvardu in vojvodi Kentskem Winston Churchill. Usodni večer v Londona London, 11. decembra. AA. Pred parlamentom je stalo včeraj okoli 20.000 ljudi, ki so čakali da se jim pove, kaj se je zgodilo. Ko so razglasili, da je kralj odstopil, je zavladal molk. ki je trajal več minut. Posebne izdaje listov so takoj prin^le besedilo poslanice in radijske postaje so obvestile ves svet o dogodku. Neredov ni bilo nikjer. Tisoči in tisoči pa so se vso noč kar trgali za posebne izdaje listov. Povsod so govorili o novem položaju. Po angleški, navadi so snoči v vseh gledališčih govorili č;sto tiho in nmo ploskali po dejinjih. Gospa Simpsonova je zelo potrta Cannes, 11. decembra, o. Gos-pa Simpsonova je ostala včeraj ves dan v svojih sobah. Stanovalci vile pripovedujejo, da je bila zelo vznemirjena in je neprestano kadila cigarete. Obedovala in večerjala je sama. Okrog poldneva jo je p > telefonu poklical iz Londona kralj Edvaid ter ji sporočil svoj sklep, da odstopi. Gcspa je bila zelo potrta in je več ur jokala. Svoji okolici je zatrjevala, da ni ona prav nič vplivala na kraljevo odločitev, marveč celo nasprotno. Ponovno mu je sporočila in poprej že j osebno povedala, da je pripravljena se i umakniti, ker uvideva. kako zelo bi bil j kralj potreben svoji domovini in kako ze-j lo ga prebivalstvo ljubi. Da bi postala an-; gleška kraljica, na to ni nikdar nvslila in tudi s kraljem nista o tem nikdar govorila. Glavno zanimanje v Cannesu in na vsej Rivieri je sedaj osredotočeno na vprašanje, ali bo prispel kralj Edvard sem ali ne. Iz- vedeti ni mogoče ničesar gotovega Tudi lord Brcnvnlov, na katerega so se novinarji obrnili, je zatrdil, da tega §e ne ve. Na vprašanje, kašne načrte ima gospa Simpsonova. je odvrnil, da bo vsekakor ostala preko božičnih praznikov v Cannesu. Sestanek v Švici Pariz, 11. decembra. w. Kakor javlja »In-transigeant« :z Cannesa. je ga. Simpsonova dobila iz Londona telefonsko sporočilo, da bo bivši angleški kralj Edvard, gospod Edvard VVindsor odpotoval v Švico, kjer bo počakal na njo. Simjisonova bo ostala še nekaj dni v Cannesu. Z bivšim kraljem se bo sestala najbrže v Curibu. Lord Brow low je danes spoicčil novinarjem, da bo v soboto ponoči odpotoval v London, kjer se bo sestal z Edvardom WindsoTjem. Domnevajo. da bo lord Browlow uredil vse podrobnosti za potovanje v Švico. ev v Inozemstvu Na češkoslovaškem Praga. 11. decembra. AA. Češkoslovaško občinstvo spremlja razvoj angleške krize z velikim zanimanjem ter upa pri tem. da trdnost in napredek angleškega imperija ne bosta ogrožena. Listi obMrno komentirajo včerajšnji sklep. »Venkov« glavno glasilo agrarne stranke naglasa da je malo primerov v zgodovini. za takšno soglasje med vlado in opozicijo. kakršno je obstojalo v sedanjem primeru. Češkoslovaška mlada demokracija se lahko uči od tradicionalne angleške demokracije. Novi kralj bo užival spoštovanje vsega zedinjenega kraljestva, ker bo pospeševal tradicije svoje zemlje. »Češke slovo«, glasilo nacionalnih so- in soglasno poudarjali, da imperii rabi kralja Edvarda na prestolu. Saj si je kralj že kot prestolonaslednik s svojimi potovanji po dominionih in koloniiah povsod priboril splošne simpatije, kar je tem večjega pomena, ker je kralj edina formalna vez, ki spaja posamezne dele imperija. Tudi Edvard je to dobro vedel, zato je bila njegova odločitev tem težja in si je tako razlagati tudi njeno dolgo odlaganje Pa naj je bilo tako ali drugače, svet se danes klanja Edvardu Windsorju kot možu, ki je tudi v najtežji preizkušnji svojega življenja ostal zvest svojemu značaiu in se je rajši umaknil v zasebno življenje, kakor pa da bi zaradi svoje notranje disharmonije morda ne mogel opravljati vladarskih poslov na način kakršnega sta mu narekovala njegova ljubezen do domovine in čut odgovornosti do nje. cialistov izraža željo naj bi se angleški imperij čimprej konsolidiral in čimprej rešil politična vprašanja, ki so v zvezi s krizo. Neodvisne »Lidove novine« poudarjajo, da je mogoče spoznati veličino Velike Britanije in k uit urnost njenega naroda ravno 17. sedanjih težkoč. Ni dvoma, da bo uirled parlamenta in vpliv Velik* Britanije med drugimi narodi po sedanji krizi še bolj nn-rastel. čeprav bi obnova ugleda krone m kraljevske rodbin* 7ahte™ii še n^kaj časi. V Italiji Rim, 11. decembra, o. Italijars' i Psti poročajo zelo obširno o abdikaciji angleškega vladarja. Pri tem poudarjajo, da sta kralj in ministrski predsednik Baldwin v zadnjih dneh postopala zelo korektno in uvidevno. »Giornale d'Italia« pravi v svoj m komentarju o abdikaciji kralja Edvarda: »Nihče nima pravice obsojati angleškega vladarja. Kralj je prav tak človek kakor drugi ljudje in zato ima pravico odložiti breme, ki mu je naloženo, če spozna, da ga ne bo zmogel.« V Nemčiji Berlin, 11. decembra. A A. »Deutsche All-gemeine Zeitung« obžaluje odhod kralja Edvarda VIII., ki je izredno dobro poznal vse socialne jn druge probleme imperija in ie bil popolnoma moderen človek. Obžalovati je tudj njegov odhod zaradj tega, ker je bil iz vrst bivših bojevnikov. V Ameriki New York. 11. decembra AA. Današnji »Newyork Times« obžaluje odstop kralja Edvarda VIII., »Newyork Herald Tribune« pa pravi da je britanski narod prestal tudi to krjzo e svojo običajno trdnostjo in hladnokrvnostjo, povečano s tradieijonaViim spoštovanjem monarhije in krone. List pra- varda ^""'^ikl tist\ o odstopu kralja Edvarda in njegovih življenjskih načrtih za bodočnost London, 11. decembra. AA. London-ki listi pišejo mnogo o bodočem bivališču kralja Edvarda VIII. »Daily Herald« misli, da se bo kralj Edvard nastanil v Rimu, »Daily Express« pa je mnenja, da bo bivši vladar sicer odšel v Italijo, toda ne v Rim, pač pa v Amalfi pri Salernu, kjer se je že pogajal o nakupu neke vile. List misli, da se bo Edvard VHI. vrnil v Anglijo šele po kronanju svojega naslednika. Tudi >Daily Mail« piše o verjetnem odhodu v Rim, vendar ni izključeno, da se bo kralj nastanil na Danskem, dočim naj bi po mennju »Daiiy Telegrapha« odšel v Švico. V nasprotju s temi vestmi je Reuterjev urad davi objavil brzojavko iz Buenos Airesa, po kateri se kraljevi zastopniki pogajajo za neko posestvo pri Venadl v Argentini. »Times« piše med drugim, da pomeni odstop kralja Edvarda VI1L hud udarec za Veliko Britanijo in za ves angleški imperij, vendar bosta obe tvorbi ostali nedotaknjeni. O kralju Edvardu pravi, da bi mogel s svojimi vrlinami postati sijajen in pomemben ustavni vladar. Morda so ; bili v kraljevi okolici osebni vplivi, ki na ! eni strani niso dovolj upoštevali strogosti j angleških tradicij, na dragi strani pa pr?- J malo poznali razpoloženje angleških ljudskih množic. »Mornimgipost« piše, da je moral kralj izbirati med svojimi osebnimi čustvi in krono. Odpovelal se Je prestolu, ker je morda čutil, da ne bi utegnil izvrševati v celoti svojih vladarskih dolžnosti, če bi se moral odreči svojim čustvom. »Daily Herald« pozdravlja novi vladarski par in pravi, da sedanji dogodek ne bo zmanjšal ljubezni ln spoštovanja, ki ga ljudstvo poklanja angleškemu prestolu. Kralj Edvard bo kot človek užival vedno največje spoštovanje in simpatije angleškega naroda. »Datty Express« obžaluje sklep kralja Edvarda in pravi, da je narod želel drugačno rešitev. Izgubili smo ne le dobrega kralja, pravi '.ist, temveč tudi vladarja, ki je kazal, da bo postal velik kralj. List pozdravlja novega vladarja in zagotavlja, da bo angleški narod storil vse, kar bo v njegovi moči, da postane njegova vladavina srečna. »News Ohromele« piše, da prešinja angleško ljudstvo bolestno obžalovanje, sedaj ko je kriza rešena, pa hoče podpreti novega vladarja iz vsega srca pri izpolnjevanju njegovih visokih dolžnosti. Tudi ta list ugotavlja, da je kralj Ekivard imel vse vrline za velikega in pomembnega vladarja. »Daily Mail« piše med drugim, da Je bilo stališče predsednika Baldwina od začetka do konca krize docela pravilno in korektno. Edvardovo premoženjsko stanje London, 11. decembra. AA. Po poročilih iz poučenih virov je gmotno stanje kralja Edvarda po odstopu nekako takšno: Krali Jurii V. je. zapustil osebnega jmetja okoli 4 milijone funtov (1. milijardo dinarjev). Kralj Edvard ne bo od tega denarja ničesar vzel. ker je namenjen vnukom kralja Jurija V. Njegov je samo dvorec Be4~ vedere in pnihranki, kj sd >jh je morda napravi! od dohodkov kot vojvoda Cornwalpski. Za zdaj ie bivši kralj priznan po zakona pod imenom Wjndsor, a nima nlkakih dohodkov. k; bi mogli izvirati iz tega naslova. Zatore- mora računal; na svojega brata, novega kralja. Skoro gotovo pa je. da bo dobi] naslov vojvode «1 dohodke, ki izvirajo iz tega rakova. Originalen predlog ameriških Avstrijcev Dunaj, 11. decembra, o. Avstrijski koloniji v New Yorku in Londonu sU poslali kancelarju dr. Schuschnjggu brzojaven predlog naj ponudi bivšemu kraJju Edvardu dvo« rec na Dunaju, v katerem naj bj se za stalno nastanil. Obe kolonrfi sta prepričani, da bi g. Edvard W'"n mesecev in 18 dni 19 oktobra sklicano zasedanje ie trajalo samo tri dni in od takrat pa do sedaj je bil« skupščina zopet obsojena k neprostovoljnemu počitku Zaradi zaščite ugleda narodne skupščine ter zaščite narodnih in '^čcavsov zahteva pojasnila za- kaj skupščina tako dolgo ni zasedala in 8 čim predsednik to opravičuje. Predsednik g. Cirič je izjavil, da je glavni razlog ta, da je skupščina dala vladi pooblastila, na podlagi katerih je vlada sama reševala vse zadeve. Dnevni red narodne skupščine se določa v saglasju z vlado. Vlada pa iz raznih razlogov ni predložila narodni skupščini nobenega dnevnega reda Razen tega se je med tem časom vršila selitev narodne skupščine iz stare v novo palačo. Predsedstvo narodne skupščine pa si prizadeva, da bi skupščina sedaj redno zasedala. Poslanec Voja Lazič s tem odgovorom ni bil zadovoljen ter je očital predsedniku, da se premalo briga. Končno je Voja Lazič zahteval od predsednika pojasnila, zakaj je bil skupščini proračun predložen šele danes in zakaj ga je 20 dni držal v svoji miznici. Predsednik je izjavil, da je bil proračun predložen v ustavnem roku in da je postopal po dosedanji praksi. Voja Lazič je to trditev zavrnil, češ da se jasno vidi, da hočejo s takim zavlačevanjem čimbolj skrajšati razpravo v narodni skupščini. Ustava predvideva, da se mora proračun predložiti mesec dni po sklicanju rednega zasedanja, da bi tako narodna skupščina in senat imela dovolj časa. Glede vprašanj, ki sta jih nanj naslovila narodna poslanca Došen in Rudolf Pleskovič, je predsednik skupščine izjavil, da bi jih morali nasloviti na resorne ministre. Zato je ta vprašanja dostavil notranjemu, odnosno prosvetnemu nvnistru in ko bo dobil odgovor ga bo sporočil. Oba poslanca sta izjavila, da se s tem odgovorom ne zadovoljujeta, in sta svoje stališče utemeljila v daljših izvajanjih. Med njunima govoroma je prišlo parkrat do ostrih kontroverz med opozicijo in člani vladne večine. Predsednik čirič je v svojem odgovoru priznal upravičenost izvajanj posl Plesko-viča ter obenem obljubil, da bo posredoval pri ministrih, naj odgovarjajo na vložene interpelacije. Na drugi strani pa ie prosil tudi narodne poslance naj ne vlagajo in-ternelflcii za vsako malenkost, marveč naj se te svoje pravice poslužujejo le v res nujnih in tehtnih primerih, kakor je to zadeva, ki jo je pravkar opisal narodni poslanec Pleskovič Prihodnja seja danes Ob zaključku seje je predsednik predlagal za prihodnjo sejo naslednji dnevni red; 1. Poročilo verifikacijskega odbora, 2. volitev odborov za proučitev zakonskega predloga o spremembi naziva srezov Veliki Bečkerek in Nova Kaniža, 3. volitev odbora za proučitev zakona o sladkovodnem ribarstvu. 4. izvolitev odbora za proučitev zakona o pravicah in ugodnostih od-likovancev s Karadjordjevo zvezdo, 5. izvolitev odbora za proučitev 7. izvolitev odbora za proučitev zakona o pooblaščenih inženjerjih Narodna skupščina je ta dnevni red odobrila, nakar je bila seja ob 12. končana. Prihodnja bo jutri dopoldne ob 9. Seja finančnega odbora Beograd, 11. decembra. p. Pre-ustdnik finančnega odbora dr. Voja Janjič je sklical plenarno sejo finančnega odbora za ponedeljek 14 .t. m ob 16. Na dnevnem redu je razprava o državnem proračunu. Seje klubov Beograd, 11. decembra, p. V zvezi z zasedanjem narodne skupščine so imeli danes vsi poslanski klubi svoje seje. Poslanski klub JNS je na svoji seji določil kandidate za posamezne odbore, nato pa je razpravljal o političnem položaju. Seji poslanskega kluba JRZ je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je podal ob tej priliki daljše poročilo o političnem položaju in o načrtih vlade. Božična podpora za ljubljanske uboge Beograd, 11. deceuibia. p. Na intervencijo ljubljanskega narodnega poslanca g. Rajka Turka je predsednik narodne skupščine nakazal ljubljanski občni kot božično podporo za ljubljanske reveže 10.000 Din. i list čsl. episkopata Praga, 11. decembra, b. Prihodnjo nedeljo bodo v vseh katoliških cerkvah republike čitali pastirsko p smo češ; oslovaškega episkopata. katerega bistvo je v tem. da se z vso odločnostjo zavzema za zmago načel, ki jih je papež Pij XI. proglasil v en-cikliki »Quadragesimo anno«. Pastirski list ima polno sncialno-političnih misli in slika sedanje socialne razmere v C?R ter se končno obrača proti komunistični nevarnosti v svetu ter sistpmu liberalnega gospodarstva. kateremu postavlja nasproti kot edini izhod načela papeževe enciklike. ki se zavzema za korporacijski sistem na krščanski podlagi. Pogajamo Gdanskom in Poljsko Gdansk, 11. decembra, h. Predsednik gdarskega senata Greiser. ki je po krajšem odmoru spet prevzel posle, je včeraj sprejel dosedanjega poljskega komisarja v Gdan-sku Papeeja. da bi se raizgovar:al ž njim ?lede notp o gdanskem vprašanju, ki jo je Poljska predložila v Ženevi G>reiser je v razgovoru izjavil, da Gdansk priznava Poljski ta mandat in da je takoj pripravljen sto« piti v direktna pogaianja s Poljsko. Pripomnil ie še, da se pogajanja lahko začno že prihodniP dni. Napredovanje pogajanj med Rimom in Londonom Pariz, H decembra b »Information« prinaša poročilo iz rimskeea vira. da pogaja nja med Rimom in Londonom zelo hitro napredujejo Italijani so trdno prepričani, da ho kmalu prišlo do takozvanega »pentle-mpn's agreementa* nn zelo široki osnovi, i ki hi pozneje ne izključevala sklenitve iir- j Šega sredozemskega pakta. , ^ i Beležke Zagrebška posvetovanja končana Kakor smo že poročali, so imeli pretekle dni živahna posvetovanja voditelji obeh skupin zagrebške združene opozicije. Poleg tega se je dr. Maček sestal s predsednikom senata dr. Mažuraničem, ki se je bil te dni mudil v Zagrebu. Včeraj zjutraj je dr Maček odpotoval na svojo posestvo v Kupincu, tako da je smatrati zagrebška posvetovanja zaenkrat za končana. Kakšen rezultat so rodila, se bo šele pokazalo. Razveljavljeno imenovanje Pri zagrebškem SUZORu je bilo razpisano mesto šefa vse zdravniške službe za naše bolniško zavarovanje. Z dvema glasovoma večine je bil imenovan dr. Ljubin, dočim je dr. Mrvoš ostal v manjšini Kakor poročajo zagrebški listi, je minister za socialno politiko sedaj to imenovanje razveljavil in bo mesto še enkrat razpisano. »Samouprava" o položaju na Hrvatskem Glavni organ JRZ priobčuje iz Zagreba dopis pod naslovom »Zagreb v pričakovanju sporazuma«. V članku stoji med drugim: »Najprej si je treba b'ti na jasnem, da drži dr. Maček situacijo čvrsto v svojih rokah. Res so tudi tu struje in koterije, kakor v vsaki veliki zajednici, todf. njihovega pomena ne gre precenjevati. Tako se govori, da imajo zelo velik vpliv frankovci, pa da se za premoč borijo na eni strani klerikalci in na drugi komunisti. Govori se tudi. kako v stranki bolj in bolj prevladuje nekak specialno hrvatski fašizem, in končno tudi to, da obstoja latenten spor med sedanjim vodstvom stranke in rodbino pokojnega Stjepana Radiča. »Samouprava« navaja izjave nekega, kakor pravi, »zelo vplivnega politika in najbližje okolice dr. Mačka«, ki je dal dopisniku lista gornje informacije in jih obenem odločno demantiral. Članek prihaja končno do zaključka, da bo prej ali slej v vodstvu dr. Mačkovega pokreta prodrlo prepričanje, da je dr Stojadinovič prvi srbijanski državnik, ki zasluži zaupanje, in da je zato z njim treba skleniti sporazum. Živahno delo bivše HSS Vodstvo bivše HSS se je za časa volilne borbe držalo zelo rezervirano in prirejalo shode samo v onih občinah, kjer je bila lista HSS v boju z listo kake stranke, ki ne pripada združeni opoziciji. Sedaj po volitvah pa razvija strankino vodstvo izredno aktivnost in prireja skoro dan za dnem, zlasti pa ob nedeljah in praznikih, številne shode, kjer nastopajo na listi dr Mačka izvoljeni narodni poslanci Iz časopisnih poročil ni razvidno, kako slikajo volilcem politični položaj in kakšne morebitne pro-gnoze stavijo za njegov bodoči razvoj. Samo preteklo nedeljo so pcslanci in drugi prvaki bivše HSS priredili okrog 30 shodov po raznih hrvafekih krajih. Nadškof šarič na Dunaju »Katolički tjednik«, glasilo katoliške akcije za Bosno, poroča, da je sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič odpotoval na Dunaj, kjer bo v nekem redemptoristovskem samostanu opravil duhovne vaje. Z Dunaja bo odšel za par dni še na odmor v Dubrovnik, tik pred božičem pa se bo vrnil v Sarajevo. Cetinjsko gledališče v Dubrovniku Banovinsko gledališče zetske banovine na Cetinju je nekaj dni gostovalo v Dubrovniku. »Hrvatski dnevnik« poroča z vidnim zadoščenjem, da je končalo gostovanje s popolnim neuspehom, moralnim m materielnim. Obisk občinstva je bil neznaten; zdelo se je, kakor da ignorira predstave cetinjskega gledališča. Posledica je bila, da je končalo gostovanje s finančnim deficitom. Baje je gledališče ostalo na dolgu tudi 9000 Din za električni tok in mestna občina tega zneska ne more izterjati. Sedaj študirajo, kako bi prijeli lastnika gledališča, da bi on plačal električni tok, ker je pač gotovo dobil najemnino za gledališko dvorano. Kakor izhaja iz poročila v »Hrvatskem dnevniku«, mestna občina tega zneska ni voljna prevzeti v svoje breme. Hrvatski Čredo V glasilu sarajevskega nadškofa dr. Sa-riča čitamo poročilo o »proslavi hrvatske narodne pesmi«, ki je bila v ponedeljek v Sarajevu Udeležil se je je tudi g. naškof. Poleg koncertnega dela je bil na programu govor nar. posl. dr. Juraja Šuteja. ki je po poročilu lista »zelo energično poudaril nacionalni Čredo Hrvatov z zahtevo po dovršeni narodni individualnost) na osnovi načela: tujega nočemo, svojega ne damo.« Na žalost o tem zanimivem Credu sarajevski list ne poroča ničesar podrobnega. Razveljavljene občinske volitve Upravno sodišče v Dubrovniku je rešilo 27 pritožb proti občinskim volitvam v primorski in zetski banovini. 20 pritožb jc bilo zavrnjenih, v 7 občinah pa se bodo vršile nove volitve. Upravno sodišče v Sarajevu je razveljavilo občinske volitve v Klnšnicah pri Ba-njaluki zaradi nekih nepravilnost., ki jih je izvršila volilna komisija v tem kraju. Obsojen nemški jezuit Zagrebška »Hrvatska straža« poroča, da je bil znani nemški jezuit Spieker obsojen v Kolnu na 15 mesecev ječe zaradi zlori-be prižnice v politične svrhe. List pravi, da je bil Spieker obsojen, ker je v n©ki pridigi ostro žigosal blasfemijo. ki jo je baje kot molitev pred jedjo izrekel neki na-rodnosocial i stični vodia v taborišču nemške ml^dVie Pred 10 tisoč fanti *e baje »molil« takole: »Naša d.rša pripada vragu, naše srce dekletu, a naše te'o Adolfu Hitler- H! « Sodišče v Kolnu še je postavilo na stališče. da ie trditev b taki molitvi neresnična. Ako so res kje padle take ali slične be- ! sede. jih ni mogoče smatrali za drugega, kakor za neumestno šalo. Spieker je zaradi i Nova zarota proti Stalinu Peklenski stroji na vsesovjetskem kongresu in v neposredni bližinj Stalinove pisarne Pariz, 11. decembra, b. TuttcajSoji »Ma-tin« ima daljše poročilo iz Moskve, v katerem pojasnjuje, zakaj se je drugi del vse-sovjetskega kongresa vršil pri zaprtih vratih in piše med drugim: Dočim 90 se do sedaj vsesovjetski kongresi vršili v Veliki operi, ki je lahko sprejela veliko število poslušalcev, se je nedavno zaključeni osmi izredni vsesovjel-ski kongres vršil v neki dvorani v Krenvju, ker je bila zadnji hip odkrita velika zarota proti Stalinu in njegovi najožji okolici. Nekaj dni pred otvoritvijo kongresa je izbruhnil požar v komisarijatu težke industrije. Preiskava je dognala, da je povzročil požar peklenski stroj. Kmalu nato so je posrečilo policiji odkriti cek> vroto peklenskih strojev, nameščenih na raznih krajih poslopja. Mehanizem peklenskih strojev je bil tako urejen, da bi eksplodirali 24 ur za prvo eksplozijo. GPU je 'takoj odredila strogo nadzorstvo vseh prostorov in stavb, v katerih so se nahajale višje sovjetske osebnosti. Nadaljnja preiskava je dognala, da so bili peklenski stroji položeni tudi v poslopju osrednjega izvršnega odbora, v neposredni bližini Slalinove pisarne. Trije uradniki GPU so bili takoj odslovljeni. kmalu nato pa jih je policija aretirala. Več aretacij je bilo izvedenih tudi mod člani stranke in mladinske komunistične organizacije. Med Avstrijo ln Nemčijo ni vse v redu Značilen članek „Reichsposte" proti zavlačevanju gospodarskih pogajanj in vnašanju političnih momentov Dunaj, 11. decembra b. Današnja ofi-ciozna »Reichspost« objavlja v zvezi s pogajanji, ki se vodijo med Avstrijo in Nemčijo za sklenitev trgovinske pogodbe, članek pod naslovom: »Pojasnilo«, ki je zbudil v vseh političnih krogih izredno pozornost zaradi nekaterih zanimivih ugotovitev, od katerih navajamo naslednje: Po obisku državnega podtajnika dr. Schmidta v Berlinu bi bilo pričakovati, da bodo gospodarska pogajanja med Avstrijo in Nemčijo potekala gladko in da bo lahko prišlo do zadovoljivega rezultata. Ne moremo pa prezreti, da se na nemški strani pojavlja težnja po zasukanju čisto gospodarskih pogajanj v strankarsko politične vode, V bistvu ne gre pri tem za nič dru- gega, kakor za zahtevo po »notranji prikro-jitvi« Avstrije posebnim namenom nacionalnega socializma. Pod »prikrojitvijo« si v Nemčiji seveda predstavljajo priznanje nacistične stranke v Avstriji, najkasneje do božičnih praznikov obširno amnestijo vseh avstrijskih nacistov, aretiranih 25. julija lanskega leta, ter vstop nekaterih v naprej designiranih nacističnih elementov v avstrijsko vlado. V tem smislu so n. pr. pred dnevi pisale »Leipziger Neueste Nach-richten«. Vsi ti poskusi pa so v direktnem nasprotju z avstrijsko-nemskim sporazumom z dne 11. julija, ker je vendar eno izmed njegovih osnovnih načel prav to, da se Avstriji prepusti popolna svoboda odločanja glede vseh notranjepolitičnih zadev. šest žrtev Mure Strahovita nočna katastrofa pri vožnji s čolnom Gornja Radgona, 11. decembra, d. Pri Gmureku se je pripetila v preteklj noči na Muri strašna nesreča; Mra je zahtevala šest žrtev. Sinoči 6e je več mladeničev in deklet odpravilo čez vodo v Omurek k znancem na obisk Tam so se zabavali do pozne ure. Nekoliko vinjeni eo se vračali domov. Njihovi znanci so jim odsvetovali, da bj se pomoči zaupali vodi. Toda fantje eo le sililj v čoln. Poleg več deklet eo se odpravili nazaj čez Muro: Štefan Kolbanek, Lojze Frajger, Martin Tišlerič. Ivan Helbrand in France Vormek. Spočetka je šlo vse gladko od rok. Na obrežju so še stali njihovi znanej in jih pozdravljali. Kmalu pa je čoln izginil v temi. Mura ima tam več vrtincev in tudi pečine segajo skoraj do gladine vode. Nenadno so ljudje čuli strašen krik od srede reke, kjer je moral čoln nedvomno zadeti v pečino in se prevrniti- Nemudno so alarmirali orožnike, finančne stražnike in sploh vso okolico. Kmalu S6 jO izvedelo, da sta se dva fanta rešila. Povedala sta-da je sredi reke močan tok zagrabil čoki in ga naglo pognal po vodi navzdotL Čoln je tedaj zadel ob pečino z veliko silo, tako da se je stena čolrna vdrla. Voda je pričela naglo vdirati v barko in tedaj sta oba skočila v vodo in se rešila, drugi pa so ostafri v čolnu in gotovo so jih valov; pogoltnili-Vsa okolica ie danes iskala trupla šest nesrečnih mladih ljudi. Do poldneva pa ni= 60 našli ne t r upal, ne čolna, niti kakšnega drugega sledu za njimi. Odklonjena resolucija na zborovanju hrvatskih učiteljev Poročali smo že, da se na Hrvatskem vršijo učiteljska zborovanja, ki jih izven okvira učiteljske stanovske organizacije sklicujejo sreski Šolski nadzorniki. Zborovanja se sklicujejo na osnovi i 147 in 148 zakona o narodnih šolali in je udeležba na njih za vse učiteljstvo obvezna. V sredo je bilo tako zborovanje v Varaždinu, v četrtek pa v Krapinl za učitelj3bvo Iz srezov Krapina, Klanjec, Zlatar, Stuibica in Sv. Ivan Zelina. O poteku zborovanja posnemamo po zagrebških listih: Predsedoval je sreski nadzornik za kra-pinski srez Bakliž. Kakor v Varaždinu je imel tudi v Krapini glavni referat načelnik ministrstva prosvete Ilija Maričič. Nato je bila prečitana že pripravljena resolucija, ki najprej pravi, da učitelji iz gori navedenih srezov pozivajo vlado, naj se jim v materialnem pogledu vrne, kar jim je bilo v zadnjih letih odvzeto. Po prečitani resoluciji se je oglasilo par navzočih učiteljev, od katerih so nekateri zahtevali, naj se prvi del resolucije briše, ker je odvišen. Isto zahtevo so namreč postavili učitelji že na skupščinah svoje stanovske organizacije. Nastala je debata, v kateri je bil končno stavljen ln od vseh z aklamacijo odobren predlog, naj se <5o» tični pasus sicer pusti v resoluciji, toda pristavijo naj se mu besede » ... kakor ja to učiteljstvo že ponovno zahtevalo na svojih društvenih zborovanjih in na učiteljskem kongresu«. Predsedujoči šolski nadzornik tega do. stavka ni hotel vsftaviti v resolucijo, zaradi česar je predlagatelj protestiral ln predlagal, naj se potem raje vsa resohicl-ja odkloni, ker je itak samo papir ln ne pomeni nič. Ta predlog je bil z burno aklamacijo soglasno sprejet. Složni in odlični nastop učiteljstva Je močno uplival na prisotnega ministrskega načelnika Maričiča. Dvignil se je in v lepem govoru čestital učitelj stvu Hrvatskega Zagorja, da je tako kompaktno in enodušno. Po vsem tem mu nI potrebna nfka-ka resolucija, kajti resolucija je res le papir, ki se čita ali ne čita, za njega pa je važno to, kar je videl, in o tem bo poročal ministru. Pozival je končno učiteljstvo, naj bo res ljudsko učiteljstvo in naj po svojih najboljših močeh naredi vse, da bo prebivalstvu dobro. On bo tudi brez resolucije storil kolikor največ bo mogeL Odmev Gustlofovega procesa v Nemčiji Berlin. U. decembra, b. Nemško časopisje posveča procesu proti Gustlofovemu morilcu Frankfurter ju v Churu v Švici iz* redno pozornost- Celo važna politična poročila stopajo te dni popolnoma v ozadje. LieAi močno kritizirajo mnenje zdravniške komisije in uporabljajo to priliko za ostre izpade proti zidom. »Volkischer Beobachler« je mnenia, da bi mnenje psihiatrov ne bjlo tako. kakor je. ako ne bi bil član komisije tudi dr. Jorger, »k; izgleda tako, kakor Žid Eiinstein«. »Berliner BOrsenzeitung« ozna-čure mnenje zdravniške komisije celo za škandal. Temu >škanda! aretirali dva ponarejevalca BtodinaTskili bankovcev. Klepar Josip Valter je v Vir ju na neki vcselici oddal sedem ponarejenih bankovcev. Zbudil je pozornost, ker je vsako malenkost plačal s stotakom. Orožniki so našli pri njem še 20 ponarejenih bankovcev. Pri zaslišanju je izjavil, da je bankovce ponaredil paear Štefan Matijevič iz Ra-sinja blizu Koprivnice. Kmalu «o aretiraj! tudi njega. Na njegovem domu so našli nadaljnjih 123 ponarejenih stodinarskih ban-kovancev. Ugotovili so. da je Valter razpe-čal že 60 takih stotakov. Ponarejene bankovce je lahko spoznati, ker so nekoliko temnejše barve kakor pravi in ao številke na njih nekoliko nejasne. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes- Nastopilo bo toplejše vreme. Oblačnost bo postopno narasla, zlasti v zapadni polovici, kjer bo tudi deževalo. Vedro vreme bo v vzhodni polovici državi, toda v man^i meri. Zagrebška vremenska napoved ia danes; Megleno, pozneje oblačno in nekoliko deževno, vedrejše le v goratih krajih, hladno. Dunajska vremenska napoved za danes; V južnih Alpah najbrže sneg, v severnih ponekod južni vetrovi. »JUTRO« št 288 3 =5oSota, u X& 1936. Maši kraji in ljudje Vsega ne ve nihče, a vsakdo se more poučiti Ob otvoritvi prve materinske šole Ljubljana, 10. decembra. Pod okriljem splošnega ženskega društva je sinoči v poslopju šentjar kooske meščauske šole ga. Mmka Govekarjeva otvorila prvo slovensko matennsKO šolo. Ta bo obsegla ciklus predavanj, ki bodo posvečena uiateri ■n njeru negi telesnega in duševnega razvoja Otroka od prvih početkov njegovega življenja do zrele dobe. Vršila se bodo predvidoma vsak četrtek na isti soli in bodo po možnosti naznanjena v časopisju. V današnji dobi se vsakdo že zaveda, da je potrebna za vsakršen poklic in vsako življenjsko delo tudi temeijita izobrazba. Delo na odgoji in izoblikovanju človeka pa je eno izmed temeljnih del, ki pripada v prvi vrsti v delokrog' ženskega spola, ki mu ga z materinstvom nalaga njeno poslanstvo v človeštvu m v družbi. Ga. Minka Gove-karjeva ,ki ji je pripadla naloga, da je v otvoritvenem predavanju obrazložila zbranemu ženskemu svetu smoter in namen na novo otvorjene šole. je tega obrazložila z naslednjimi besedami: Problem materinstva, odnosno očetovstva in problem otroka, je v današnji dobi postal toliko aktualen, da zavzema zelo važno mesto tako v znanosti, kakor v vseh ostalih kuturnih področjih, kajti povsod opažajo, da za pravilno rešitev tega problema ne zadošča več le naravni ženski instikt, temveč da morajo posedovati ženske tudi dovolj izobrazbe, da bodo mogle zadovoljivo zadoščati svojim materinskim nalogam. V sodobnem svetu je prevladalo spoznanje, da bi utegnila nepoučena mati kvarno vplivati na razvoj otroka, namesto da bi mu koristila. Mati in žena. ki je veljala nekoč kot najbolj odgovarjajoča in spoštovana, če ni nikoli prestopila praga svoje kuhinje in spalnice, je postala v sodobni družbi ovira kulturnega napredka m razvoja, ker v svoji konservativnosti in morda celo reakcijonar-nosti daje družbi umstveno zaostala, nerazvita bitja, ki zaostajajo za svojim časom in njegovimi zahtevami. Če pa se njeni otroci razvijajo sami iz lastne moči k življenjski sposobnosti, se rado dogaja, da fee med materjo in otrokom posrlobi prepad, ki loči razumevanje med roditelji in otroci. Zato mora tudi mati hoditi nujno z zahtevami časa. da bo sama mogla voditi prve, pomoči potrebne korake svojega otroka. Zato je tudi niej potrebno moderniziranje, potrebno je moderniziranje materinstva sploh tudi med slovenskim ženstvom. Dandanes namreč, ko je življenjski boj trši kakor je bil kdaj prej. nikakor ni dovolj, da se mati zaveda le, koliko dela in skrbi daje telesno negovanje otroka, temveč se mora jasno zavedati in razumeti, kolikšno odgovornost je prevzela na svoja ramena tudi za razvoj otrokove duše in značaja. S tem. da je ona priča prvih otrokovih kretenj in misli, jih mora pravilno razumeti in jih modro voditi, kjer se izkaže potreba, mora prve otrokove izraze življenja izpopolnjevati, izglajevati, krepiti a-11 ublaževati. tudi zatirati. Da pa more pravilno vršiti vse te velike m težke naloge, mora mati nujno spoznati današnji s%-et tudi izven svojega doma; Poznati mora prizadevanje človeštva, v katerega vrtinec bo ali je že zapadel njen otrok, poznati mora duha časa v vsem njegovem obsegu, da bo mogla pripraviti svojega otroka za življenje in da ga bo mogla razumeti tudi še potem, ko se bo morda že davno odtegnil njenemu vplivu. Kot pa so vsi merodnjni činitelji. predvsem vzgojitelji in psihologi in v nemali meri tudi medicinska znanost - dognali, da se ne le otrokova telesna vzgoja, temveč tudi duševna pričenja že v njegovih najra-nejših letih, je materina naloga, da vzporedno s telesno vzgojo prične takoj tudi z vzgojo njegove notranjosti. Da bo mogla biti kos svojim težkim na^. logam, ki jih ji narekujejo ugotovitve modernega časa. se čimbolj glasno in pogosteje pojavljajo nasveti, da so sodobnim materam potrebne posebne šole, v katerih bodo mogle strokovno izpopolniti svoje zna-' nje za realno praktično pojmovanje otroške psihe in se pripraviti temeljito za nalogo, ki jim je že po naravi naložena. Kajti ta naloga je težka spričo neštetih ovir po krvi. po okolici, v družbi in celo v lastni družini, ki uspešnost materine vzgoje zastavljajo ali celo onemogočajo. Za sredstva, ki bi te ovire premagala ali jih vsaj zmanjšala. pa je treba materi globlje izobrazbe — torej šole! Ponekod imenujejo take ustanove materinske šole. učilišča ali celo visoke šole in vzdržujejo jib povsod tam, kjer so se zavedli. da le trezno in sodobno misleče in čuteče, dalekovidne in razborite žene morejo dati in vzgojiti prav tako trezno misleč, krepko razvit, duševno in telesno zdrav zarod. Med našim organiziranim ženstvom se jo tej kulturni in prosvetni nalogi posvetilo Splošno žensko društvo, ki je naprosila strokovno temeljito usposobljene gospe in gospode, da bodo v vrsti zanimivih predavanj pojasnjevali najrazličnejša važna vprašanja, ki se tičejo mater in otrok. Ta predavanja bodo spremljala razvoj otroka od začetka človeške kali pod materinim srcem prav do njegovega vstopa v praktično življenje in bodo koristna najmlajšim nevestam prav tako kakor izkušenim materam pod geslom, da našemu učenju nikoli ni kraja... Prva je v tem okviru predavala na si-nočnjem sestanku zaščitna setra gdč. Ru-javčeva o otroku v prvem letu in sicer o splošni negi novorojenčka in dojenčka. Njenemu v uglajenih besedah izvajanemu predavanju, ki ga je poživila tudi s praktičnim prikazovanjem najmodernejšega, praktičnega in higienskega negovanja otroka v prvem leta njegovega življenja, so poslušalke sledile z izbrano pozornostjo. Ne le mladim, tudi starejšim poslušalkam, ki 60 gotovo že opravile svojo materinsko dolžnost. je bilo opaziti, da so iz njenih izvajanj pridobile še marsikaj novega in koristnega znanja za svoje sedanje in bodoče potrebe. Plen vlomilcev sredi Ljubljane Iz Reicher-Turkove menjalnice je izginjlo 50.000 Djn Ljubljana, 11. decembra, V Prešernovi ulici, v najpiometnejšem središču mesta, komaj nekaj korakov od glavne pošte, kjer vos dan in vso noč skoraj vzdržema stoji policaj, je bil v pretekli noči izvršen izredno drzen vlom v menjalnico Reicher & Turk. Vsa zgodba je vredna še posebne pozornosti zavoljo okoliščine, da je bilo komaj pred nekaj dnevi vlomljeno v špedicijske prostore špedicij-ske tvrdke, ki je last narodnega poslanca Rajka Turka, glavni solastnik menjalnice v Prešernovi ulici pa je njegov brat, g. Vilko Turk. Davi ob 6.15 je postrežnica Cila Zabjeko-va kakor vsako jutro prva odprla lokal. A komaj je prižgala električno luč in se ozrla po prostoru, je prestrašena kriknila. Planila je na ulico, da pozove stražnika, ki je brž prihitel od pošte. 2e od daleč mu je Zabjekova klicala; »Vlom — vse je narobe«. Ko je stražnik vstopil v menjalnico, je takoj uganil, da so bili na delu rafinirani poklicni vlomilci. Na desni strani lokala je stala navrtana velika blagajna znamke VVertheim. po mizah in pultih pa so vsekri-žem razmetani ležali papirji in računi. Stražnik je dal poklicati še enega tovariša. hkratu pa je vso reč sporočil policijski upravi. Medtem je bil o neveselem odkritju obveščen že tudi g. Vilko Turk, ki je takoj odhitel v pisarno, da oceni škodo, ki so mu jo prizadejali svedrovci. Kmalu se je zbralo v lokalu tehnično osebje kriminalnega oddelka policijske uprave in detektivi so ugotovili dejanski stan. Vlomilci, ki jih je bilo po vsej priliki več so prišli v menjalnico od zadaj čez vrt frančiškanskega samostana. mimo nove stavbe Serafinskega kolegija. V bloku pritličnih trgovskih hiš, ki se vleče ob Prešernovi ulici od samostana do poslopja Kreditnega zavoda, so na številkah 42. 44 in 46 vrstijo Gastrauno-va trgovina z dežniki Legatova prodajalna pisalnih strojev in Turkova menjalnica. Tatovi so si bili na frančiškanskem vrtu ali kje drugje očitno preskrbeli precej visoko lestev, nakar je eden izmed njih splezal na Gastraunovo streho. V nji je policija od- krila veliko luknjo, skozi katero se je tat splazil v podstrešje. Vmesne stene med hišicami so precej tanke in tako je imel neznanec kaj lahko delo, da je dvakrat prevrtal zid in se prebil najprej v podstrešje Legatove trgovine. Vsa znamenja kažejo, da je bil na delu človek, ki je razmere v niši do podrobnosti poznal, 6aj 6i je izbral za prehod prav najtanjše mesto v zidu, kjer je bila na Legatovi strani vdelana omara. Tako se je moral preriniti tudi skozi njo in tudi skozi celo skladovnico kopirnega papirja v nji. Značilno je, da je vlomilec opeko, ki jo je bil izruval iz zidu, prav skrbno zložil zraven odprtine, vrzel sama pa je tako majhna, da je moral biti človek, ki je mogel skozi njo, brez dvoma izredno droben in suh. Iz Legatovega podstrešja si je neznanec spet napravil pot na najtanjšem mestu naslednje vmesne stene v podstrešni prostor menjalnice, nato po stopil po kratkih Btop-nicah v pritličje. V menjalnici je s »svinjsko nogo« izrezal iz blagajne kos železa in skozi luknjo segel v zakladnico. V blagajni je menjalnica hranila mnogo raznih valut in vrednostnih papirjev, največ pa je bilo domačih bankovcev. Vse, kar mu je prišlo pod roko, je vlomilec pograbil in se po isti poti. po kateri je prišel, vrnil na plan. Skoda ni še točno ugotovljena, a po vsej priliki je s tatovi izginilo za okrog 50.000 Din gotovine. Največ so odnesli našega denarja, pa tudi več tisoč italijanskih lir. precejšen snop argentinskih pezosov ter nekaj dolarjev in mark. Zločincu se je vsekakor zelo mudilo iz hiše, zakaj pozabil je prebrskati še drugi predal blagajne, v katerem je bilo ra enako vsoto tujih valut. Kakor sodijo na kriminalnem oddelku, so bili v Prešernovi ulici na delu isti ljudje. ki so nedavno vlomili pri Rajku Turku. Dopoldne so na policiji zaslišali nekaj oseb, ki pri vlomu najibrž niso bile neposredno udeležene, a ntegnejo kaj vedeti o rafinirani vlomilski tolpi, ki se zadnji čas udej-stvuje v Ljubljani. Za zaključek naj navedemo še dve zanimivi podrobnosti, ki sta vsaka od svoje strani značilni za psihologijo zločinca, pa DANES PREMIERA! Marija Andergast Hans Soehnker, Fritz Kampers KINO UNION — Telef. 22-21 v svoji najboljši vlogi, v svojem najlepšem filmu V mali, prijazni vasici, sredi med belimi zasneženimi gorskimi velikani je našlo svojo srečo dvoje mladih zaljubljenih src! Trije snubci učiteljice Kristine tudi u mentaliteto ljudi, katerih naloga Je, da družbo varujejo kriminala. Ko je vlomilec prišel iz podstrešja Gastrannove trgovine ▼ podstrešje Legatovih, mu je ta hip zastala sapa: spodaj v lokalu je gorela električna luč in za trenutek se je morda zbal, da se je kdo tako dolgo zadržal v trgovini in dela. Ko se je preveril, da nikogar ni — luč je gorela samo zato, ker jo je prodajalka zvečer, ko je zapirala lokal, pozabila utrniti — ga je pafi zamikalo, da bi stopil doli in malo pogledal, ali se ne bi dala kakšna reč odnesti Pri Legatu imajo na zalogi lepo Število dragocenih modernih, lahko prenosljivih pisalnih strojev, v predalu pa je bilo tudi okrog 1000 Din gotovine. Zavoljo te luči pa vlomilec ni utegnil Še Le-gatovim posvetiti obiska. Se zanimivejša, a tragičnejia obenem }© naslednja podrobnost: V prostoru mod tr- govino h podstrešjem Je, medtem ko je vlomilec Šaril pod streho, spala trgovka ga. Gastratmova. Predramil jo je pridušeni ropot v podstrešju in takoj je pomislila, da so na poslu vlomilci. Prvi hip je razmišljala o tem, da bi vstala, da bi Šla morda pogledat ali da bi šla klicat stražnika pred pošto. Toda spomnila se je, kako je že svoj čas nekoč slišala ponoči podoben ropot, pa je vstala in se potrudila do moža postave na koncu ulice. Stražnik je takrat stopil z njo. a ko 6e je izkazalo, da ni nič, jo je posmehljivo zavrnil, naj drugič zaradi praznih strahov rikar ne dela nadlege uradnemu človeku. Spomin na to prvo srečanje s stražnikom v noči je zadržalo gospo, da je opustila tistih nekaj korakov do pošte, in medtem je tat brez rizika oplenil sosedov lokal. Nove aretacije zaradi krivih tisočakov Več udeležencev je podprlo Rupnika s 30.000 Din Maribor, 11. decembra. V zvezi z odkritjem kovačnice tisočakov v Zgornjem Radvanju so sledile nekatere nove aretacije. Oblastva upajo, da se bo zadeva po izpovedbah aretirancev razjasnila in da bo mogoče izslediti tudi glavnega krivca bivšega fotogTafa Franca Rupnika, ki je ob hišni preiskavi v Zgornjem Radvanju neznano kam pobegnil in se menda skriva nekje na Pohorju. Rupnikov pajdaš 33 letni brezposelni mesarski pomočnik Mihael Medved, o katerem suno že poročali, da je ob razkriju ponare-jevalnice skupno x Rupnikom v zadnjem trenutku pobegnil, je izginil v smeri proti Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Marljivi studenški orožniki so doznali, da je imel Medved v Studencih ljubico. Takoj so pri njej izvršili hišno preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. Dekle je izpovedala, da je pobegli Medved najbrž pri Sv. Baibari v Slovenskih goricah pri bratu. Ta domneva se je izkazala pravilna ter so Mihaela Medveda orožniki že sinoči aretirali in ga danes izročili v zapore mariborskega sodišča. Mihael Medved, ki je doma iz C trk ovce v, je sodelovanj* delno priznal, ni pa vedel povedati. kam je Rupnik pobegnil. Dejal je, da sta nekaj časa tekla skupaj, nakar Bta se razšla. Za razjasnitev afere pa bo bili aretirani Se: 47 letni posestnik in delavec pri želez- niških delavnicah Fric Kolman, v čigar hiši je Franc Rupnik uredil ponarejevalnico bankovcev, njegova 37 letna žena Ana Kolmanova ter 64 letni posestnik Franc Greif k Spodnjih Hoč. Koknanova je pri zaslišanju priznala, da je s posestnikom Greifom dala Rupniku za ureditev ponare-jevalnice in za razna sredstva že okoli 30.000 dinarjev. S tem denarjem si je Rupnik nabavil vsa potrebna sredstva. Fric Kolman pa ni pri zasliševanju hotel ničesar priznati niti glede sodelovanja, niti glede finansiranja. Frica Kolmana, njegovo ženo Ano in posestnika Greifa so tudi izročili v zapore sodišča. Sodijo, da je pri aferi prizadetih še več oseb in da se krog soudeležencev razteza na večjo skupino ljudi, ki so sodelovali z denarjem. Orožniki dalje poizvedujejo v Hočah. pa tudi v Cirkovcih, kjer je bilo že več ponarejalskih afer. Nihče od aretirancev ne prizna, da bi se bil falzificirani denar že raizpečaval. Semkaj pa so prispele vesti, da so na Rakeku izsledili ponarejen tisočajk, ki morda izvira iz radvanjske ponarejevalnice. Pri preiskavi so našli orožniki v radvanjski ponarejevalnici že 200 komadov pripravljenega papirja z začetnim poskusom irdelave tisočakov na eni strani. Vse najdeno gradivo so orožniki shranili pri občinskem uradu v Radvanju. Sodobni starši — sodobna družina Ljubljana, 11. decembra. Sodobni starši po mnenju mnogih dandanes ne obstojajo, sedobna družina je pa v razsulu. Toda če prav pomislimo, pridemo do zaključka, da bi starši, ki so res sodobni, mogli ustvariti sodobno družino, kajti v razsulu je prejšnja družina Tu seveda ne prihaja v poštev družina, ki je v razsulu zaradi gmotnih razmer, ker tej tudi dobra volja staršev za razumevanje časovnih potreb ne more pomagati. Eden izmed bistvenih simptomov današnjega razkrajanja družine je pač odtujevanje mladine od staršev. To gotovo najtežje občutijo starši, toda nič na boljšem ni mladina, ki cesto zaman išče razumevanja pri starših. Zato je prva naloga današnjih staršev, da se poglobe v današnjo dobo, da jo skušajo razumeti skupno s svojimi otroki. Treba je iskati vezi, ki bodo starše in mladino spajale, ne razdruževale. Ustvarjati takšne vezi si je nadelo za nalogo društvo, ki se namerava osnovati pod imenom »Slovenska družina«. Njen namen je poglabljati med starši razumevanje za današnje probleme, ki so težišče zanimanja naše mladine, gojiti med njimi zmisel za pravilno vzgojo ter na ta način po možnosti skrbeti, da se mladina ne bo preveč odtu-jevala staršem zavoljo njihovega nerazumevanja in napačnega ravnanja Svoj namen bo društvo skušalo doseči s prirejanjem predavanj z razgovori, s skupnimi izleti, potniškimi kolonijami, posvetovalnicami itd. Kdor se zanima za delo tega društva, naj pride to nedeljo na ustanovni občni zbor. ki bo na grabenski osnovni šoli. Pol stotetia že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Zaradi zobobola v Dravo Maribor, 11. decembra. 23-letni slaščičarski pomočnik Jože Lah je bil že celih 8 dni bolan. Nagajal mu je zob. Bil je pri zdravniku, ki mu pa ga ni hotel izdreti, češ, da je še zdrav in da bo zadostovala plomba. Včeraj pa je Laha popadel obup spričo prehudih bolečin in je stekel z doma proti državnemu mostu ter se pognal v Dravo. Bilo je baš okrog poldneva in po mostu se je mnogo študentov vračalo iz šole. Kristijan Čergolj z meščanske šole se je v hipu znašel, stekel k Dravi, popustil svojo torbico, pograbil bližnjo palico in se zagnal v vodo. Trudoma je že omamljenega Laha privlekel za lase nazaj iz vode. Z reševalnim avtom so Laha prepeljali v bolnišnico, kjer si je spet opomogel. Čergolj zasluži polno priznanje za junaštvo! HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE LJUBLJANA MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do $o|o ZA VLOGE m OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Na obisku v Radovljici Jaka špicar je napisal novo igro. Nič novega, porečete, to smo že pred mesecem čitali v > Jutru«. Dovolite, vsak mesec pa tudi Jaka špi-car ne more napisati nove igre. že to, da se ravnatelj Posojilnice pri svojem obilnem uradnem delu loti skoro vsako leto kakšne nove stvaritve, je dovolj. To boste priznali. Vrhu tega pa njegova poslednja igra o koroškem ljudskem pevcu Drabosenjaku zvrhano zasluži, da še povemo kakšno pošteno besedo o njej. Saj igra o Drabosenjaku ni samo poizkus, da bi nam na odru predstavila odlomke iz življenja koroških Slovencev pod francosko okupacijo, za katero se je navduševal propadajoči slovenski kmetski bohem. Marveč je to prava tragedija koroškega idealista, žaloigra, skozi katero se kakor skozi prizmo lomijo žarki iz tedanje dobe v današnji čas in današnje razmere. Zgodovina se obnavlja, obnavljajo se usode ljudi, zato nam je Jaka špicar s svojo novo igro vrgel spet nekaj novih žarkov, ki mimogrede, bliskovito osvetlijo tudi marsikaj mračnega v današnjih dneh. ■ ★ Ono nedeljo, ko so v Radovljici ponavljali špicarjevo novost, se nas je peljala peščica Ljubljančanov tja gori pogledat to reč. Resnično ne samo zato, da utrati-mo sivi jesenski popoldan. Onkraj šmarne gore se je posmejalo vedro gorenjsko nebo in je prijazno zimsko solnce voščilo dobrodošlico vsem, ki so se Iztrgali izpod mokrotne ljubljanske megle, 2e Radovlji-. ca sama je* vredna obiska. Očarljivo mestece na visoki planoti je pravi kras gorenjske pokrajine, obrobljene od Karavank, Julijskih Alp in Jelovice. Starinski grad Turn sredi mesta, kjer domujejo oblastva, — v tihi kot postavljena gotska cerkev, mikavne srednjeveške hišice in ozki ulični prehodi se dojmijo gosta s svojo nenavadno, kar romantično posebnostjo. Kot gospodarsko in politično središče naše najpomembnejše in leto za letom najbolj napredujoče tujsko prometne pokrajine pa se Radovljica tudi naglo po-mlaja in raste. Celo naselje novih vil je že nastalo, moderno Vurnikovo kopal šče pod zeleno Oblo gorico zasluženo počiva po izredno živahni sezoni; odtod je še pozimi najlepši razgled po planoti nad Savo in po očarljivi planinski panorami. Toda zdaj je vsepovsod tako tiho ... Le redko kak avto šine po asfaltirani cesti proti Bledu, ki spi ob jezeru. Kar pa srečamo ljudi, so namenjeni v Sokolski dom. Domačinom so se pridružili gostje iz Žirovnice, iz Javornika, z Jesenic. In so prišli tudi koroški rojaki izza meje in izmed nas, med njimi starokatoliški župnik Lavrinc iz Ljubljane, ki je svojčas pasel ovči-ce tam, kjer se godi prvo dejanje špicar-jeve igre. Z njim je priljubljeni duhovni pastir Avsec, ki župnikuje v sosednjih Lescah. Narodni svečenik ne vidi zlega v tem, če prestopi prag gostoljubnega radovljiškega Sokolskega doma. Na poti k predstavi srečamo tudi Jako Spicarja. Oveseljen in kar presenečen nam sega v roke: — Ampak, gospoda, da ste se iz Ljubljane semkaj potrudili! Ne, pravzaprav bi te besede ne smele veljati za pozdrav, marveč za očitek. Očitek zato, ker tako redko hodimo iz Ljubljane na deželo pogledat, kaj se tam ustvarja, v kakšnih okoliščinah in s kolikerimi osebnimi žrtvami se razvija napredno-prosvetno delo, koliko večerov žrtvujejo možje in fantje, žene in dekleta, da z dobro naštudirano igro pripravijo širšemu krogu občinstva nekaj ur lepega, poštenega razvedrila. Toda z Jako špicarjem smo takoj ▼ drugačnih pomenkih. — Dopoldne — pravi — smo ustanovili sokolsko zadrugo. Udeležba je bila zelo zadovoljiva. Treba je, da si medsebojno pomagamo... Tako, zdaj pa pojdimo k predstavi! Tako: dopoldne je ustanavljal sokolsko zadrugo, popoldne vodi predstavo. To je nedeljski počitek Jake Spicarja. Radostni mu sledimo v lepi hram sokol-ske prosvete, ob katerem teče ravna široka cesta, kakor da hoče venomer bodriti k napredku, in za katerim utripa novo življenje Radovljice, kakor da si je sokolski dom izbralo za matico preroda na tem očarljivem koščku naše zemlje. ★ Radovljičani so poleg Sentjakobčanov gotovo najboljši amaterski oder v Sloveniji. Dvorana je prostorna, topla, a Se toplejša je zavest, da sediš med občinstvom, ki je žejno prišlo po duhovno okrep-čilo. Vsi so znanci in prijatelji, bratje ln sestre ene družine, Hvaležni sprejemajo, kar se jim dobrega nudi z odra in reagirajo živahno, neposredno: vsak dober dovtlp in vsako pesem pohvalijo s ploskanjem in ce. petanjem, a žalostni prizori jih ganejo do solz, da segajo žene in dekleta venomer po robčku, pa tudi marsikateremu bodre-mu sinu zatrepečejo lica od ganotja... Tako sod oživlja iskreno občinstvo dogajanje na odru. Gost te mesta se zdaj pa zdaj rad odvrne od odra in opazuje gledalce. A kadar pade zavesa, nas vse bodri lepa alegorija, naslikana na njej: trije sokolski bratje so si čvrsto segli r roke ta so nerazdružljivi v prisegi edin-stvu. Nad odrom pa nas dve lepi podobi spominjata neodrešenih krajev: solkanski most Primorja in gosposvetski prestol Ko-rotana. Radovljica z vsem gorenjskim kotom je obema zelo, zelo blizu. ★ Andrej Suster, kmet na Draibosenji, je bil premožen gospodar. Toda bolj kakor za kmetijo se je brigal za nesrečne štrofe in rajme. Pisal je stihe o božjih rečeh pa je znal ostro bičati tudi človeSke napake. Ko so Se Francozi vladali t koroških krajih, je v Šentjurju na dan cerkvenega že-gaianja leta 1813. odločno hvalil vpričo vseh francoska gesla o svobodi, enakosti in bratstvu. Na radovljiškem odru je koroško žegnanje podano slikovito in živahno, izmed vseh pa stopita v ospredje izvrstni lik piskrarja Jurja ta umerjena postava Drabosenjakova. V krepkih dialogih spoznamo v nadalj-nih dejanjih, kako Drabosenjak ustvarja svojo poezijo, kako pel tem propada, kako 09 aopec jojega tarejo rote, dokler ne zraste tragedija do viška: na sam praznik Treh kraljev, ko Drabosenjak po stari šegi okaja in blagoslavlja domačijo, mora družina zapustiti zapravljeni dom in se seliti v kajžo. Drabosenjo prevzame lakomni mlinar, ki si je pridobil tudi mlado ženo, Vranovo Mojci. Ampak vse gre naravno pot minljivosti in tudi v tej narodni igri se krivica kaznuje. Drabosenjak propada, vdal se je žganju, a propada tudi lakomni mlinar. Njegovo mlado ženo pa za bode Drabosenjakov sin, ki ni padel na Ruskem kakor so govorili, marveč se je vrnil in je razočaran segel po bodalu. To je konec. Nepričakovan, prenagel. A to je tudi edino, kar bi veljalo v vsej igri izpremeniti. ★ Igralci so se potrudili, kar se je dalo. Da bi jih posamič hvalili, ni treba. Kajti roka, ki jih je vodila k srečni skupni igri pri tem pa vsak lik izklesala in obrusila, je bila Spicarjeva. On se je nekaj tednov trudil s svojimi gojenci, ki so se sestajali ob večerih iz vsega radovljiškega okrožja h gledališkemu tečaju Zveze kulturnih društev. Se prav zato je predstava zaslužila, da smo jo šli nekateri Ljubljančani pogledat. Pred občinstvom je Jaka špicar toplo pozdravil goste, pred vsem predsednika ZKD ravnatelja Jerana. Pa bo po naSi sodbi odslej le narobe prav, da bomo Ljubljančani hodili pozdravljat kulturne pionirje na deželL Jaka Špicar je eden izmed prvih med njimi. m To se nam Je zdelo vredno omeniti in na radovljiški primer pokazati ob priliki Jutrišnjega Zborovanja Zveze kulturnih S l^rt/ m Matineja ZJCJ>. Film, ki je navdušil še vsakogar 1 Ena izmed najmočnejših epizod povojnega • v« I • t - - — ~ življenja! IrM^rATi Jk paula wessely KARL LUDWIG DIEHL PIZODA DANES v elitnem kinu matici za matinejske cene Din 8.50 in 5.50. omače vesti * Zanimivo predavanje Jadranske straže. Po uspelem predavanju krajevnega odbora ,'adralirike straže v Ljubljani bo drugo predavane dne 16. decembra (ne 17, kakor je bilo prvotno javljeno na tiskanih progra* mili) ob 20. uri v verandnj dvorani re-^tavraei e »Union«. Predaval bo g. Budau 1'ulius, dipl. mere. z Jesenic, o temi »Berlin _ Hamburg*. Predavanje bodo sprem liaie zanimive skioprične slike. Priporočamo vsem članom in prijateljem .Jadranske straže, naj izkoristijo to priliko in se v čim večjem številu udeleže tega zanimivega predavanja. Vstopnine ni! * Potovanje r Zvezo kulturnih društev v Parjz. Opozarjamo vse interesente za potovanje ZKD na pariško svetovno razstavo, da vplačujejo mesečne obroke potom poš;ne čekovne položnice. Vodstvo ekskurzije ima poseben čekovni račun št. 17.165. Predvsem opozarjamo društva in orožne odbore ZKD, da mora;o datj interesentom na razpolago čekovne po;ožnice št. 17.165., ne pa polož« nic ZKD. Zahtevajte položnice. * Prodaja znamk. Januarja bodo začele večje državne pošte prodajati odrezke poštnih spremnic iz leta 1932, na katerih so nalepljene znamke. Odrezki so zaviti v zapečatenih zavojih, ki tehtajo po 1 kg. Cena zavoju je 55 Din. Odrezke bodo prodajale pošte Ljubljana 1, Maribor 1, Celje, Kranj, Jesenice na Gorenjskem in Trbovlje 1. Ako pa je na področju pošte večje število interesentov, naj pošta javi, koliko zavojev naj se jih pošlje, da se olajša filateistom nakup starih znamk. Tisoči lepih dam Zahtevajte Jo povsod! * Naše eksportne cigarete in ostali tobačni izdelki, ki so namenjeni za porabo izključno zunaj naše države, se smejo kon-sumirati samo izven Jugoslavije in jih ni dovoljeno uvažati k nam. Zato potniki, ki prihajajo iz tujine, ah se vračajo k nam, ne smejo uvažati teh tobačnih izdelkov, ne kaditi jih pri nas, čeprav so naš, izdelki. LK-ažanje teh izdelkov tvori monopolski prestopek tihotapstva ki st kaznuje po ustrezajočih predpisih. Potniki »e opozarjajo, da v lastno korist ne uvažajo pri vstopu v državo eksportnih tobačnih izdelkov, da ne bodo imeli neprijetnih posledic. * Telefonski promel med Rakekom in Dunajem je uveden in stane razgovor 4.20 zl. frankov. * Nov grob. Umrla je gospa Marija Ko-vačičeva, rojena Zuža, vdova po trgovcu in posestniku v Mozirju. Ugledno pokojnico bodo začasno položili k večnemu počitku na pokopališču v Vidmu — Dobrepolju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje' * Gostivar je dobil električno luč. Pred 8 tedni je bil Go tiv&r tri minute električno razsvetljen, potem pa je nastal v električni centrali, baš kr so jo slovesno otvar-iali, nekakšen defekt in ves okoliš je bil -pet v temi. Doslej so popravljali škodo, občina je izdala za to prevo 100.000 Din, zdaj pa ima Gostivar vendarle tako težko pričakovano električno luč. Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. nm re* 8 »r 15485/36 * 1 l slovenske KorošKe. p0 uradni statistiki je bLo v v'sey koroški deželi sredi novembra 13.055 brezposelnih oseb. Na zadnJi seji celovškega mestnega svata pa so ugotovili, da je vsak deseti Ceiovčan v javni oskrbi. — V Št. Pavlu ua Žili s© te dni pokopali 73-Iebnega Janeza Cabušnika, po domače B^ekarja. Rajni ie bil z&lo Priljubljen v vsej oko\:':ei. 0 tem je Pričala tudi velika udeležba prebivalstva Pri pogrebu. Ja/nez Cabušnik je bi] vzoren narodnjak in gospodar. — V Škocijanu je slovensko bralno društvo minulo nedejiio slavilo bO-ietnjco svojega delovanja. Na proslavneim sporedu so bila igra »Slehernik«, pevske točike in deklaina-ciJe. K proslavi je društveni odbor Povabil vso Podiuno in še preko nJe vse prijatelje slovenske prosvete. — Na Vratah danes uči-teliem v naši šo^i ni več treba znati slovenskega jezika. čeprav našo šolo še vedno štejejo za utrakvistiono. Enako je tudi v Pod" kloštru. Slovenskega jezika ne čujemo več ne v cerkvj, ne v šolti. Duhovnika sta oba Nemca, učitelj®tvo nemSko. Potem se ne smemo čuditi, da se ljudstva vedno bolj loteva duševna otoPelo&t in verska brezbrižnost. — V PMberku streže gostom v Prajer-jevi gostilni že 25 let g. Štefan Breznik. Njegova gostilna si je Pridobila velik sloves da leč naokrog in kdorkoli pride v PUberk, se gortovo v njej ustavi. Svoj ugled Pa si je gostilničar Breznik pridobil tudi po svoji narodni značajnosti, zaradi katere ga tudi pravi Nemci sPoštuJejo. — V Smihelu imajo v najnovejšem času podružnico Heimatbunda Pred dnevi bi morala I>rvič nastopiti v neki bistriški gostilni, napovedan je bil tijdi govornik, nastopil pa Je samo zbor iz Ponikve in nazadnje je prišlo še do PretePa. * Bosanski železničarji gradijo konvikt za svojo deco. železničarji sarajevske železniške direkcije imajo razne zadružne in socialne ustanove, ki igrajo tudi iaven stanovskega kroga v socialnem in go-podar-skem življenju važno vlogo. Največ posla in tudi uspeha ima železničanaka kreditna in stavbna zadruga, ki posluje že 10 let in je mnogim članom omogočila gradlbo domov. Zdaj pa so železničarji sklenili zgraditi v Sarajevu konvikt, v katerem bo našlo zavetje preko 300 otrok železničarjev iz mesta in province. Poslopje bo stalo 3 milijone dinarjev. Matineja kina Union Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Veseloigra z lepo LIL DAGOVER in ADOLFOM WOHLBRUCKOM Žena, ki ve kaj hoče Cene 3.50 in 5.50 Din * Protialkoholna ambulanca, ki je bila nedavno ustanovljena v Sarajevu in ki zdravi pijance z injekcijami, ima, kakor zatrjuje njena voditeljica zdravnica dr. Zlatanovičeva, že velike uspehe. Zdravniki ambulance so dali že preko 3.000 injekcij in vsi soglašajo v tem, da so bile uspešne. Injekcije niso združene z nobenimi bolečinami, če pa je pijanec malo pred injekcijo pil, se zgodi, da po injekciji bruha. To se tudi zgodi, če po injekciji kaj popije. Trajanje zdravljenja je popolnoma individualno. V najtežjih primerih zadostuje 5 injekcij v dobi enega tedna- So seveda tudi primeri, v katerih pride do recidive. * Hercegovski tobak je 'etos izredno dober. v vseh monopolskih postajah v Hercegovini so Pričeli v sredo z odkupovanjem tobaka in ho odkuP trajal do 16- januarja. Samo v širokem Brijegu bodo odkuPHli po cenitvi monopolske postaje okrog 66 vagonov tobaka. Zaradi odlične kakovosti letošnjega tobaka in zaradi 20 odstotnega zvišanja od-kuPnih cen bodo sadilci dobili za kilogram tobaka povprečno po 20 Din. * Kupujte domače blago! Družba sv. Cirila in Metoda je Izdala 8 vrst božičnih in novoletnih razglednic. Komad stane 1 Din. Razglednice se dobe po vseh trgovinah in trafikah. * Pozor! Leto se bliža koncu in mnogo Ciril-Metodovih podružnic še n; nakazalo svojih prispevkov za leto 1936. Prosimo, da se čimprej pobere članarina in nakaže vodstveni blagajni. * Velika poneverb« v obflnl SoatL h Novega Sada poročajo o senzaciji, ki jo je povzročila afera, odkrita t« dni v občini Sonti biku Sombora. Senzacija je tem večja glede na osebe, ki so v afero zapletene. Revizija je ugotovila poneverbo poldrugega milijona Din občinskega in državnega denarja. Takoj so bili aretirani predsednik občine Djuka Vidakovič, blagajnik Josip Zec in tajnik Frane Malagurski. podtajnika Ala-go in ekskutorja Išpanova pa orožniki še iščejo. Od vseh je po Vojvodini najbolj znan občinski tajnik Malagurski. Kakor je pokazala dosedanja preiskava, so imenovani poneverjali občinski in državni denar že več ko tri leta. * Tovarna J0S. RRICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. «— Krajevni odbor J-S. Ljubljana _ i*, lezniea priredi v ponedeljek ob 19.30 v bivši bančni dvorani »Ljubljanskega dvora« (vhod iz Kolodvorske ulice) predavanje o »Vrbniku nad morjem«. Kdor pozna divjo romantičnost kršnega Vrhnika, te znamenite narodno-kulturne postojanke naše slavne prošlosti, gotovo ne bo opustil izredne prilike, spoznat,- iz ust predavatelj g. Mirka Kraglja — po materi vrhniškega rojaka — vse dragocene, nialokomur v podrobnostih tako kakor njemu znane posebnosti tega pa; triarhaličnega kraja. Pa 'tudi vse tiste, ki jim noga še ni prestopila na vzhodni breg blagoslovljenega otoka Krka. bo predavanje utegnilo zanimati, saj jih bo predavatelj z živo, vznešeno besedo za kratko urrco pove-del kar s sabo v ta zgodovinski predelčak naše zemlje in jim odkril vse njegove krasote. Vtdop ie vsakomur svoboden. Zapeka, lenivosf črevesja so vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN'DRAŽEJE dr. \Vandera. vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din R___ in v vrečicah po 2 drnžeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 21115/33._ Iz LffE&t|ane n_ Smučarski dres za Nj. Vel. kralja Petra II. G. Adalbert Pučnik, lastai,k tvrdke renomiranega modno-krojašikega sa Iona v Ljubljani, je bil pred kratkim za svoje delo deležen posebno visoke počastitve S kraljevega dvora v Beogradu mu je prispelo vabilo, naj pride mlademu vladarju, ki je navdušen zimski športnik, pomerit smučarski dres. G. Pučnik se je naročilu z veseljem odzval jn se odpeljal v Beograd, kjer je bil na kraljevskem gradu na De« dinju nadvse ljubeznivo sprejet- Nj. VeL kralj Peter II. 6i je želel za smuko kaj posebno praktičnega in je pravilno cenil, da se bo to dalo naročiti samo v Ljubljani, ki ie neposredno središče zimskega športa v državj. Izmed vzorcev, kj jih je g. Pučnik prinesel s seboj, si je visoki odjemalec izbral temnorjav gabardin in je tudi pri izberi kroja uveljavi svoi okus. Razume se, da 6e je g. Pučnik za tako naročilo še pose= bej potrudil in izdelal smučarski dres, kj bo lahko za vz»r vsem drugim krojem te vrste. V soboto in nedeljo bo smučarska obleka mladega vladarja razstavljena v izložbi Pučni« kovega lokala v Šelenburgovj ulici 1. in ne more biti dvoma, da sj ga bo prišla ogledat množica občinstva. u_ Pogreb gospe Kristino Hočovarjeve. Včeraj ob 14. se je izpred palače Dunav v Beethovnov} ulicj vršil veličasten sprevod, v katerem je množica prijateljev in znancev ob blizu in daleč spremila go. Krisitino Ho-čevarjevo, mater narodnega poslanca mr. Stanka Hočevarja z Vrhnike, na njeno poslednjo pot. Za križem so se zvrstili najprej nosile,} številnih vencev in oddelek vrhniškega Sokola v krojih in s praporom, za vozom z duhovščino pa se je pomikal avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda, v katerega so bih položili krsto, zavito v črno tkanino. Za krsto eo stopali najprej globoko užaloščeni sorodniki, nato pa še veliko število narodnega občinstva, med kate= rim smo opazi lj mnogo uglednih in zaslužnih nacionalnih delavcev iz Ljubljane, z Vrhnike in od drugod. Pr; železniškem prelazu na Celovški cesti se je sprevod zaključil, nakar je avtofurgon odpeljal krsto s pokojnico na Zgornji Brnik, od tam pa eo jo ob 15.30 svojci in domačimi spremili na pokopališče v Cerkljah. Predno si nabavite fotografski aparat „L £ I C O" se oglasite v trgovini FOTO TOURIST — LOJZE SMUC, Aleksandrova cesta 8 — ker je edini Slovenec, kateri je napravil specijalni Leica fototečaj v tovarni sami v Wetzlarju (Nemčija). — Knjigo, katero sem ob tej priliki izdal, »Z Leico po fotografskem svetu« Vam pa pošljemo samo proti odškodnini poštnih stroškov. — Torej po „L E I C O" k FOTU TOURISTU, kjer dobite v največji izbiri vse modele, tudi rabljene. Vsako zamenjavo starega modela v novega Vam izvršimo najkulantneje. n_ Maša zadušnica za blagopokojnim skladateljem Emilom Adamičem bo v ponedeljek, ob 7. v trnovski farni cerkvi. n_ Darovi. V spomin na blagopokojno gospo Emo Kl®menfičevo je darovalo torkovo keglaško društvo za Društvo slepih namesto venca 100 Din. — Namesto venca na grob g. Kristine Hočevarje, soproge lekarnarja na Vrhniki, je darovala rodbina Franca Kočevarja na Vrhniki 200 Djn za vrhniške revne otroke. u— Slovenski koroški pevej pridejo da-net-. opoldne z gorenskim vlakom v Ljubljano. Ob 17. bodo peui v študiju za plošče, ob 20. pa 'priredijo pevci iz Sel in Radiš koncert koroških narodnih pesmi v mali filharmonični dvorani. Koncert poaiovjjo jutrj ob pol 1(>. v dvorani Prosvetnega društva v Št- Vidu nad Ljubljano. Vse prijatelje koroške narodne pesmi vabimo na nocojšnji koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Kdor pa ne bi dobil vstopnice za danes zvečer, pa prosi* mo, da napravj jutrj v nedeljo mal izlet v Št. Vid. u_ Pianist Anton Trost, ki bo koncertiral v malj filharmonični dvorani v ponedeljek ob 20. uri, ima naslednji 6pored: Beethoven: 32 variacij, Brahms: Caprjcj in Rapsodija, Chopin; Sonata v h molu. Po odmoru igra Ukmarievo skladbo iz zapiskov, dalje 4 Škerjančeve skladbe in 4 iz sedmih Taj čevičevih balkanskih plesov. Nato slede Ra-velove vodooneLne igre, Debussyjev ples sne« žink in Umetalni ogenj, dalje Skrjabjnova i Tragična pesem in Valček, Marxov Pre-• ludij in Rapsodija ter Prokofjevo Vragovo podpjhovanje. Prof. Trost je znan kot naj-odličnejši slovenski pianist, zato opozarja« mo na njegov edini koncert v ponedeljek ob 20. u— Japonski vefer prj Sožanih. Drevi ob pol 21. bo v ve ran dni dvoran,- Zvezde nastopila gospa Marija Tsuneko-Skuškova. Priljubljena, popularna predavateljica bo So čanom predavala o japonski ženi ter o japonskih in kitajskih običajih. Vseuč. proL dr. Meldacov, čigar predavanje je bilo za no coj napovedano, je žai! obolel. A ni dvoma, da bo tudi nastop naše japonske dame pri« vaba mnogo poslušalcev, kar njena zanimiva izvajanja v resnic; tudj zaslužijo. Odprla bodo marsikomu pogled v popolnoma tuj. skrivnosten 6vet. u— Matineja ZKD. O filmu Zveze kulturnih društev »Epizoda« se je že svoje dni mnogo govorilo in to upravičeno, saj še nobeno filmsko delo nj bilo tako neposredno in globoko zajeto iz tiste povojne dobe, ki smo jo doživeli sami jn kj je zapustila vidne sledove širom sveta. Vsa zgodba je kaj enostavna; bančni polom si je izmed tisočev žrtev poiskal tudi našo junakinjo Paulo We6sely, skromno in tjho učenko dunajske umetniške akademije. Ona šele postopno spozna in občutj vso banalnost jn peklenski tempo tedanjega časa, dokler — izjema med izjemami — je ne reši sivolasi trgovec Torresani. Vse ostalo je ena sama veriga konfliktov in epizod, vse je položeno v roke one osebe, ki epravj zamotane, niti v red. >Epizoda« je film tisočev epizod, od katerih ne boste nobene preszrlj in pozabili, če ai jih ogledate kar vsakomur najfopleje priporočamo! Še danes ob 14.15 in jutrj v nedeljo ob 10.30 pri matinejskih cenah 3.50 in 5.50 Din v Elitnem kinu Matici u— Československa Obee bo priredila jutrj v nedeljo ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu je igra; >Rokovnjači na gradu«. u— Cetniško udruženje, pododbor Ljubljana, ima v nedeljo 20. t. m. ob 10. svoj redni letni obenj zbor v salonu pri g. Rozmanu. Sv. Petra cesta 85. u— Pravljična ura t Sokolskem dom« t šiški. Jutrišnjo nedeljo bo ob 9.15 pripovedovala sestra Jerasova našj mladjni prelepo zgodbo o »Mjklavževj noči« ob istočasnem predvajanju diapozitivnih sljk. Pred zgodbo bo nastopil Mik|. K obiilni udeležbi vab,- prosvetni odsek. u— Jugoslovanska gozdovniška liga ima svoj redni letni občna zbor jutri ob 10. v k>vskj dvorani hotela »Metropol«. P RAN£ JIKANJKA ul N 0 VA PAiAZAl n— Jnad >Jadran«. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. ur; se bo pričel letošnja novun&kj tečaj. Predaval bo tov. Uršpč Andrej o temi; Prvine Jadranovega programa. Udeležba letošnjih in Jankih novincev obvezna, ostali vabljeni. Odbor. u_ Združenje kleparskih jn instalacijskih mojstrov poziva članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g. Franca Gradjšarja ki bo danes v sobolo ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. 1 p M ad« 16 'etaa Ljubljančanka Zeraldina Katt (KatniKova) IRENA Lil Dagover — Sabine Peters — Kari SchSnbdck eamrv. Maa sološno oboževana Shirlev TempJe OTROK SREČE Ob 14.15 uri matineja. Cene 3.50 in 5.50 Din Mirhiko MeinI — A. B.-iisermnnn POSLEDNJA LJUBEZEN Pffi5WTfTOTI MARTA AVDEROAST Premiera! TRIJE SNUBCI UČITELJICE KKISTLNTJ Hans Sehoenker — Fritz Kampers Matineja ob 14.15. Cene 3.50 in 5J>0 Din LIL DAGOVER ŽENA. KI VE KAJ HOČE n_ Nezgoda rudarja. Iz Zagoria eo prepeljali na kirurški oddelek 25 letnega rudarja Franceta Jevšnika, stanu =očega v Pod-kraiu, znani vasi nad Zagorjem, ki se zara« dj rudniškega kopanja pod zemljo pomalem ;x)greza. a se posestnik' že nekaj let zaman bore za skromno odškodnino. Jev&njku je v jam j! padla težka skala na desne nogo in mu jo zlomila pod kolenom. n— Kararobol na voglu nebotjčneka. Včeraj malo pred poldnem je prjšlo na voglu Gajeve ulice in Tyrševe ceste do razburljivega karambola med nekim zasebnim avtomobilom, ki je prav tedai pripeljaj iz Ga-jeve uiiee, in pa tramvajskim vozom, ki je privozil v 6meri od kavarne Evrope- Avto je šofiral lastnik, banov; Tisk j zdravnjk dr. Joža Bohinc iz Cerkelj prj Kraru-u, pa je na svojo nesrečo preslišal, da mu od nasprotne stran, prihaja tramvaj na pot. Avto je trčil ob tramvajski voz. pri čemer je utrpel tako občutno škodo, da so ga moral; takoj odvje-$ v reparaturo. Tramvaj sam pa je ostal brez poškodb. u— Drevj ob 20. urj t Kazintj plesna re. vjja »Plesno-sportnega kluba« in mojstra Jenka s predvajanjem družabnega, športnega in ekscentričnega plesa. Vabljenj vsj ljubitelji plesa. Pred revi-o in po njej družabni Ples. Iz Celfa e— Za revne dijake rta drž. realni gimnaziji v Celju je po Dijaškem domu v Celju daroval g. Anton Petek, trgovec v Celju, 500 Din. Iskrena hvala! e— Mjklavžer večer, ki ga je priredilo Dramatično društvo skupno z obema podružnicama CMD, bo ostal vsem obiskovalcem v najlepšem spominu. Saj Celje še ni videlo tako originalno podanega Miklav ževega nastopa. Miklavž je žel za svojo igro, nagovor in vprašanja obdarovancem žel splošno priznanje. K razgibanosti prireditve je znatno pripomoglo tudi Celjsko pevsko društvo. 1 Matineja kina Sloge i Danes ob 14.15 in jutri ob 11. dop. Veliki koncertni in glasbeni film s sodelovanjem dunajskih filharmonikov Poslednja ljubezen A. Bassermannn — M. Meinl Matinejske cene 3.50 in 5.50 Din Smrt najbolj znane Zagorjanke Zagorje. 11. decembra. Sinoči ob 18. uri je umrla najbolj priljubljena in najbolj duhovita žena Zagorske doline, vdova ga. Marija Govejškova. Štela je 75 let. a dobro je bila razpoložena do zadnjega. Ko so na Marijin praznik slavili njen god. je hčerkam dajila lepe nasvete, obenem pa se je po stnri navadi šalila 7. vsrini. da pač nihče ni mislil: če? dva dni je ne bo več med živimi. Pokojnica je bila poročena s steklarskim mojstrom Govejškom. V zakonu se ji je rodilo več otrok in živi še šest hčera in en -in. Velikn tirnžina jp zahtevala več. kakor je bilo zaslužka, zato je skrbna mati odprla leta 1901. gostilno n"! zagorsko postajo. Kmalu sp je pr^soRa v Toplice, kjer je vodila znano Hnbitov • jsisMlno tako uspešno. da je 7.p let;1 1012. kupMa veliko po-ses^vo 7 gostilno in m^sa-ijo last zn ;or-ikerra Zorinovca. Gostilna jp ob dobri postrežb' in zlasti izvrstni kuhinj-' najbolje uspevala. V nadaijnih letiH ^»-s-bpo v vojni. je morala skrbn" crospodinia prestati marsikatero bridkost k*sr pa ni moglo snreh-neniM njenega značaja. Rokp fp imela vedno odnrtp zt tpvpžp in 7 velikimi rz-ku-njfm' je '-sikomuT vedela dobro svetovati. Pr' vojni ko so bile že vs*> hčerke ,iobro poročene je izročila posestvo z go-s-iino 7ptii. sedanjemu lastniku Tvanu Dr-i •->„ -»--p,r?a počitka ni uživala. Uia; ,eč ;>• biki vi,in; pii delu v pomoč svo ji hčerki. Govejškovo mamo pozna pač vse zagorsko prebivalstvo in povsod je ostavi-Ia lep spomin. V soboto ob pol 16. jo bodo polomili v grob na zemlji, ki je bila n»-kcč njena last. Davi pa je v 81. letu umrla gospa Marija Zibertova. ki je bila 25 let vdova po steklarju ter skrbna mati svojim otrokom. Pet jih je še pri življenju in so vsi v dobrih položajih. Žalujočim družinam naše iskreno sožalje. pokojnima pa večni mir! Razdiralno delo Zagorje, 11. decembra. Kakor se čuje, nameravajo sedanji občinski gospodarji v Zagorju ustanoviti dve šolski kuhinji, in sicer eno v zagorski in drugo v topliški šoli. Če bi ta namen izviral iz usmiljenja do ubogih lačnih otrok, bi smatrali to za lepo, plemenito delo. A kakor je javnost poučena, je ta načrt, ki je že odobren, naperjen proti delovanju naših marljivih kolašic v Zagorju. Nekatere osebe pač ne morejo preboleti vidnega, hvalevrednega dela, ki ga vrše Kolašice že nad 10 let v splošno zadovoljstvo vsega prebivalstva, ne glede na politično prepričanje. Kakor prejšnja leta tudi letos skr-be za opoldansko prehrano najubožnejših otrok, katerih je skupno z onimi iz Lok 200. Kuhinja za zagorske otroke je v Sokolskem domu, kjer je najbolj pripraven prostor Sredstva za kuhinjo prejemajo največ od banske uprave, poleg tega dobijo nakazila občine in od raznih dobrotnikov ki jih znajo Kolašice vedno srečno zaprositi Letos so sprejele Kolašice od občinske uprave 200 Din za božičnico in to od zneska 800 Din, kolikor ga je bilo v občinskem proračunu. Črtal pa je občinski odbor znesek 10.000 Din, ki je bil na svečani seji pred 7 leti odobren v prid revni deci, ki prejema hrano v kuhinji Kolašic. Kljub temu odtegljaju deluje kuhinja naprej in pri otrokih ne vpošiteva ničesar drugega, kakor resnično potrebo. Očitno je vsa protiakcija naperjena proti Kola-šicam za to, ker je kuhinja v Sokolskem domu, čigar praga ne prestopijo gotove osebe iz gole trme, kakor so se že večkrat izjavile. Kakor se dela po vseh drugih krožkih in različnih organizacijah, že zlasti pa med mladino proti Sokolu, tako je verjetno, da so razne osebe resno na delu za okrnitev kuhinje samo zato, da ne bi mladina hodila v Sokolski dom. Bolj in bolj so na delu mračne sile, ki hočejo rušiti vse, kar jim ni po volji, da bi čimprej pridobile v svoje vrste mladino, ki se udej-stvuje drugod, kakor je njim všeč. Toda znali jim bomo stopiti na prste. Nove resnice na Blokah Bloke, 11. decembra Tudf na Blokah je zapadel sneg na dobro podlago in domačini se marljivo smučajo. Sokolsko deco je Miklavž prav dobro ob« daroval. Poleg dece je bilo obdarovanih še kakih 40 ostalih otrok. Zadnje čase se je pričela akcija za elektrifikacijo občine Bloke, Lož in Starj trg. Na Blokah ie predsednik občine Rudolf razposlal po vaseh neke 1 okrožnice zaradj elektrifikacije, v kateri pa I pravi ljudem, da je v današnjih časih na-petjava elektrike brezmfselna FToke '>od, gotovo, kakor vedno, spet zadnje v banovini deležne elektrike. Občinske volitve eo imele preteklo sredo odmev na razprav; pred sreskim sodiščem v Ložu- Dne 23. septembra je namreč predsednik kr. organizacije JRZ kaplan Hren imel v Zakraju pri podpredsedniku Rafae« lu Zakrajšku volilni sestanek, na katerem je prav po krščansko sramotil poslanca Stanka Lenarčiča. Dokaz resnice, ki ga je g. kaplan ponudil, 6e ni posrečil jn je bid g. kaplan obso«en na 7 dni zapora in 300 Din denarne kazni pogojno na dve leti in na plačilo stroškov. Prj prvem zaslišanju je g. kaplan tajil, da bi bil sploh iszrekal v obtožnic; navedene besede. Ko je pa videl, da tud; od njega ponudene najbolj zanesljive priče predsednik Rudolf in člana odbora Rafael Zakrajšeik in Jernej Anzeljc v bistvu pričajo isto, kakor je navedeno v obtožnici, je spremenil svojo prvotno izjavo v toliko, da je sicer inkriminirane besede izrekel, da ah pa sodišče n; prolokoljralo v zapisnik, katerega je on sicer brez pripombe podpisal. Od zadnje pridige preteklo nedeljo se širijo na Blokah krive resnice. Gospod ka« plan kj je sam strasten lovec, je na prjžnici izjavil, da lov ob nedeljah jn praznikih ni greh, če gredo na lov eden, dva alj največ trije lovci: če jih gre pa na lov več, je pa to celo smrten greh. Tudi prodajanje v trgovinah. točenje v gostilnah in prodajanje v drugih obratih ob nedeljah in praznikih je greh. Kartanje za denar, pceebno »marja-šenje«, je pa dopustno. Dobro je to, da Blo čani preneso mars;kai in da so daleč od vsakega prometa ker ejceT b; bil navad tujcev na Bloke tak. da bi zmanjkalo prostora Bloke niso znamenite samo po starih smu-feh, po jadralcih, izgleda, da postajajo znamenite tudi po novih verskih resnicah. Kdor n- wri«we, naj pride gledat in poslušat Dva po nedolžnem pobita na cesti Maribor, 11. decembra Ko se je 60 letni posestnik Franc Pav-Kč, doma iz Ždč pri Sv. Janžu v Slovenskih goricah pred dnevi s ptujskega sej-mta vre5al domov, so ga na cesti napadli neki mlajši ljudje ter ga s poleni tako premikastili, da je Pavlič obležal nezavesten na cesti. Dobil je poškodbe po vsem telesu, zlasti po nogah, rokah in glavi. Od-premiii so ga nemudoma v mariborsko bol-nišrroo. kjer je Pavlič sinoči podlegel. Državno tožilstvo je odredilo obduikcijo. V svrho razjasnitve napada se vršijo intenzivne poizvedlbe in se domneva, da je pokojni Pavlič postaj žrtev zmote, ker je bil baje napad namenien neki dru dosle; še nezmam" napada1'?; nameravali izvršiti roparski napad in se v tej smeri vršijo poizvedbe. • Iz Ptufa nam poročajo: 1?. novembra je bil 18-letni ko&iTski sin France Križanec h St. Ruperta v Slovenskih gorich na obisku pri posestniku Malingerju v Rogoz-nici. kjer so ravno godovali. Zvečer je šel Križanec s tovarišem proti domu pa ju je na cesti napadla družba fantov. Padli so tudi streli nd katerih je pden zadpl Križanca v so divj k; ranjenca tudi oremlatili jp obležal npnvestpn ob eeeti Mp dnico hitro so ea spravili z cestnem Jarka in ga zapeljali v bolnišnico Ran* so bile po sebi nevarne vrhu tega so ge mfi-cirale fn j* moral Križanec kl^h vsej skrbi idado življenje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta «Ne vjiaš biti zvesta« z Luci Englischevo in dve predigri. KINO METROPOL. Danes ob 18.15 in 20.oU preiruera »pOD SREČNO ZVEZDO«. V glavni vlogi slavni tenor Jan Klepura. Muzika. Puecini-Duday Ob 16. uri matineja »BEJ.l PEKEL«. Pn ozeblinah -- »OBLAKOVO KA-MILCVO MAZILO«. a— Originali starega Maribora lzumi-Tajo. V Studencih je umri s/picšno znani 1 kaleč Gustl Vest o njegovi smrti se je raznesla z bliskovito naglico po v^eh Studencih. Saj so ga vs; poznali. Bii je pravi original, ki je zabaval nele odrasle, temveč tudi deco, Ki ga je poznala in rada imela. Vedno jim je imel kaj povedati, da so se smejali. Bil je pravi orig.nal, kakršnih najdemo le maiokje: Sličii je svoje-časnemu mariborskemu originalu »špon-hakiu« ali pa znanemu >pobrežkemu prezidentu«. Izmed te šegave trojice originalov ima Maribor in njegova okolica zdaj samo še >pobrežkega prezidenta«. a— Mariborski pododbor UROlR poziva vse rezervne oficirje, ki žele legitimacijo za oOo/o popust pri 6kratni enosmerni vožnji na železnicah, da ^e takoj, najkasneje pa do 20 t. m., prijavijo temu odboru. Prijavi je priložiti sliko v izmeri 6X9 Rezervni oficirji iz Maribora se lahko prijavijo osebno v Gosposki ulici št. 9. a— Organizacija obmejnih bož-čnic. Narodna vest nam narekuje, da imamo dolžnosti dredavanie o em eatru Predava bo kn-!zevn-:k e R Kreft ^kionvčrie rUke RIBNICA Soko!«k- zvočni kino bo pred-va ■ a • d rev ob 20 jn intri ob 15. in 20. zvoč-n film »Poziv za valček«. Za dodatek nov Taramountov zvočni tednik in domač ku}-ttttnj film. | JESENICE. Zvočni kino »Radio« bo pred" j vaiai danes jn jutr- ob 20., (v nedeljo tudj ! ob 15 uri) odlični velefilm »Otroci sreč?« z L. Harvey in W. Fritschem v gl. vlogi. Med dodatki zvočni tednik jn zvočnj kulturni film »Kraljestvo mravelj«. _ Sledijo: »Železni demoni«. POET Hermesov turnir odgoden ŽSK HERMES obvešča vse sodelujoče klube, da je pokalni turnir, ki ga je razpisal za dve nedelji v decembru, zaradi slabih vremenskih razmer in neprimernega terena na igrišču do nadaljnjega odgoden. Gospodarstvo Davčni dohodki v novem proračunu Smučarski tečaj na Veliki planini Od 28. t. m. pa uo i januarja 1937 bo na Veiiki planini smučarski tečaj za začetnike in tudi takšne, ki se žele še oolj izuriti v beli umetnosti Tečaj bo vodil srvezni smu-ški učiteij g. šušteršič Miloš. Namenjen je vsem onim, ki bodo v plamskem domu in onim, ki imajo svoje koče po planini. Zaradi termina je posebno prikladen za i takšne, ki uživajo božične počitnice, torej ' za dijake, učitelje in profesorje. Za prenočišče, hrano in pr\avo za tečaj za ves '.eden bo treba plačati le 200 do 250 Din. 'I'a vsota je mišljen* za one. ki | bodo nastanjeni v planinskem domu vsi ostali pa bodo plačali samo prijavnino — po zmožnostih Kakor kažejo vremensKe prilike, do za Božič in Novo leto na Veiiki pianin. dobra smuka in bodo torej tečajniki imeli mnogo smučarskega veselja če bi pa vreme nagajalo in bi se tečaj ne mogel vršiti, bo to še objavljeno. Službene objave LNP (Službeno št. 3 seja p. o. dne 9. t. m.) 1. Zavrne se predlog Gradjaiukega glede ponovnega odigran j a prvenstvene tekme s Slavijo—P, ker se je jesenski del prvenstvenega tekmovanja zaključi z 22. novembrom. Tekma se bo odigrala na prvi termin spomladanskega dela tekmovanja. — 2. Odobri se preložitev turnirja Herme. su in Mariboru aa 13. december. — 3. Opravičilo ss Stigliča zaradi nesojenja tekme Korotan—Reka jun. ?e aa predlog s.o. vzame naknadno na znanje. — 4. Ugodi se protestu Zaloga proti verifikaciji prvenstvene tekme Zalog—Mengeš dne 25. oktobra t. l z doseženim rezultatom 6:4 za Mengeš in se tekma razveljavi: ugotovilo se je da je izključen; igralec Mengša Kosec Ciril po izključitvi zopet vstopil v igro tn izvesten čas igral v moštvu. Tekma se bo ponovila na prvi termin v spom'adinski sezoni 5. U.o se odstopita v nadaljnji postopek poročili službujočega in sodnika o tekmi Korotan-Kr. proti reprezentanci Ljubljane (I—n razr.) dne 1 decembra v Kranju. — 6. Na podlagi poročil o tekmah 1. decembra se predasta k.o. Samec Rudolf, Drava, in Vamplin Stjepan, ČSK. 7. Verifikacija tekem: 1. novembra: DASK—Retje 1:3: 8. novembra: Železničar—Atletiki 10.0, Korotan—Svoboda 0:3, Moste—Mladika 1:5: Slavija—Jadran 0:5, Mars—Grafika 0:1, Kamnik—Mengeš 1:1, Savica—Gorenjec 6:1, Bratstvo—Radovljica 3:0 p.t., Slavija—Mura 1:3, Olimp— Reka 2:2, Slovan—Hermes 3:1, Laško— Jugoslavija 4:1; 15. novembra- Svoboda— Grafika 4:0, Mladika—Korotan 2:1, Jadran—Moste 2:2, Slavija—Mars 2:9, Brod —Zal^g 0:3 p.f., Kamnik—Disk 3:0 p.f. Svoboda—Kovinar 0:3 p.f., Gorenjec—So-ra 3:0 p.f., Savica—Bratstvo 3:4, DASK— Sloga 3:0 p.f., Korotan—Reka 3:3, Hermes—Amater 2:1, Olimp—Slovan 4:4, Atletiki—Maribor 0:3 p.f. — 8. Pooblašča se predsedstvo, da v mrtvj sezoni reši samo nujne zadeve Do nadaljnjega se seje p.o. odložijo in bo prva prihodnja seja p.o. sklicana z notico v službenem glasilu »Jutru«. Buljevič s. r. Državni oonodKi oa neposreanin davkov so v predlogu proračuna, za ieto 1937/38 predvideni v višini tAl* Din, to je za 180 milijonov Din več, nego je predvideno v proračunu za tekoče leto. Za posamezne vrste davkov so v primeri s tekočim proračunom predvideni naslednji dohodki (v milijonih Din): proračun predlog razlika 1936/37 1937/38 zemljarina 450 460 +10 zgrauarina 270 280 +10 pridobnina 280 310 +30 rent m na 40 40 — družbeni davek in dividendni davek 190 190 — uslužbenski davek -220 232 +12 samski aavtk 2 2 — obresti 20 20 — splošni neposredni davki davek na poslovni promet vojnica izredni doprinos k uslužbenskemu davku 75 78+3 dolgovani davki _85 100 + J 5 skupaj 2299 2479 +180 Najobčutnejše povečanje je v proračunu predviden^ pri davku na poslovni promet, ki naj v prihounjem proračunskem letu prinese J6U uiilijonov Um, to je za 100 milijonov vet. nego je predvideno v tekočem proračunu. Fz ekspozeja finančnega ministra je razvidno da Kaže d< nos tega davka rastočo tendenco tako v notranjem prometu kakor tudi pri uvozu Povišanje 1472 1534 +62 660 760 +100 7 7 — je predvideno brez povečanja davčne stopnje. Očitno bodo poostrili kontrolo pri pobiranju tega davka, ki se ponekod ne plačuje v redu in bo donos večji, če bo davčna administracija povsod tako strogo postopala kakor v Sloveniji. Povečanje donosa pridobnine za 30 milijonov pričakuje finančni minister glede na zboljšanje trgovinskega prometa in gospodarske delavnosti, glede na povečanje števila novih obvezancev in glede na davčni dodatek po Cl. 21 proračunskih dvanajstin za 1935/36, čigar finančni efekt se bo šele sedaj pokazal. V letu 1935/36 je prinesla pridobnina že 287.7 milijona Din; v prvi polovici tekočega proračunskega leta (april -september), ki je vedno slabša nego druga polovica, pa je znašal donos 141 milijonov. Večji donos uslužbenskega davka pričakuje finančni minister glede na dejanske dohodke v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta, ki so znašali skoro 121 milijonov Din Glede na ugodnejše cene kmetijskim proizvodom pričakuje finančni minister tudi večji donos od dolgovanih davkov. Isti momenti so bih merodajni pri povečanju pioračunske postavke za donos zemljarine. Predpis zemijarine znaša v naši državi 640 milijonov Din, od tega pa je treba odbiti 80 milijonov za neizterljivo zemljanno za. odpis zemljarine zaradi elementarnih šKod itd. Pri povečanju Honosa zgradarine je upoštevana okolnost. da je bilo zadnie leto zgrajenih precej novih hiš. Odmera ostanr ista kakor lan v višini 319 milijonov Din. dočim je donos predviden v višini 280 milijonov. Ju^oalov. Bei&rsdort & Co. d. t o. «. Maribor Naši beli mušketirji v Južni Afriki Kakor znano so naši teniški prvaki Pallada. Punčec, Kukuljevič in Mitič pod vodstvom g. Obiliča na teniški turneji v Južni Afriki V Capetownu so sedaj odigrali svojo i prvo tekmo z reprezentanco dežele We-stern Province, ki so jo premagali z lepim rezultatom 6 : 0. Njihova zmaga je v Južni Afriki povzročila pravo senzacijo. Tek- j mam je prisostvovalo 2.500 gledalcev. Koroška kolesarska župa v Slovenjgrad-cu. Jutri bo seja uprav, odbora K. K. Z. ob 14.30 v gostilni Rozman v Prevaljah. Ker je ta seja zadnja, se naprošajo delegati vseh klubov župe. da se te seje vsi zanesljivo udeleže. Predsednik. SK Ilirija. V klubski sobi kavarne Evrope bo drevi ob 1S.30 važen sestanek članov upravnega odbora. i Vremensko poročilo JZSS in Zve>ze za tujski promet z dne 11. decembra 1936. Kranjska gora-Rateče-Planica po stanju danes: — 1C, barometer pada. drobno rae-de, 25 cm suhega snega, sankanje neugodno. — Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes: 60 cm suhega snega. — Dovje-Mojstra-na po stanju 10. t. m.: mirno v višjih legah solnce. v dolini megla, suh sneg. 3muka dobra, vse ture izvedljive. — Bistrica-Boh. jezero po stanju danes: 0 C. mede. 15 cm suhega snega — Rakitna po stanju 10 t. m.: — 5C oblačno vzhodni veter, na zamrznjeni podlagi 20 cm srenja, smuka dobra. - Pohorje po st->n'u danes- Ruška koča: 3 C nvrno 10 cti snega prSi? smuka dobra Senjorfev dom: - ] C irsn" mirnn nn 10 n, prvPn.fr 40 em prčičn smti ka prav dobrn - Dom Tllr.ie v Planici Temperatura pod ničlo snežne razmere idealne, preko 20 cm suhega snega. Drs*!' ' šče SK Ilirije pred domom je urejeno in ( pripnrvišeno m drsalce. i Popoln zastoj avstrijskega azvaza lesa v Italijo že piejjbiij. iiieaec smo na tem mestu objavili pouatKe o avstrijskem izvozu lesa v okiobru, Ki so pokazali popoln zastoj izvoza v Italijo; saj je v tem mesecu od skupnega avstrijsKega izvoza mehkega rezanega lesa v višini 2.247 vagonov šlo v Italijo komaj 79 vagonov. Kakor se zdi, ta zastoj m bil samo tre-noten, kajt. tudi najnovejša statistika za november nam kaže skoraj enake številke. Medtem ko je Avstrija v novembru 1934. izvozila v Italijo 2.735 vagonov mehkega rezanega lesa m lani v novembru spričo nastopa sankcij celo 3.938 vagonov, je letos v novembru ves avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo znašal komaj 194 vagonov. Poleg te malenkostne količine je Avstrija izvozila v italijanske kolonije tudi le 154 vagonov mehkega rezanega lesa. Nekoliko večji je bil avstrijski izvoz brusnega lesa v Italijo, ki je znašal 411 vagonov, vendar je bil manjši nego lani, ko je znašal 555 vagonov. Znaten primanjkljaj pri izvozu v Italijo je Avstrija deloma krila s povečanim izvozom v Nemčijo in Madžarsko. Izvoz mehkega rezanega lesa v Nemčijo je znašal 638 vagonov, medtem ko je lani dosegel le 558 vagonov. Dvignil se je tudi izvoz v Francijo na 365 vagonov (lani 136) in izvoz v Madžarsko, ki se je povspel na 1670 vagonov (lani 1.076). Precej se je dvignil avstrijski izvoz okroglega lesa v Nemčijo, in sicer na 3.105 vagonov (lani 1.360). Prav tako se je povečal izvoz brusnega lesa v Nemčijo, in sicer na 741 vagonov. Navzlic povečanemu izvozu ziasti v Nemčijo ln Madžarsko, pa je skupni avstrijski izvoz lesa v novembru zaostajal za lanskim letom, saj je znašal po količini le 75.143 vagonov (lani 93.421), po vrednosti pa 4.6 mili iona šilingov (lani 6.3). Naš baker za romunski petrolej V sredo je bila v Bukarešti podpisana pogodba med našo državo in Rum unijo glede dobave rumunskega petroleja v zamenjavo za jugoslovenski baker. V tej pogodbi se Rumunija obvezuje, da bo naši državi dobavila letno 55.000 ton mineralnih olj in proizvodov nafte, in sicer 27.500 ton od 1. januarja vsakega leta naprej, drugo polovico pa julija vsakega leta. Dobava se ima izvršiti najkasneje v enem mesecu potem, ko bodo delegati jugoslo-venske in rumunske vlade proučili ponudbe rumunskih petrolejskih družb in ugotovili ceno za posamezne vrste mineralnih olj. Cene se bodo ugotovile na bazi zlatega angleškega funta. Rumunija pa se obvezuje, da bo kupila v Jugoslaviji ono količino bakra, ki točno ustreza vrednosti rumunskega petroleja, uvoženega v Jugoslavijo. Za plačilo uvoženega petroleja pa bo naša Narodna banka izdala rumunskim izvoznikom državne bone, rumunski izvozniki pa bodo dobili protivrednost za dobavljeno blago v le jih, čim te bone prezentirajo rumunski Narodni banki. Rok za plačilo teh bonov bo 1. novembra m 1. julija vsakega leta. Obresti teh bonov ne smejo biti večje, nego znaša diskontna • mera jugoslovenske Narodne banke. Gospodarske vesti ss Pred uvedbo . privatnega kliringa a Češkoslovaško Kakor poročajo iz Beo- ! grada, je v kratkem pričakovati da bodo izvršene važne spremembe v plačilnem prometu s Češkoslovaško O priliki sestanka guvernerjev novčaničnih bank Male an- . tante v Pragi so se vršila tudi pogajanja | o spremembi plačilnega prometa med n«*^ I državo in Češkoslovaško. Sedaj Imamo s j redni klktaH pioiimL W1 bodoče pa uaj se po doseženem načelnem sporazumu uvede privatni kliring. Potreben je le še pristanek obeh vlad. čim se uvede privatni kliring, se bo tečaj češkoslovaške krone določal na borzi na isti način, kakor se sedaj vrši privatni kliring z Avstrijo. Pogajanja za uvedbo privatnega kliringa se bodo v kratkem pričela. Uvedba privatnega kliringa pomeni, da bo v bodoče tečaj češkoslovaške krone nekak regulator za izravnavo med izvozom in uvozom v prometu s češkoslovaško. Verjetno je, da se bo v početku glede na znaten klirinški dolg naše države tečaj češkoslovaške krone v privatnem kliringu dvignil, kar 00 imelo za posledico olajšanje našega izvoza v Češkoslovaško; seveda vse to, če ne bo glede likvidacije starega salda v višini okrog 200 milijonov Din, ki ga dolgujemo češkoslovaški, urejeno na poseben način. Po tudi pozneje se bo tečaj češkoslovaške krone v privatnem kliringu držal bolj na višini svobodnih tečajev, ki so nekoliko višji, nego oficielni tečaji, po katerih se vršijo sedaj obračuni v kliringu s češkoslovaško. = KlirinSke terjatve v Nemčiji se zopet dvigajo. Poslednje poročilo Narodne banke o stanju aktivnih kliringov zaznamuje ponovno povečanje saldia naših klirinških terjatev v Nemčiji im sicer v času od 3. do 10. t m. za 1.5 na 19.4 milijona mark. Od 19. novembra se je klirinški saldo povečal že za 3.2 milijona mark. V kliringu z Italijo je ostal saldo starih terjatev nespremenjen na višini 19.0 milijona lir. V kliringu z Bolgarijo pa se je saldo zmanjšal od 691.000 na 509.000 Din. = Stanje Narodne banke. Poslednji izkaz Narodne banke od 8. decembra zaznamuje povečanje zlate podlage za 3 na 1602 milijona Din. Zlato v blagajnah je naraslo za 7 na 1560 milijonov, zlato v inozemstvu pa se je nadalje skrčilo za 4 na 42 milijonov Din. Menična posojila so naraaLa za 2 na 1465 milijonov Din, lombardna pa so naza-dovala za 1.2 na 250 milijonov. Obtok bankovcev se je skrčil za 16 milijonov in je znašaj 8- t. m. 5216 milijonov, to je za 339 milijonov več nego lani i® za 868 milijonov več nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz so narasle za 63 na 1656 milijonov; predvsem so se povečali žjrovni računi za 39 na 880 milijonov. Vrednost zlate podlage skupaj z ofjcielno premi'o je znašala 8. t m. 2058 milijonov Dm. kar predstavlja 29.94 odstotno kritje obtoka bankovcev jin obveznosti na pokaz (prejšnii teden 30.08%). = Nakaznilki promet z Madžarsko. Na fredlog poštnega ministra in Narodne ban-e ter na osnovi čl. 9 zakona o odobritvi pogodb med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju, je finančni minister izdal odlok, da se uvede nakazniški premet z Madžarsko n« vseh pošrtah v naši državi. Terjatve in dolgova te nakaz-n'ške službe se bodo likvidirale od časa do časa po sporazumu našega poštnega ministrstva z madžarskim poštnim ministrstvom z dogovorom o plačilnem prometu z Madžarsko Trani*>kem prometu se omeji do največ 1000 Din na mesec za osebo. = Naša produkcija zlata. Po uradnih podatkih je znašala produkcija zlata v zlatih rudnikih v Neresnici, pri Sv Varvari in v rudnikih družbe Trošnik Mineš v prvih devetih mesecih t. 1. 491 kg v vrednosti 22.3 milijona Din. V teh podatkih pa ni upoštevano zlato, ki 'se pridobiva iz bakra borskih rudnikov Ker ae dobi iz vsake tone surovega bakra iz Bora povprečno 50 gramov zlata In Je produkcija surovega bakra znašala v devetih mesecih 29 000 ton. se da Iz tega sklepati, da Je družba borskih rudnikov v teh devetih mesecih pridobila is bakra 150 ker zlata v vrednosti 65.8 milijona Din. Skupaj Je znaiala torej produkcija zlata v naši državi t prvih treh četrtletjih 1941 kg r = Tečaji državnih papirjev za polaganje kavcij. Nb podkgi oL 14 finančnega zakona za leto 1936/37 in v zvezi z odlokom od 10. oktobra 1936 je finančni minister določil za spodaj naštete državne vrednostne papirje tele tečaje: 7%oo državno posojilo v zlatu iz leta 1922 (Blair), jugoslovanska tranša 77 dolarjev za 100 dolarjev norainala; 8%oo državno zunanje posojajo v zlatu iz leta 1922 (Blair) jugoslovanska transa 87 dolarjev za 100 dolarjev; 7%ne obligacije državne Hipoteka rne banke v zlatu iz leta 1927 jugoslovanska tranša 89 dolarjev za 100 dolarjev. Ti tečaji veJjajo od 15. decembra 1936 do preklica Uporabljati se imajo pri vseh državnih ustanovah in samoupravnih telesih. kadar se imajo te obveznice sprejemati na osnovi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov v varš-ino po borznem tečaju. Navedena vrednost vrednostnih papirjev ostane v veljavi ves čas trajanja poroštva. obračunanega po tej vrednosti. Ti papirji se imajo preračunavati v dinarsko vrednost po obračunskem tečaju, ki ga določi finančni minister. Isti odlok opozarja, da se tečaj 79fcnega stebilizacijskega posojila v zlatu iz leta 1931, določen na 85 francoskih frankov za 100 nominalnih frankov. nanaša samo na obveznice jugoslovanske tranše. Borze 11. decembra Na ljubljanski borzn so oficielni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. V7 privatnem kliringu 90 se avstrijski šilingi trgovali po 8-39, angleški futi pa so se po včerajšnji oslabitvi za malenkost dvignili in je bilo povpraševanje po 23*>. V zagrebškem privatnem kHringu je bil promet v atrijskih šilingih po 8.30, v angleških funtih po 239, v grških bonih pa po 31.50, dočim so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.48. Nemški klirinški čeki so se prav tako nekoliko dvignili in stanejo v Ljubljani 13.77. v Beogradu 13.7126 in v Zagrebu 13-71, odnosno m konec decembra 13.49, odnosno za konec januara 13.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda nekoliko popustila in je bila zaključena po 373 (v Beogradu po 377). V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devta* Ljubljana. Amsterdam 2361.16 — 2375.75. Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 733-45 — 738.51, Cirrjh 9%.4o — 1003.52, London 212.26 — 214.32. Newyork 4304-76 — 4341.07, Pariz 202.16 — 203.60, Pmga 153.23 — 154.34, Trst 220-70 — 230.78. Curih. Beograd 10. Pariz 20.30. London 21.3450, Newyork 435.125, Bruselj 73.60, Milan 22-9250. Amsterdam 236.90. Berlin 175, Dunaj 77.75, Stockholm 110.05, Oslo 107.25, Kobenhavn 95-30, Praga 15.40, Varšava 81.85. Budimpešta 85-75, Atene 3.90, Bukarešia 3.25 Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 373 — 376. 4% agrarne 48 — 52. 6*/• begluške 70 bi.. 6% dalm. agrarne 65-50 bi.. 7% invest. 84 — 85.50. 7»/« Blair 76.50 bi-: delnice: Narodna banka 7000 — 7100, PAB 197 — 198. Šečerana Osijek 145 den., Gutman 53 den.. Osijeoka Ljeveomca 150 den., Dan-ica 45 den. Beograd. Voina škodi 377 — 377.50 (377), 4°/o agrarne 50-25 _ 50.50, 6% begluške 69.35 — 69.75. 7% invest. 85.25 — 86. 7% stabiliz. 84 den, 7% Drž hip. banka 89.50 den.. 7% Blaiir 76.» — 76.75, 8% bVr 86 — 86-50. Narodma banka 6980 — 7040, PAB 194.50 — 195.50 (195.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 11. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 128.375, za maj 124, za julij 109.75; koruza: za dec 109, za maj 101.50, za julij 96.625. + Winnipeg, 11. decembra Začetni tečaji: pšenica: za dec. 114.625, za maj 116. za jul/ij 113.25. + Novosadska blagovna borza (11. t-m.) Tendenca prijazna. Pše^ca (78 kg): baška, sremska, slavonska 157 — 159; banatska 154 — 158; baška ladja Tisa 164 — 166; ladja Begej 164 — 166; ladja Kanal 162 — 164; baška in banatska. ladja Dumav 163 — 165; sremska ladja Dunav 160 — 162; sremska ladja Sava 160 — 162. Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: baški in sremski 64 kg 117.50 — 122.50; jari 68 kg 124 — 126 Oves: baški. sremski in slavonski 104 — 105. Turščica; baška, sremska nova 71 — 73; sremska sušena 84 — 86. Moka: baška in banatska 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 _ 210; »6« 180 — 190; »7« 142.50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski, banatski 82 — 86. Fižol: baški beli brez vreč 220 — 225; z vrečami 235 — 340. + Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za maj 12-15 — 12.17. BOMBAŽ + Liverpool, 10. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji.: za dec- 6.70 (prejšnji dan 6.67), za maj 6.67 (6-63), za okt. 6.37 (6.34). + NewyOrk, 10. decembra. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za dec. 12.66 (12.49), za maj 12 24 (12.08). ŽIVINA + Sejem za prašiče v Mariboru. Na včerajšnji sejem so pripeljali 113 prašičev. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasoi po 65 do 95 Din, 7 do 9 tednov stari 115 do 140, 2 do 3 mesece po 160 do 220, 5 do 7 mesecev po 245 do 340, 8 do 10 mesecev po 365 do 520 Dan, ©no leto stari pa po 570 do 900 Din. Svinje so prodajala po 5 do 6.50 za kg žive teže in po 7.50 do 10 Din za kg mrtve teže. LITIJA. Mladega ponoviškega Sokola je zadel občuten udarec. Premeščen je nai marljivi načelnik tajnik in vnet društveni delavec br. Srečko Logar, učitelj na bano-vinskem vzgajališču za defektno deco. Br. Logar je primorski rojak m je prišel pred leti v Jugoslavijo, kjer je dobil nameščen je v vzgajališču. Vneto se je posvetil vzgoji mladine in ji je posvečal tudi ves prosti čas. Ob ustanavljanju Sokola Ponoviče — •Sava je posvetil društvu vse izkušene moči telovadca in športnika. Pri gTadnji novega Sokoiškega doma v Mačkovni pri Ponovi-čah. ki so si ga postavili pred leti člani po-noviške in savske sokolske družine je vneto pomagal tudi brat Srečko Marljivo je sodeloval tudi pri Športnemu klubn v Litiji Ponoviče. Litija in na Se Zasavje mu bodo prav gotovo prirasle k srcu. gaj je dobil pri nas občane t vo. Nameščen je rdaj v Zabrdu. skromni hribovski vasici v goratem Skofje-kjer n ie&no obilo «po- Po abdikaciji Edvarda VIII. Slovo od rodbinskih članov - Angleški krojači v zadregi - škoda, ki so jo utrpeli tvorničarji kristala in porcelana - Dobre kupčije z znamkami - Prepovedani Silmi - Iz življenja Yorškega vojvode Zadnji posnetek Edvarda Vffl. v kraljevski uniformi Vesti o abdikaciji angleškega kralja Edvarda VIII. so presenetile angleško in svetovno javnost, čeprav je bila po dogodkih zadnjih desetih dni pripravljena nanje. Vsi se zdaj sprašujejo, kaj bo storil odstopiv-ši kralj. Najpozneje v soboto bo proglašen za novega "angleškega vladarja vojvoda Yorški in obe londonski zbornici mu bosta prisegli kot suverenu. Kralj Edvard se je medtem poslovil od članov svoje rodbine. Z izjemo vojvode Gloucestrskega so se vsi člani kraljeve rodbine zbrali v dvorcu Yorškega vojvode. Kraljica Mary se je sprva pripeljala tja. Za njo sta prišla vojvoda Kentski in Yor-ški. Pomenek je trajal približno eno uro, nakar so se sorodniki razšli. Kmalu nato je zapustil gradič Belvedere tovorni avtomobil, natovorjen do vrha s kovčegi in prtljago. Vozilo je zdrdralo proti Londonu. Avto je vozil, kakor so naknadno ugotovili, prtljago kralja Edvarda. Slišijo se glasovi, da bo odstopivši kralj v najkrajšem času zapustil Anglijo ter odpotoval najprej v Cannes. Mnogo se v angleški javnosti razpravlja o vprašanju dohodkov sira Edvarda Windsorja, kakor se bo imenoval privatno kralj Edvard VTH. Zdi se, da se bodo njegovi dohodki stekali iz dveh vojvodin, Cornwallske in Lanca-eterske, kar bo znašalo približno 113.000 funtov na leto. O tajnem sestanku med odstopivšim kraljem in njegovo materjo, poročajo naslednje podrobnosti: Mati in sin se nista prvič sestala v gradiču Belvedere marveč v vili v parku Windsorske graščine. Kralj se je napotil tja po zapuščenih stezah ter je stopil v vilo neopazno skozi stranska vrata. Mati in sin sta ostala v razgovoru dve uri. Ves ta čas je bila straža pomnožena in nihče se ni mogel približati poslopju. Kraljica Mary se je po slovesu odpeljala v London ter je ostala ves večer v družbi svojih otrok v dvorcu Malborough. V Londonu se dosti komentira dejstvo, da je bil Yorški vojvoda po razgovoru z odsto-pivSim kraljem zelo bled. Abdikacija kralja Edvarda vm. povzroča prav resne skrbi — angleškim kroja- čem. Kako tudi ne! Saj je znano, da je bil mladi kialj še kot princ VValeški arbiter elegantianim. Njegovo oblačenje je bilo važno za ves svet. Angleški krojači so iz tega kovali svoj kapital. Zdaj tožijo mojstri šivanke in škarij, da so ostali brez vzorcev. Sprememba na prestolu jih navdaja z veliko žalostjo zategadelj ker se boje, da pomeni ta dogodek oovratek k staremu konvencionalnemu slogu. Ogromno škodo je prinesla abdikacija tudi tvor-ničarjem porcelana in kristala. Spričo kio-nanskih svečanosti so bile namreč vse trgovine pclne kraljevih kipov, kiožnikov s kraljevo podobo, itd.. Dobre kupčije pa dela pošta z znamkami. Znamke s sliko kralja Edvarda se prodajajo na debelo in si jih vsi skušajo nabrati čim večjo množino. Filatelisti so namreč prepričani, da bodo takoj ko stopi na prestol novi kralj, izgi- nile te znamke iz prometa. Nadomestile jih bodo stare znamke s pretiski. Znamke s kraljevo sliko bodo torej močno poskočile v ceni. V Hollywoodu so zabranili snemati filme iz življenja odstopivšega kralja. Ravnatelj cenzurnega urada za filme Gill Hays je izdal odlok, ki prepoveduje filmskim podjetjem izdelovanje in predvajanje takšnih filmov. Praktični Američani so namreč iz ustavne krize v Angliji skovali svojo poslovno senzacijo, štiri podjetja so začela izdelovati filme ljubezni. Zdaj bodo te posnetke uničili. Ameriški filmski cenzurni urad ni službena, temveč privatna institucija, toda filmske družbe so dolžne spoštovati njegove sklepe in se držati navodil, ki jih dajejo ti cenzorji. Novi angleški kralj Albert I. (s tretjim imenom tuai Jurij, zaradi česar bi utegnil zasesti prestol pod imenom Jurija VI.) se je narodil 14. decembra 1895 v Sandring-hamu kot drugi sin kralja Jurija V. in kraljice Mary. Prvotno je bil določen za službo pri mornarici, študiral je v Osbornu ter v Royal Naval College v Portsmouthu ter je postal v septembru 1913. pomorski kadet, še isto leto je šel na potovanje v Zapadno Indijo. Zaradi zdravja se ni udeležil svetovne vojne, vendar je bil priča pomorske b;tke pri Jutlandu proti koncu 1. 1917. Od oktobra 1918. je siužii kot pilot v angleški zrakoplovbi. Po svetovni vojni je šel na Trinity College v Cambridge, kjer je študiral nekaj časa zgodovino, narodno gospodarstvo in jus. V juniju 1920 je dobil naslov Yorške-ga vojvoae, eno leto pozneje mu je bil priznan čin poveljnika na morju, 1. 1922 pa je postal polkovnik v polku Vorkshire-škega vojvode. Dne 26. aprila 1923 se je oženil z lady Elizabeto Margerito Boves-Lyonovo, ki pripada po svojih prednikih najstarejšemu škotskemu plemstvu. Mlada zakonca sta napravila več potovanj, posebno v južnoafriške protektorate. Yo-ški vojvoda je zastopal angleškega kralja pri raznih dvor nih svečanostih v Jugoslaviji, Rumuniji in češkoslovaški. L. 1925. je prevzel pokroviteljstvo na razstavo v VVimbledonu, 1. 1927 sta s soprogo odšla na potovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo. Po smrti kralja Jurija V. je stopil na prestol Waleški princ kot Edvard VIII. Yorški vojvoda je bil dotlej prestolonaslednik. Potem, ko je kralj Edvard zasedel prestol je bil Yorški vojvoda imenovan za admirala, generala in tudi višjega maršala angleške zračne obrambe. Zanimiva fotografija v vili »Lou Vlei«. Od leve proti desni: lord Brownlow, ga. Rogersova, ga. Simpsonova in g. Boge rs Nič al pomagalo • • Za časa ustavne krize v Angliji so vozili po londonskih nllcah kolesarji s tablicami in napisi, da kralj ne sme odstopiti. Ta agitacija pa ni imela uspeha, kajti kljub nji je prišlo do abdikacije Edvarda VIII. Kaj se je zgodilo z „Južnim križem"? V Parizu so v velikih skrbeh za usodo znanega francoskega letalca Mermoza, ki je bil s svojim letalom >Južni križ« na pota iz Dakarja v Francoska Zapadni Afriki preko Atlantskega oceana v Natal v Braziliji. Ko je bil še kakšnih 700 km oddaljen od Natala, Je brezžično sporočil, da eden izmed četverice motorjev njegovega letala slabo deluje. Odtlej so utihnile vse vesti o njem. Mislijo, da se je bodisi pokvarila še njegova brezžična postaja, bodisi da je bil prisiljen pristati kje na oceanu. Letalo kj so ga takoj po zadnji njegovi vesti poslali v tisti kraj, odkoder se je oglasil, se je vrnilo brez uspeha. Tudi braziljske posta ie ne vedo poročata ni" česar o usodi letalca. Medicinski izreki Prekomerno pomanjkanje vodi pri revežih do jetike, prekomerno uživanje pa pri bogatinih do hipohondrije. (Marta Plaschkes). Samo zdravje je življenje. (Hagedorn) Zdravnik je pomočnik narave. (Galen) Slabše nego biti dozdeven bolnik, je biti dozdeven zdrav človek. (Lobel) Kjer obstoji nevarnost okužitve, je bolje biti preveč previden nego premalo. (A. Roemer) »Maginotova črta" v Rusiji Rdeča vojska naj se podvoji, letalska sila pa po troji Kakor smo poročali, se je vršila v moskovskem Kremlju te dni tridnevna konferenca sovjetskega obrambnega sveta, ki 6o se je udeležili vojni minister maršal Voro-šilov, njegov sodelavec maršal Tuhačevski, šef generalnega štaba general Igorov, vrhovni poveljnik ruskega Daljnega Vzhoda general Bliieher in poveljnik konjenice general Budjeni. Na tej konferenci so izdelali velikopotezen oboroževalni načrt. Rdeča armada naj .bi se podvojila, ruska letalska sila pa po-trojila. Nadalje so sklenili, da bodo letalska oporišča prenesli v notranjost dežele, da bi jih zavarovali pred sovražnimi zračnimi napadi. Končno so sklenili, da zgradijo na zapadni meji neprekinjeno obrambno črto najmodernejših utrdb po vzgledu francoske Maginotnove črte. Podobno delo bodo izvršili tudi na Daljnem Vzhodu. Skupna dolžina teh obrambnih črt bo znašala kakšnih 4000 km. Na tisoče ljudi je utonilo Strašna poplavna katastrofa na Filipinih Guverner province Isabella na severoza-padu glavnega filipinskega otoka Luzona je sporočil, da je strešna poplava obiskala to ozemlje. 54 mest in vasi je postalo žrtev te poplave, nešteto ljudi in živali je odplavilo v morje. To je najitežja poplava v zgodovini tega otoka. Vodne mase so pridrle popolnoma nepričakovano v gosto naseljeno ozemlje ob bregovih reke Ca-gayan. Ta reka se je dvignila 10 m nad normalo pod vplivom silnega deževja. Do- slej so našli kakšnih sto trupel, toda reševalna dela so v večini krajev siino otež-kocena ali pa sploh nemogoča. Zafto bo število žrtev še neprimerno večje. Častniki vojske, kri se udeležuje reševalnega dela, pripovedujejo, da jc Cagayan odplavil v morje tisoče trupel. Njkoli ne bo moeoče dognati ves obseg katastrofe. Vodne mase so uničile velikanske nasade tobaka in ri-ža. Boje se tudi kužnih bolezni, ki bodo gotovo sledile poplavi. Konec „ Leteče trdnjave" Huda letalska nesreča v Kaliforniji Iz Seattlea v Kaliforniji poročajo, da je tam veliko vojno letalo treščilo kmalu po vzletu na tla in popolnoma zgorelo. Letalo je bilo cisto novo in je hotelo odle-teti, da ga prevzamejo vojne oblasti. Čeprav uradno ne objavljajo nobenih vesti o tej katastrofi, poročajo iz zasebnih virov, da je šlo za model, ki ao ga označili za »letečo trdnjavo«. Ta velikan med vojnimi letali je imel celo baterijo štirih topov, več strojnic in celo lahek tank. Za- letel se je v skupino ameriških vojaških letalcev. Vse osebe, ki so bile na krovu, med njimi več višjih častnikov, ki so se hoteli udeležiti poskusnega poleta, so bile ubite in tako tudi več vojakov iz skupine, v katero je letalo padlo. Skupaj je našlo smrt 21 oseb. »Leteča trdnjava« je bila prva iz nove serije, ki je nobeno letalo na svetu ne prekaša po zmogljivosti m br/ m. Poroka v prazgodovinski jami Kostum iz živalskih kož, pa naočniki... Američani si izmišljajo za svoje poroke vsakovrstne cenene senzacije. Ne zadostuje jim, da bi izrekali usodni »da« pred poročnim uradnikom, treba jim je k trezni ceremoniji še nekaj moderne romantike. V Ameriki so imeli že poroke v čakalnicah Naduha in zakon Ali se sme ženska ,ki trpi za naduho, poročiti? Zdravniki odgovarjajo na to vprašanje, da nimata niti zakon niti nosečnost na naduho posebnega kvarnega vpliva. Zgodilo se je celo že, da se je bolezen po porodu izboljšala. Ali se sme nadušna ženska poročiti, pa zavisi v prvi vrsti od stanja njenega srca. Srce zavoljo napadov naduhe lahko zelo trpi in dobi različne okvare. V takšnih primerih utegne imeti zakonsko življenje seveda slabe posledice. Tudi če se je naduha razvila do emfizema ali do obist-nih komplikacij, kar se sicer dogaja zelo redko, je zakon odsvetovati. Seveda ne gre tu toliko za zakon sam, kakor za nosečnost. Nekomplicirana in nehuda naduha, ki ne nastopa pogostoma, pa ni ovira za zakon. Fred Buckinghamsko palačo se zbirajo ogromne ljudske množice in čakajo novic e rešitvi ustavne krize Nove barve za moške HoIlywoodski krojači, ki oblačijo filmske zvezdnike, pripravljajo prevrat, ki bo zbudil gotovo paniko med konservativno oblečenimi moškimi. Stare sivkaste, nove rjave in večno ponavljajoče se temno modre barve naj se umaknejo pravemu navalu novih barv. Črne večerne obleke za gospode so po teh načrtih že premagano stališče, fraki naj bodo n. pr. nebesno sinji. Takšne frake in smokinge, pa tudi v drugih barvah, nosi n. pr. nosilec vlog mladih zaljubljencev, Robert Tavlor, ki ga proglašajo mnogi za naslednika Rudolfa Valentina. (Smje in svetlo rjavo ali pa sploh nebarva-no blago je blago, ki ga ima najrajši. K temu nosi ovratnice, ki so v skladu z barvo smokinga, dočim &o hlače tradicionalno črne. Njegovi krojači pravijo, da ima — barvni film svoj vpliv za te nove barve, pa namigujejo, da nihče ne ve. kaj bodo nosili celo konservativno oblečeni moški recimo v dvanajstih mesecih. Kupujte domače blago! _ železniških postaj, na prekomornikih, v letalih. V neki unijski državi uživa velik sloves »leteči poročni uradnik«, ki veže zakona željne dvojice samo v letalu. Sedaj pa sta si neki ženin in nevesta izmislila nekaj novega. Obrnila sta se na guvernerja države Ore-gon s prošnjo, naj bi privolil, da bi ju poročili v prazgodovinski jami. K ceremoniji se prifrknjena človeka nista pojavila v belem oblačilu in fraku, kar bi bilo sicer za podzemeljsko jamo še bolj prifrknjeno, temveč sta bila oblečena v — živalske kože. Uradnik, ki je izvršil poročni obred, je bil odet seveda v svoj talar. številni svatje obeh novoporočencev so menili, da je bila poroka v opisanih okliščinah »very niče«. J^e eno je motilo originalnost. Po-ročenca sta nosila h kostumu iz živalskih kož namreč moderne — naočnike. ANEKDOTA Nekega pevca, ki je bil vsekako sposoben v svoji umetnosti, a tudi strašno domišljav, so predstavili nekega dne Ludo-viku XTV. Kralj je opazil, da ima precej slabe nogavice. Vprašal ga je, ali je on tisti pevec, o katerem so mu pripovedovali že toliko pohvalnega. »Ne vem, Veličanstvo«, je dejal tenor z veliko gesto, »lahko se pa pohvalim, da imam glas, s katerim napravim lahko vse, kar hočem.« — »Ce je tako«, je odvrnil kralj »tedaj bi vam priporočal, da napravite iz njega par nogavic, zelo bi vam bile že potrebne.« VSAK DAN ENA Nekoč je zardevala ona, zdaj obliva rdečica njega. . t / (»Politiken«), Kulturni pregled Razgovor z igralcem Zv. Rogozom Sestala sva se ordan t veliki, prijetni kavarni na Pfikopih, odkoder je saino skok do Stanovskega gledališča. Zvoniinir Rogoz, dobri znanec ljubljanske gledališke publike, je imel tega dno generalno skušnjo* Tovarnarja Dodsworthyja« (po romanu Sinclaira Lewisaj. Ujel je kratki presledek, ki sva ga izpolnila s spomini na domovino m z razgovorom o njegovem delovanju v Pragi. Šla sva po vrsti. Tudi umetnik je najprej človek. Kako je pri Narodnem divadlu preskrbljeno za materialni obstoj igralcev? Zvonimir Rog oz je med drugim pripovedoval, da ima vsak igralec pogodbeno določeno število obveznih predstav v sezoni; zanje dobiva mesečno gažo. To število se giblje med 80—120. Ko ga prekorači, dobiva m alehern nadaljnji nastop honorar, ki je takisto pogodbeno določen (50—100 Kč). honorar izplačajo šele ob koncu 6ezone. S tam sistemom je uprava dosegla, da 6o predstave res kar moči popolne, ker ni več tekme ta glavne vloge. Tudi vodilni igralci prevzemajo postranske vloge, ker jih lažje in hitreje naštudrrajo in lahko lato pogosteje nastopajo. Posledica tega pa niso samo popolnejše predstave, marveč tudi .večji odziv med občinstvom. , Kakšen je odziv dobrih dramatskib del? — Premiere v Stanovskem gledališču so •po navadi že v naprej razprodane, včasi celo osem dni pred prvo predstavo. Obisk olajšuje tako zvani bločni sistem: kdor se zanima za gledališče, kupi blok z desetimi vstopnicami, ki jih dobi skoraj za četrtino ceneje. S temi vstopnicami lahko obišče katerikoli dan poljubno predstavo. — Posamezne igre dajejo minimalno desetkrat v sezoni, uspe.mejše dosežejo celo 50—80 ali še več predstav. Med najuspešnejše uprizoritve zadnjega časa sodijo Vernerjevo »Ljudje na ledeni plošči«. Krstna predstava tega komada, ki je bil lepo sprejet tudi v Ljubljani, je bila 19. aprila t. I. Prav minule dni so imeli v Stanovskem gledališču 80. predstavo. Velik uspeh zaznamujeta tudi Shakespearov »Julij Cezar« in Sha\vova »Sv. Ivana« v Dostalovi režiji. Izmed letošnjih novitet obeta biti »šlager« sezone igra Emila Vachka »Benedek«. Emil Vachek je znani romanopisec (v slovenskem prevodu imamo roman »Kri ne kliče po maščevanju«), a se krepko uveljavlja tudi ko* dramatik. Premiera »Benedka« je bila 2?. novembra t. L Vse dosedanje predstave so že v naprej razprodane. Glavna oseba te igre je znani avstrijska general Benedek (1. 1859 vodil vojno z Italijo, 1. 1866 poveljnik pri Hradcu Krdlovem). Nastopa tudi cesar Franc Jožef. Ali pride na vrsto kakšno delo iz jugo-jalov, dramatike? G. Rogoz je odvrnil, da bo Stanovsko gledališče še v tej sezoni uprizorilo v njegovi režiji Krleževe »Gospodo Glembajeve«. Gledališka politika sedanjega šefa drame Nar. divadia (s Stanovskim gledališčem), kaže lep uspeh. Zanjo je značilno, da predvsem pospešuje domačo dramatiko; tako obsega repertoarni načrt tekoče sezone kakih 15 domačih avtorjev. Uspeh dosedanjih .predstav kaže, da je linija Hilarjevega naslednika, univ. prof. dr. O. Fischerja res v lepem skladu s pomenom in značajem tega reprezentativnega praškega gledališča. 0 6ebi je pravil g. Rogoir,, da ne more dosti režirati. ker je močno zaposlen z igranjem. V Narodnem divadlu študirajo posamezne igre tri tedne. Ta rok nikakor ni predolg in zahteva mnogo intenzivnega dela. Zlasti pri njem, ki mu češčina ni materinščina. Češki jezik je sploh neverjetno .težak, če ga hočemo obvladati do zadnjih fines njegove vokalne barve in govorilnega ritma. Celo rojenim Cehom dela odrska govorica neke težkoče, kajti praška kritika je stroga in zahteva, da naj se z odra .oglaša kar najlepša in najpravilnejša češčina. S suflerjem si ne moreš dosti pomagati — ne le, ker je tu zelo diskreten, marveč ker mu zaradi hitrega tempa češčine ni mogoče slediti. — Ležerne igre tn ne poznamo! — je vzdihnil g. Rogoz kakor iz neke nostalgije za tem, kar je bilo kdaj v preteklosti. O svojem filmskem udejstvovanju. ki smo ga v Ljubljani spoznali zlasti iz nacionalnega filma o M. R. Štef&niku, je dejal g. Rogoz, da ne more nastopati toliko, kakor bi sam hotel. Uprava Narodnega gledališča načelno ne dopušča, da bi člani njegovega ansambla nastopali v nekvalitetnih filmih, zato je potrebno za slehern film posebno dovoljenje. Mnogo kvalitetnih filmov pa na Češkoslovaškem ne proizvajajo, tukajšnji film je še vedno bolj lokalen in ne sme stati več ko pol milijona Kč.; to pa daje razvoju čsl. filma omejene razvojne možnosti. G. Rogoz je nameraval sodelovati v velikem filmu »Atentat« po romanu Karla Novega; žal da je lepo zamisel tega filma pokopal odpor z neke strani izven Češkoslovaške. Nedavno so bili otvorjeni novi filmski atelji v Radlici; v prvem filmu, ki ga nameravajo tu posneti, z naslovom »Semafor«, bo igral g. Rogoz večjo vlogo. Glede svojih izkušenj s filmom pravi g. Rogoz. da prehod z odra v filmski atelje ni lahek, kajti film zahteva čisto drugo tehniko igranja. V filmu lahko sodeluje samo tisti dramski igralec, ki je igralsko usmerjen povsem moderno; tako je na pr. patos. tolikanj priljubljen — starejšim dram skim igralcem, v filmu nemogoč, vprav smešen. V filmu ne pomagajo tiste drobne laži. tista narejenost s katero si kajkrati pomaga dramski igralec, kajti objektiv je objektiven, kamera je hudo kritična, mikrofon pa še bolj. G. Rogoz je bil nedavno povabljen na gostovanje v Zagreb. Ali bi ne bilo primerno. če bi ga ob tej priliki tudi naša. gledališka uprava povabila za kakšen nastop? Glga Oljdekop — naša nova Santuzza Nj minilo niti leto dni, odkar je Ljubljana sprejela v svojo sredo izredno simpatično pevko Olgo Oljdakopovo, bivšo članico beograjske opere. Nujna je bila potreba, da si pridobimo dramatični sopran, kar se nam je prj izberj v poln; meri posrečilo. Mlada umetnica je nastopila v Ljubljani prvič kot gost preteklo sezono v vlogi Leonore v »Trubadurju«. To gostovanje v naši operi ie bilo tako uspešno, da jo je uprava naše" ga gledališča takoj angažirala in jo uvrstila med svo.e stalne soiiste. Olga Oljdekopova ie bila rojena v Romnjh v Rusiji- Njenj predniki so bili Švedi, toda eo ee že davno porušili, o pokolenju priča le še njeno ime. Ob revoluciji se je vsa dru« žina preselila v Jugoslavijo, kjer deluje oče še sedaj kot državni zdravnik. Olga Oljdekopova se je najprej vpisala na filozofsko lakulteto zagrebške univerze. Ker }j ta študij ni b;i prav prj srcu, ga je opustila in prešla na kemik) ter ta zanimivj predmet tudi absolvirala. Ob istem času se je začela učiti tudi petja v zagrebškem glasbenem zavodu prj profesorici Streimovi, v Beogradu je ta študij nadaljevala in ga dovršila na glasbeni šolj Stankovič, izpopolnjevala pa 6e je tudi pri profesorici Carini, bivši članici milanske Scale. Njen prvj angažma je bil na beograjski operi, kjer je pela med dmgim vlogo Elisabete v »Tann» hauserju«. Jaroslavovno v »Knezu Igorju«. Amelijo v Verdijevem »Plesu v maskah«, Loto v >WertherjiK in še mnoge druge odgovorne partije. Omeniti ie treba, da se je lepo uveljavila tudi kot koncertna pevka. Prva njena partija v Ljubljani je bila Aida, kateri so sledile Katarina Izmajlova jn še druge pomembne vloge. Glede vseh njenih nastopov so sj naši in beograjski kritiki edini, da je gdč. Oljdekopova dramatična sepranistka izrednih vrtin, ki jo moramo uvrstiti med najodličnejše pevke, kj 60 šle preko našega odra. Mlada pevka ima siguren, simpatičen nastop, zvočen, vznesen glasovn; polet, se spenja z lahkoto v jasne višave, glas ji je gibčen in izvrstno šolan ter se lahko prilagodi vsem potrebnim ni* jansam, karakterjzi ranjeni in akcentom. Njena inteligenca jo usposablja, da se lahko poglobi z vso resnost-o in z velikim razumevanjem v temeljno ubranost vloge. Nedvomno j,- ie naša. ejcer kritična operna publika hvaležna za njene kreacije, saj jo je sprejela z vso ljubeznijo, s katero spre« jema priznane umetnike. Zalo razveseljiva je tudi vest. da bo simpatična umetnica pela drevj partijo Santuzze v »Cavallerjii rusticani«. J. S. Koncert bežigrajskega pevskega društva V novi narodni šola ob Vodovodni cesti, v njeni veliki in akustično zelo primerni dvorani je priredilo Bežigrajsko pevsko društvo 7. t. m. vokalni koncert. Spored koncerta je obsegal tri dele. Otvoritvena toSka je bila skladba Antona Fonsterja 3.Gorenjci«. V zboru se je v začetku opazila neka trema, ki pa je v naslednjih izvajanjih izginila, kar pa ni čudno, saj je ta skladba za zaCetek dovolj težavna. V začetku naj bi se po možnosti izvajala skladba, ki ni pretežka, zato pa efektna in lahka. 2eleznikova skladfoa »Prošnja« je bila prav l^jpo podana. V Pu-šovi »Fantovo slovo« moramo omeniti odlični pp, v naslednji Mirkovi s>Cergo moja« pa efektni krescendo. Melodična linija je drsegla višefc v Devon »Teče mi vodica«, bamč, Prvi del je zaključila pokojnega Emila Adamiča skladba »Lucipeter-ban. Drugi del koncerta je izpopolnil g. Ja-ruovsky s solospevi, pri klavirju ga je spremljal pevovodja g. Godec. Zvočna barva solista in splošna interpretacija je zelo ugajala, kar je dokazalo tudi številno odobravanje poslušal ;tva. Prav je, da smo slišal solospev Benjamina Ipavca »če na poljane rosa pada« iin Volariča > Pogled v nedolžno oko«, dočim je tretja skladba ne. znanega skladatelja »Ljubio .sam črno oko« naravnost pokvarila celotni učinek koncerta, ker spada ta pesem bolj med beznLŠke šlagerje kakor pa na koncertni oder. Ako ima spored s solospevi namen napraviti večjo pestrost, tedaj bi bilo bolje, da bi poleg izrazitega povdarjanja zmožnosti poedinega solista stavili v spored še več pestrosti, in sicer s skladbami za solo klavir, violino etc. ali pa, da bi solospeve povsem opustili fn jih prenesli v skladbe, ki so pisane za zbor s solo pevom. V tretjem delu pa smo slišali že bolj ali manj znane skladbe, ki se dam za dnem pojavljajo v naši radijski postaji, v gostilni in drugod. Pravzaprav nismo v tem doživeli nič novega niti glede sporeda, niti n« glede interpretacije. Tudi sfclaxJba Kende »Roža« je sicer malo Izvajana, vendar zložena povsem v narodnem duhu. Aljaževo »Dlvno noči pa lahko poslušamo na Slovenskem večer za večerom pri pod. oknicah. Najboljša točka sporeda je bila precej težka skladba »Jutro« (Mirk), Id zahteva od pevcev izredne pozornosti in. pevske rutine, no Bežigrajčani so to pesem kakor tudi vse ostalo zapeli, da je bilo veselje poslušati. Morda bi bilo bolje, da bi koncert zaiključila skladba >Jutro« kakor pa Jerebova »O kresu«; sicer pa prepuščamo to pevovodji. Razni ljudje, razni oku»i. Pevski zbor šteje 28 mladih in svežih pevskih grL Upamo, da se bo v dogled. nem času še okrepil, zlasti še v prvem tenorju, predvsem pa v drugem ba:u, saj je pred dobrimi 4 leti začel pevski zbor le z 9 pevci. Pevcem, ki jih odlikuje zvočna izenačenost, v melodični liniji pa prevladujoča dinamična in agogična potenca moramo priznati vneto požrtvovalnost in vzorno disciplino. Jasni, ljubki ta neprisiljeni tenorji se lepo družijo 7. močnimi basi, ki bi zlasti še v drugem basu potrebovali krep-kejšega fundamenta. Pevovodja g. Janez Godec vodi zbor morda nekoliko pretirano flegmatično in povzroča pri svojih pevcih ugodno razpoloženje. Originalnost kaže hitenje pri vsakairatnem intoniranju, kar sicer ni priporočljivo. V tempu je v splošnem nekoliko hiter. Poglavitna naloga pe-vovodje pa je, da polaga važnost na skrb. no in smi^lno ureditev narodnih ta umetnih skladb, sicer ni vidno pravo razumevanje vokalne umetnosti, pri izvajajočih nastane utrudljivost ta neugodno razpoloženje, med poslušalci pa nejasnost. Sestava sporeda je bistveno zagotovilo celotnega uspeha Pevci in pevovodja so bili deležni velikega aplavza številnega občira tva, ki je do, kaj razveseljivi zasedlo dvorano. J. R. Zapiski »življenje In svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljske-ga »Jutra« naslednje članke: Na uvodnem mestu »Bitja, ki jim ne moremo do živega« (po razpravi dr. Graupnerja), potem konec živahnega potopisnega kramljanja dr. A. Debeljaka »Muta—Marberg—Maribor« s potrebnim migljajem Ljubljani: »Za našo stvar ne bo odveč, ako se večkrat spustimo tja gori ta spoznavamo kraje, doslej precej pozabljene«. Končuje se razprava »Ob zori sodobne medicine«, nadaljuje pa Dum asov roman »Trije mušketirji« z Norrentrandersovimi ilustracijami. Po kratkem nekrologu skladatelju E. Adamiču imaš v tej številki beležko o italijanskem pisatelju Arturu Marpicati-ju, Iv. Podržaj ocenjuje knjigo Josipa Da. neša »Za vozom boginje Taljie« v izdaji Vodnikove družbe, nato pa se vrste poročila o nekaterih revijah. Dr. Debeljak pri-občuje potrebno opozorilo »Zapisujte nove narodne pesmi , J. M. piše o tisočletnici El-Mutanalelija. Rubrike: Iz praktične medicine, Praktične novote, Uganke, Za bistre glave vsebujejo — kakor vedno — koristne migljaje ta zabaven pouk. Med besedilom so številne ilustracije. Z Luigi jem Plrandellom je umrl 10. t. m. največji italijanski sodobni dramatik. V kratkem časovnem presledku je literarna Italija izgubila dva Nobelova lavreata: Sardtaijanski Graziji Deleddi je sledil v večnost Sicilijanec Pirandello. Slednji je bil po očetu grškega porekla (vfoj. leta I867). Izobraževal se je v Rimu, zlasti pa v Nemčiji, kjer je študiral filozofijo in literaturo tn 1. 1891 v Bonnu promoviral za doktorja na podlagi filološke disertacije o narečju svojega rojstnega kraja Gir-gentija. Kot pisatelj je zbudil prvo pozornost z romanam >11 fu Mattia Pascal«, vendar je odkril pravo terišče svojega literarnega izživljanja v dramatiki. PirandeL lcrv dramski razvoj in pomen nam postane povsem uftiljlv šele z vidika italijanske literature. Po d'Anmunzivejem artističnem naturizmu z njegovim pretiranim poveli-čavanjem življenjske opojnosti, prihaja Pirandello z novim filozofskim pojmovanjem o dialektiki obstoječega in navideznega, resnice in pesnitve, realnosti ta neresničnosti. Temu osnovnemu pogledu pridručuje Pirandello še nekako ekspreslo-nistično formo. V vseh njegovih dramah je bolj ali manj očitna njegova teza o razcepljenosti človeka in njegovih dejanj, o večnih antitezah, o negotovosti našega spoznanja, o tragičnosti življenja, kultur-no-razvojno vidimo v njih odpor zoper pozitivistično in materialistično nazira-nje, pot v relativizem, v razkroj človeške osebnosti, v iskanje podzavestnih glObtn. Tako se realnost meša s fantazijo, vmes pa pronikata bridka ironija in zbadljivi humor. Pirandellovo najbolj znano in največkrat igrano dramsko delo je »Sest oseb išče avtorja«, močno pa ga je proslavila tudi drama »Henrik TV.c, ki jo je sam smatral za svojo najboljšo stvoritev. Izmed ostalih je treba omeniti še »Tako je — kakor mislite«, »Slast posobnosti« »Lazarus«, Diana in Tuda« i. dr. V vsem je opisal Okrog 40 odrskih del. Njegova proza (romani, novele)) ne doseza slovesa dramske tvorlbe. Stilistično in jezikovno stoji v ostrem nasprotju z oln zastoj. A zdaj eo ee nagemu lesu spet odprla vrata. Les izvažajo preko Hamburga v Anglijo. Življenje po glavni cesti Staritrg _ Rakek je mahoma oži» velo. Dolge kolone voznikov dnevno prevažajo les na rakovsko postajo- Kako so bili mnogi potrebni zaslužka, osvetljuje pač dejstvo, da prevažajo les celo vozniki iz Ivanjega sela pci Rakeku. Med lesnimi delavci se je pojavilo gibanje za izboljšanje dnevne mezde. Pri nas je zadnja leta precej cvetelo tihotapstvo konj in goveie živine. Prvo ni tako riskantno ko drugo, kajti vol je »počasen« in ga fašisti lažje vjamejo. 'Tihotapstvo konj pa je zadnji čas skoro popolnoma zastalo zaradi naglega padca lire. Ko je bi» la lira nad 3 Din, eo tihotapci spravljali čeden dobiček. Zdai pa se ie tako spremenilo da so konji pri nas dražji kakor v Ita liji! Zgodba o »ukradenem občinskem ubožcu« je mnoge razburila. Onušičev Janez je poosebljena tragedija našega izseljenca. Bi je posestnik. V najlepših letih je odšel v Ameriko in si po napornem delu ustvaril družinsko ognjišče. Po vojni ee je odpravil na obisk v staro domovino, pnsrtivii rodbino v Ameriki. Na ladji je prišel ob nogo. Na domu je več let životaril. Naposled ga je občina sprejela v zavetišče. Ko ie prevzel novi občinska odbor vodstvo obširne občine, eo pregledali tudi Janezovo kupno pogodbo s katero je dom prodal občini. Njegov 6vak se je nato odločil, da vzame Janeza k sebi. Reveža je odpeljal iz zavetišča. Predsedniku, zavetišča, ki je bil član starega občinskega režima, to ni všeč. Zadevo je prijavil orožnikom, čes, da so Janeza nasilno odnesli iz zavetišča. Beremo večkrat, kako v južnih krajih ugrabi zaljubljenec svojo iz-voljenko. Ugrabljenje siromaka 6e pa menda zgodi samo pri nas. Ker so zlotni jeziki le trdili svojo, da je bil Janez ukraden, je moral vsak na povelje orožnikov siromaka odpeljati nazaj v zavetišče. Janezova zgod ba pa še ni končana- Idrijčane bo ta zade va toliko zanimala, da je bil Janezov stric pokojni dobričina in popularni katehet Onu-šič. Iz sodne dvorane železnica odgovarja za živce svojih potnikov Ljubljana, 11. decembra. Javnosti je še v spominu nezgoda, ki jo je doživel potniški vlak jeseni 1934. na progi blizu Radovljice, ko se je zaradi zanemarjenih vzdrževalnih del ena tirnica vdala pod preveliko težo in se je V9a garnitura nagnila, da je v vagonih popadala prtljaga s polic in je med potniki nastala panika. Hujše nesreče sicer ni bilo, lokomotiva je srečno prevozila kočljivo mesto in vsa reč se je kmalu pozabila, le da so škandalozne razmere same ostale še nekaj časa predmet živahnega obravnavanja in se je železniška uprava potrudila, da izbije nekaj kreditov za popravila. Ena sama potnica, neka državna uradnica z Gorenjskega, pa se je kasneje obrnila na sodišče, da izterja od državnega zaklada nekaj odškodnine za prestani strah in za zrahljane živce, ki se ji od tedaj po njenem zatrjevanju niso več vrnili v red. Danes dopoldne se je pred senatom trojice kot pred prizivno instanco pod predsedstvom g. Hudnika vnovič obravnavala ta zadeva, ki jc dala sodišču, psihiatrom rn državnemu zakladu že precej opravka. To-žiteljica, ki jo je na razpravi zastopal odvetnik dr. Krejči, je svoj prvotni zahtevek, ki se je glasil na 100.000 Din, znižala na 40.000 Din, državni pravobranilec dr. Koželj pa je v imenu državnega zaklada zavračal. da bi bila tožiteljica upravičena tudi do te znižane odškodnine. Kot izvedenca sta bila zaslišana dr. Kamin in dr. Žvokelj, ki sta navajala, da je bila nesreča na železnici le delno vzrok nastale živčne raz-rvanosti, da pa se je tožiteljica v resnici morala nekaj mesecev posvetiti intenzivnemu zdravljenju po zdraviliščih. Po končani obravnavi se je senat umaknil na posvet, sodba pa bo objavljena šele čez nekaj dni. Brez vzroka je usmrtil sorodnika Celje, 11. decemb.ra. Pred malim senatom v Celju se je zagovarjal danes 32-letni sin posestnice Franc LJrek s Slogonskega pri Kapelah v brežiškem srezu zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. Obtoženca je zagovarjal odvetnik g. dr. Milko Hrasovec. Dne 14. oktobra zvečer so pri posestniku Ivanu Ureku na Slogonskem kožuhali poleg obtoženca še Andrej Duhanič, posestnik Franc Veble, ki je bil obtoženčev sorodnik, Vinko Krošelj. njegova mati Neža Krošeljeva. njegova sestra Neža Kavčičeva, Jože Krošelj in še trije moški Vsi so bili ves čas dobro razpoloženi in so prepevali. Okrog 23. sta Franc Urek in Andrej Duhanič odšla iz hiše. Oborožila sta se s koli in čakala zunaj za drevesi, da bi napadla Jožeta Krošlja. Ko so s« Veble, Vinko Krošelj ter njegova mati in sestra pozneje odpravili proti domu in stopili iz hiše na dvorišče, »ta Urek in Duhanič blizu vodnjaka navalila nanje s koli in začela brez besed udrihati po njih. Franc Urek je udaril svojega sorodnika Franca Veble-ta s tako silo po levi strani glave, da mu je preklal temenico in senčnico in so delci kosti vdrli v notranjost lobanje. Zaradi silnega udarca so Vebletu na drugi strani glave popokale žile, zaradi česar se je izlila kri med mo/gane in možgansko opno. Nato je Urkako sem jaz v Porte^ Hallu odveč. Vse bo hitelo tja. Ognjegasci, veteransko društvo fa celo tistih nekaj redarjev, kolikor jih je še na wembleyski stražnici. Živa duša se ne bi zdaj zme- nila za to, če bi hotel kdo v Wembleyu izvr&ti zlo. čin. Umor? Hm. Vlom? Hm. Portere Hali —Wem-biey, Wembley — Portere Hali, kje bi utegnila biti zveza? Ali je stanoval v Wembieyu kdo. ki bi —? stoj! Vila umorjenega dr. Taylorja!« In že jo je nadzornik Barton z vsem mojstrstvom maratonskega tekača ubral proti vili Tekel je skozi kraj, slišal signale gasilcev, videi ljudi, ki so drli iz hiš, tekel mimo njih in prešel v navadni korak šele tedaj, ko se je približal vogalu ulioe, kjer sta hotela proti večeru 2 ftobinom obiskati hišo rajnkega zdravnika. Ko je zavil v vilako kolonijo, je opazil avtomobil 1 utrnjenimi žarometi, zraven katerega je stal mož, ki ga je ob detektivovem bližanju napadel kašelj. Barton je šel mirno mimo ajega, vendar je v žepu raz varoval samokres. Četrta vila na levi je bila hiša umorjenega dr. Tay-lorja. Samo nekaj korakov je bilo še do nje. in detektiv, ki po neznančevesm čudnem kaši ju ni več dvomil, da se nekaj godi, je vročično premišljeval, kako naj ravna. Ko je prišel do omrežja vrta pred vilo, je mahoma začutil, da preži tu nekje mrzla neusmiljena smrt. S stisnjenimi zobmi je krenil mimo vrtnih vrat, storil še nekaj korakov in se nato z akrobatsko gibčnostjo zavihtil čez ograjo. V naslednjem trenutku je Barton prekršil službene predpise s tem, da je moškega, ki je z nečim svetlim v roki planil izza grma, kratkomalo ustrelil ,ne da bi ga prej pozval, ntj se vda Videl je blisk iz svoje pištole, videl, kako se je mož sesedel, in videl, kako se je nad njim zabliskalo skozi okna. V naslednjem trenutku je pokalo in tleskalo z vseh strani Svinčenke so mu žvižgale in ivrgo-tele mimo ušes, šipe v oknih 80 se žvenketaje se-sipale. Nekaj mu je udarilo ob čelo, opotekel se je, začutil še silen pritisk na ptrsi in se z močjo obupa zavihtil čez plot, ki je ločil vflo od sosednjega vrta. Z odrešilno zavestjo, da ima hrbet prost, se je zdaj vrgel na tla m jel streljati nazaj, zmerom tja, kjer mu je blisk strela izdal nasprotnika. Ko je bila pištola prazna, je vtaknil vanjo zatožni nabojnik in nadaljeval streljanje. Ker mu je desnica omrtvela, je jel streljati z levico, in šele, ko ga je mokrota, ki si jo je moral nenehoma brisati iz oči, skoraj popolnoma oslepila, se je umaknil. Mahoma je skočil pokoncu, prihuljen stekel ob plotu, preplezal drug plot, pretekel tuj vrt, preplezal še eno ograjo in obstal na dobro razsvetljeni mirni ulici, kjer je le tu pa tam kak preplašen obraz previdno oprezal izza šipe. Streljanje je bilo utihnilo, v daljavi se je slišalo rohnenje avtomobilov, ki so očividno vozili na ves plin. Pri luči svetiljke luči svetiljke je Barton spoenal, da to, kar mu je curkoma lilo po obrazu, ni bil znoj, ampak kri. Za silo si je obvezal glavo z žepno rutico, si prižgal cigareto in krenil na poštni urad. Telefonski uradnik, ki je opravljal nočno službo, se ni malo ustrašil, ko je nadzornik pomolil okrvavljeni obraz skozi okence. »Nadzornik Barton iz Scotland Yarda«, se je predstavil detektiv m pokazal svojo policijsko značko; »obvestite takoj vse policijske stražnice do Londona, naj — Se treba, * orožje m— ustavijo vsak avtomobil, ki pride mimo, potnike pa prime-jo. Mene zvežite s Portere Hal lom. »Na žalost,« je rekel uradnik, »iz nerazumljivega vzroka je nekje nastala pokvara, in uro bo tega, kar ne morem dobiti nobene zveze več. Zdi se mi skoraj, da je moral nekdo z zločinskim namenom prerezati vode.« »Meni takisto,« je besno dejal Barton; »a vkljub temu moram neutegoma v Porters Hali. Ali mi ne bd povedali, kdo me lahko odpeije? Bojim se, da peš ne pridem več tja.« »Saj vam je videti,« je dejal poštni uradnik. »Nazadnje bi vas lahko s svojim motornim kolesom sam zapeljal v Porters Hali; a s tem, da zapustim urad, storim hudo službeno pregreho. Kve-čemu, če vzamete odgovornost nase; v tem primeru iz srca rad.« »Prav,« je rekel Barton, »ukažem vam v kraljevem imenu.« Kmalu nato je drvelo motorno kolo po drevoredu v Porters Hali. Barton se je na zadnjem sedežu krčevito držal z levico, zakaj desnica mu je bila od ramena nizdol popolnoma ohromela. Detektiv je mislil, da si jo je izpahnil, ko je skočil čez pdot. Zunaj svetlobe žarometa je bila povsod črna tema. Očividno so bili požar kmalu pogasili Ko sta počasi zavozila skozi vhod v portershal!-ski park, ju je ustavil' redar z namerjenim samokresom, a ja je takoj spustil dalje, ko je Barton povedal svoje ime. CENE MALIM OGLASOM Po 00 par m besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo iložb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In lenltve se zaračunajo po Din 1.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa. vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20—% Vsi ostafi oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratne pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dia 17«-^ Ponudbam na šifra ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n«« * . _ odgovor, priložite UM > * Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer as zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tiSoča se maHli oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Din. torek 3 Din m Šifro «6 dajanje naslova I Dia. HajmanjH inesek VI Din Natakar — jelonoša ki im tneh nekaj prak9e kol plačilni, mlajša moč, kli ofrr lada slovenski, sr-bohrvatski In nemški je sik perfektno dobi meeto. Franiaran« ponndbe pod »Jefcmofe dobra moč« na p. vir. Jntra MiriboT. Po nudlH j® prikiiiti osebno •liko. \S m vrne! 31355-1 Sposobno veziljo ^irejmem takoj. Ponudb? si Anton Gabrii Zagreb JiiriSičeva 6. 31366-1 Dekle ki j» vajena foacilne m kuhinjskih del, dobi službo d« deteti. AW»jz Sršen, go »trtna Radomlje on Kam nifcu. 31339-1 Potrebujemo akviziterje voljne dela. poštene in agilne za vse «eze. Upokojenci prednost. Samo resne ponndbe poelsti na ogl. odd. Jutra pod »Ivihko delo*. 31353-1 Služkinjo M Sižčecje lokala n m draga dela, po?teno. čedne junanjofti, 9prr?m*m takoj. Sv Petra e. !"? 314fiS 1 V boljšo hišo i&feva mesto kot ni^nika. Moi šofer, brei otrok. — Vprašati dnevno Purkat. £abj»k 3. TI. nad 31406-j ^Patftik^ Besed« On lnv<>k 3 Din šifro al; dajanje naslova " D!n Najmanjši tn«*ek 17 Din Zastopnike inarijive in poštene išče mo po vseh urezih Samo taki naj poSMeJo po nudbo na ogl odd .Tu tra pod »BotUa eksi Atenca« 31247-5 Beseda l Din iarek 3 !>■• ta šifro a.]; dajanje naslova Din V*imanjš: r.neoefc 17' Din Knjige ra-zjiovistnfc m klavirske note poceni prodam. Ljub Ijana. Woll'ova 5, III nad od !3 do 15 are 31-MM r Natakarico pofcteno. tudi začetn<<*> t d#£e4« tu sluikiajo »prej mem takoj. Gostilna, Ljnb tjana Vidovdatiska '.6. S14M-1 Službkisči 50 pe* ; davek 3 Dn. aa ftrr ali dajanje on-rtova 5 Din tnesek 15 Din Usposobljen sem d-sta na strojih za obie lavo lesa. del.ivojjen. prest m povsem poštene in ne oporečne preteklost'.. Star 3K let. Hvalefeu tn rrest uslužbenec bero anemn. ki me saipotli. Ponudbe prosila pod šifro »Doroif-n« na ogl. odd Jutra. 31307-2 Gospodična i manjem nemščine, ieli k otrokom boljše rodbine ki ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vngojiiei jte&t. 3i-400-2 iitJC.l J . 1)1 h .1,1: m Mro »It Iaianje na<..r»H 3 Din Naimanjši smesfk 17" Din Kislo zelje ic repo prvovrstno, .anko rliaanc in glavice za earmo. dobavlja v t;odib 25 50 tn 100 kg vsafeo množino po najnižji ceni Pose ben popust :raajo že:ez nlčarji. I. Oražem. Mo c.te Llubllana telefon 3402 31069-33 Hesedn i Dn Iavek I Vri za Šifro al; lajanje aastov* Din Najmanjši rnefek \7 Din Važno za tovarne in opekarne katere :maj lastne ttre. — Imam naprodaj po &elo nizki oeni tri do štir sto hrastovit pf-^ov. ki so popolnoma zdravi samo nekoliko oo dima ;n prahu železniških strojev očrnjeni. Dimenzije 14 S ?4. 16 X 25 in 16 X X vs* po 2.50 dolgi i^meriam ste tudi za strešnike Dopise na ogl. odd . jutra pod *ifro »Prasrovi 5.trp«n'ki< 31290-15 G. rh. Rothman; Gospod gre na 91 Obupan je pritiskal, da je bil od napora že ves vijoličast v obraz. Nazadnje je napel poslednje moči, tako da je kar stal na stopalih. Oh. potne kaplje n8 Kozamurnikovem čelu so bile čedalje bolj debele —in vendar. ur£! — zdaj je bil na vrhu! Ali — plenk! Prav tisti hip. ko ie zmagovito dospel na vrh klanca, mu je počila veriga! Kupim Beseda : Dtn iavek Din za šifro ali dajanje -aMs^a 3 Din NajmanjSi znesek •7 Din Kožuhovina vt najugodneje kupi u> itrokovne izdeluje dr, JOSIP DOLENC Sv Petra 19 Telefon 22-62 m-i Sifonske steklenice kupim iti zamenjam za ia besne ali pirovske stekle niče Lovro Rosreti Vrhm ka. 31286-7 Tricikelj rabljen, kupim Ponudbe na Franc Zemia. Moste Pod Ježami 9 ivorišče 31390-7 Centrifugo :n železne rezervoarje kup-Produkta Ljubljana 31891 7 • We.Ja Dm- iji > ■ ' za šifro al1 lajanje na«lr>v>. Din Vajmanjš' '7 Din Bančno kom. zavod izvršme naiboliše nakup in prodaje HRANILNIH VLOG vseh denarpih zavodov ia odgovor Din 5 znamk Maribor Aleksandrova -40 M203 IO Hranilne vloge kupite ali prodaste ootom moj« pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10 31270-16 Prodam vlogo Prve nrvatskt štedionice Din .3i*>.00(> Ponudbe pod > Vloga« na og! oddelek Jutra' 9138-4-!« Posojilo išče 2:41.000 Din vknjižba na prvo mesto, trikratna vred nost. obresti po logovom. Ponudbe na ogl odd Ju ti a pod .3000« 3K534-1« ^ 8 Din za šifro ali dajanje naslova .i Din Najmanjši /nese r ■7 Din Lokale primerne za gostilno a4i javno kuhinjo takoj oddamo \ sredini mesta Kom pletn inventar na prodaj. Informacije daje Aloma Company. Ljubljana Alek sandrova 2/1 31391 -19 Beseda : D,n l^.vek 3 Din za šifro ali dajanje najvkiva Din Najmanjši rneoek ■7 Dir Hišo z gostilno vrtom ter dvema baliniščema, na zelo prometnem kraju, prodam zaradi bo lezni. Xaslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31336-20 Parcelo cca 200li kv. m. kupim v okolici Št. Vida proti Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina takoj« 31409-2' Stanovanje Din. davrV n ia šif-» »I; '.aianje nastovs S Din Najmanj?' znesek •7 Din Dvosob. stanovanje v pntličjn. oddam mirnt »tranki Kartovška c. 38. št 38 91064-81 Dvosob. stanovanje solnčno 'kopalnica posel ska »oba balkon), poleg banovine, oddam februarja 'nfnrmaetje Tobačna 6 31485-81 Komfortno stanovanje z dvema sobama in kopalnico oddam ta takoj aH lannarja. Poiive se v tm-fifc Pečar, Zadruina aL št. 17 Kodeljero. 31096-81 Sobo odda Beseda Din Iavek 3 Din ja §ilr» ah lajanje naslova s Din Najmanj&l tnesek 17 Din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu solidnemu gospodu Naato-v v vseh po- slcrvatnican Juta. 31385-28 Prazno sobo lepo., veliko s posebnim vhodom, oddam bojjši osebi. Frškovec 6. SI368-83 Opremljeno sobo snažno, oddam pri oper) 1. januarja. Naslov v vsefo poslovalnicah Jutra. 81371-28 Prazno sobo ? posebnim vbodom, so-ufjoraba kopalnice, oddam v l. --adstropju Levčeva št 11 31C77-23 Sobo elegantno opremljeno, s strogo »epariranim vhodom oddam boljšemu gospodu. p-ori;an-k3 nI 31. I. nad. 91387 23 \Sobe išče Dtn o Din za šifro ali dajanje naslova n Din. Najmanjši znesek 17 Din Dve sobi ali sobo in kabinet, iščem na Miklošičevi cesti ali v bližini za 1. januar Pe nudbe na ogl odd Jutra iHid »Pisarna« 31285-39a Opremljeno sobo ? posebnim vhodom, v oeo-trn mesta, s centralno tur •av8. iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cista »oba« 31396-23a Informacije lier-eda Dir, Iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslora 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Izjava Podpisana izjavljam, da ni resnica, kar sem govorila o g. Benka Zvonimiru, brivskem mojstru v Ljubljani » se mu zahvaljujem, da je odrtopi-l od tožbe. Ljubljana, dne 8. decembra 1996. - Pfeffer Valči. 31397-a; UL Vsaka beseda 2 Din; iavek i Din, za dajanje i.telova 5 Dia, najmanjši -iaiman"5: TriP^eV l^n »Sodobnost« dv^^nite pismo. 31433-94 Samo Vas dvignite pismo v ogl. odd. Jutra. 31415-34 »XI.« Hrepenim po s^tanfcu. 7M. ne vem. kdaj Tebi možno. 31372-24 Vsaka »eseda 2 Di«; Iavek * Din. za dajanj« dajanje naslova i Din. naimanjši »ti«>«pV r>'n Iskreno družico varčno gospodinj«. manjJo. srednjih let (» dohodki prednost), išče meščan, posestnik. trafikant, Hivand. Dopise na ocl. odd. Jutra pod »Sloga io groba« stMi-as mSERIRAJ V M JUTRU44! SLABOTNIM sodobni ftloveic živi v prilikah sHraJne živčne napetosti: depresije, nespečnost, prerana ocs'are tort, živčna preutrujenost — vidite na čem trpe danes mnogi! Medtem je znanstveno dognano. da regulira ekstrait lz žlez močne ln zdrave žlv&ll (»KALEFLUID«), ko preide v organizem, lzločevatno delo vseh žlez. krepi organizem ta uravnoveša živčni sistem tako da postane «o vek eopet močan ta f^>osoben za delo ln borbo za svoj obirfanek Brezplačna detajlna literatura. zahtevajte: Beograd. Masarvkova 9. MUoS Marttovlč. — »Kaleflnid« se prodaja v lekarnah. S. br. 10537/33 Kromirana KODAK »BETTNA« s priborom na odplačilo dobi se pri JUGrO AGENCIJ A, Zagreb, Ilira 43/1. Zahtevajte brezplačne prospekte. cehi im itdj^pada^e&ismnm TkMhsje tfostganap&šosJem mesto immmvfiizaMifi m&M/IM-VAME/rtfi? samo ž„mmKPcšifcrno po peV&fastefflnico din 40rp6sfhina ModmmmimMmmmn ■M, Nt BOili JAt-IVGLjt^MkiE^O DENAR ' POZOR TOVARNE ČEVLJEV! Prevzamem zalogo čevljev, kvalitetne, elegantne izdelave, tudi športne. Centrum mesta, vpeljana znana trgovina. Ponudbe oglasnemu oddelku >Jutra« pod »100% jamstvo«. napodna "Tiskarna I L3UBL3ANA I KM i IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE KNAHJeVA 5 •Vas caj >e najboljša domača zeliščna krepiloa pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI t nobenim dnigtm reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega ačinka. Kakor e Časopisnim j glasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako htto tn govori dnevno desettlsočeir čltateljev. Redno ogla tanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, k} prinese koristi trgovec ln kupcu. f Potrti javljamo, da nas je zapnstOa naSa ljubljena mama, ln stara mama, gospa MARIJA GOVEJŠEK v 76. letu starosti, previdena s sv. zakramenti. Preminula je 10. decembra ob 6. uri zvečer. Predrago pokojnico sprejmemo v soboto, dne 12. xn. ob pol 4. uri popoldne na farno pokopališče. ZAGORJE OB SAVI, 11. decembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. i mm* ZAHVALA Ker ml nI mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za številne dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda VIKTORJA ZANYJA ki sem jih prejela od vseh strani, prosim vse, ki so mi stali ob tej težki url ob strani, da sprejmejo mojo globoko občuteno zahvalo. Mnogi venci ln izrazi sožalja kakor tudi velika udeležba pri pogrebu ml nudijo tolažbo v moji težki boli. CELJE, dne 12. decembra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA. M HHKNS&HHHHH ZIMSKE SUKNJE DOljše vrste Hubertus aepre-močljiv 250 Din. perilo in trsa praktična oblačila nudi po reklamnih cenah P R E S K E R, Sv Petra c. 14. ULKJLCTIO. nJULUJULJ 100 uspehov a na ea oglas v „JUTRUM bm iiiiu Med mestom ia deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Urejuje Davorin Rarijen. - Izda* n konzordi >Jutra< Adolf Rlbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Fran *«m. - Za kvmmbd del le odgomn »om* - »I ? I^ubljaat