s« koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi |e moč J
GLASILO S VODO 7)0 MISEL JV IH SLOVEJVCEV V A MEHI K. I
Od boja do zmage
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 35
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111.,„under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 2. septembra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne mora boriti xa svobodo!
Leto IX
Razne novice.
Razgled posvetu.
AVSTRIJSKO-OGRSKA.
Dunaj, 31. avgusta. Slučaji kolere, katere je dognal tukajšnji zdravstveni urad, so posamični in ne nastopajo epidemično. Tudi, če bi se pomnožili, ni resne nevarnosti, ker je vse potrebno ukre-njeno, da se bolezen ne more razširiti. Prebivalstvo je popolnoma pomirjeno.
Epidemija, zanesena iz Rusije, se je pojavila tudi v Pardubicah na Češkem. Tudi tam je pričakovati, da se ta kuga ne razširi.
—	Na Dunaju je provzročilo velikansko pozornost aretovanje neke, dosedaj zelo ugledne zakonske dvojice, pod osumljenjem e-nakega hudodelstva, kakor ga je isvršil sedaj na dvajset let obsojeni nadporočnik Hofrichter.
Aretovanca sta vpokojeni glavni predsednik državnih železnic, Kastellez, in njegova soproga, ki biva v Riedau na Zgornjem Avstrijskem.
Ona je že priznala, da je pošiljata po pošti bogatim sorodnikom, katerih premoženje je oskrbovala skupaj s soprogom, strupa.
Podrobnosti senzacionalne afere še niso znane; javnost z napetostjo pričakuje nadaljnih razkritij.
RUSIJA.
Petrograd, 1. septembra. “Borzni list” poroča, da namerava ruska admiraliteta graditi štiri nove bojne ladije, tipa Dread-nought, v ojačenje brodovja na Črnem morju.
—	Kolera še vedno mori ljudi,, vendar smrtni slučaji niso več tako številni, kakor so bili zadnje tedne. Včeraj je bilo uradno naznanjenih 47 novih slučajev obolenja in 17 smrtnih; 63S oseb se nahaja v bolnicah, kjer jih opazujejo.
8 novih obolenj javljajo z Odese, južna Rusija.
NEMČIJA.
Friedberg, 31. avgusta. Ruski car Nikolaj in njegova soproga sta dospela včeraj popoludne semkaj.
Pred prihodom carjevega vlaka se je zbrala na ulicah velika množica, v upanju, da vidi carsko dvojico. Njih upanje jih ni varalo, ker sta se peljala car in cari-nja v odprtem avtomobilu z kolodvora v grad, v katerem bodeta bivala za čas tukajšnjega bivanja.
Ruska tajna policija je že nekaj dni strogo pazila na kake mogoče anarhiste, in v toplicah Nau-heim je bil aretovan eden po imenu Maudelberg.
Malo, predno je dospel carjev vlak, je bil tudi tukaj aretovan en anarhist.
Ceni se, da je v Friedbergu in neposredni bližini najmanj pol sto ruških in nemških tajnih policajev, ki morajo čuvati carsko dvo-'jico.
—	V Berlinu, glavnemu mestu Nemčije, se je pojavila kolera, zanesena iz Rusije. Dosedaj je vsega skupaj javljenih okoli dvajset slučajev obolenja za to kugo. Ljudstvo je vznemirjeno.
ŠPANSKO.
Bilbao, 30. avgusta. Pri zborovanju zastopnikov španske delavske federacije se je sklenilo z 17 proti 13 glasovi, da se ne izda povelje za generalni štrajk.
San Sebastian, 30. avgusta. — Španski minister za zunanje zadeve, Pietro, je dobil naznanjeno noto Vatikana na špansko noto z dne 1. avgusta. V noti niso navedeni ne novi argumenti ne novi predlogi, ampak pravzaprav o-pravičevanje zadržanja Vatikana v tej zadevi. Nota se predloži pri ministrski seji.
Barcelona, 30. avgusta. Nič manj, kakor 98 zborovanj so priredili predvčerajšnjem na prostem katoličani, v znak lojalnosti do papeža. Barcelonski radikalci so imeli shode v vseh mestnih delih. Povsodi so bile pripravljene vojaške čete, toda do nemirov ni prišlo. -
DANSKO.
Kodanj, 30. avgusta. Tukaj se je sestal mednarodni socialistov-ski kongres k zborovanju. Navzočih je 900 delegatov in kakih 700 gostov. Med delegati je 30 Ameri-kancev. Vandervelde, vodja socialistov v belgijski zastopniški zbornici, je predsednik kongresa in je otvoril zborovanje z poročilom o napredku socialne demokracije. v
Amerikanski delegati delujejo na to, da bi se vršil prihodnji kongres v Združenih državah.
Dnevni red kongresa je ^jako bogat. Delegatje se bodo bavili med drugim z delavskim vprašanjem na Francoskem, Nemškem in Angleškem, kjer se, posebno zadnje čase, delavci pridno organizirajo.
ČRNA GORA.
Cetinje, 1. septembra. Črnago-ra je sedaj kraljestvo s kraljem Nikolajem I. kot vladarjem. Ceremonija premenitve knježevine v kraljevstvo se je izvršila ob navzočnosti mnogih inozemcev, posebno iz Dalmacije, Albanije, Srbije in Italije, ki so se vdeležili slavnostnega obhoda v narodnih nošnjah. Za kraljevino so oklicali Črnogoro v skupščini, kjer se je tudi prebral tozadevni dekret. Balkanske države so poslale ofieijelne zastopnike.
ITALIJA.
Bari, 30. ajvgusta. V kolera pokrajini v južni Italiji so javili tekom zadnjih 24 ur 18 novih slučajev obolenja in 14 smrtnih slučajev vsled kolera-kuge.
Rim, 31. avgusta. V baziliki cerkve sv. Petra je nastala panika, ko je med obhajilom oddal nek bivši frančiškanski menih Beltramini tri strele v zrak. Verniki so bežali iz cerkve in cerkveno opravilo so morali prekiniti. Beltramini, katerega so oretovali, je izjavil, da je hotel obrniti nase pozornost v upanju, da bode zopet sprejet v frančiškanski red.
ANGLEŠKA.
London, 28. avgusta. Crippen-družba, obstoječa iz obeh jetni-kofV, inšpektorja Dew in seržan-ta Mitchell od Scotland Yard, kakor dve strežnici, ki sta čuvali Miss Leneve, je dospela iz Liverpoola na Euston kolodvor. Vse so takoj spravili na Bow Str. policijsko sodišče, kjer so obtožili dr. Crippena in gdč. Laneve hudodelstva umora. .
Velikanska množica ljudi, ki se je zbrala na kolodvoru, je pozdravila zločinsko dvojico z kričanjem in žvižganjem, toda poiicija je preprečila nadaljne sovražnosti. —
ŠVICA.
Genova, 30. avgusta. Zrakoplo-vec Armand Dufaux je dobil darilo, katero je ustanovilo švicarsko zrakoplovno družbo za prelet genevskega jezera. Letel je od Noville, blizu Montreaux do Collonges, blizu Geneve, in je to razdaljo, 41 milj, preletel v 56 minutah.
KOREJA.
Seoul, 2. avgusta. Japonska je anektirala Korejo in tem povodom se je cesar Yi Syek s posebnim dekretom poslovil od svojega ljudstva.
Odstavljeni vladar je izjavil, da je vedno skušal vladati deželo po modernih naziranjih, toda doseči ni mogel nič, in se je tekom časa tudi prepričal, da ne more nikdar doseči svojih ciljev. Tako je prišel do prepričanja, da je najbolje, če izroči vladanje v druge roke. Japonskemu cesarju zaupa, da bode obdržal mir na daljnem Vztoku, in da bode skrbel za blagor prebivalstva.
Po vsej Koreji vlada mir, posebno, ker upa ljudstvo, da se bode Koreja pod japonsko vlado gospodarsko povzdignila, kakor se je Japonska. ,
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je dva dolarja.
Iz delavskih krogov.
O premogarskem štrajku v Illinoisu.
Položaj se od zadnjega tedna ni mnogo izpremenil. Lastniki premogovih rovov so zborovali v Chicagu in sklenili, da se nikakor ne uklonijo. Kljub temu so nekaj dni pozneje podpisale štiri družbo pogodbo z delavci.
Te družbe so:	West Virginia
Coal Co.” iz Johnston City, “Girard Coal Mining Co.” v Girard; “Fyke Coal Mining Co.” v Junction City in “Girard Collieres Co.” v Yirden. Pri navedenib družbah je vposlenih okoli 1200 premogarjev, ki bodo dobivali plačo po plačilni lestvici, ki je bila sprejeta na konvenciji pre-mogarske zveze v Peoria, 111.
Dan pozneje je podpisala zopet ena družba z delavci pogodbo, dne 30. avgusta pa še štiri druge v Peoria okraju.
Vendar je še mnogo premogarjev na štrajku, ker se premogar-ski baroni nočejo podati. V doglednem času se bodo pa morali, če premogarski delavci le še nekaj časa vstrajajo. Da so nekatere družbe podpisale pogodbo, nekatere se pa še pogajajo, daje štrajkarjem upanje, da bodo tem sledili še drugi operatorji. Torej le vstrajno in ne odnehajte, dokler ne dosežete svojega cilja. Zmaga ni več daleč in bo tudi častneja, ker je bil boj dolgotrajen in hud. —
Iz Westmoreland okraja
smo dobili sledeče poročilo: Cla-ridge, Pa. 29. avg. Položaj štraj-karjev v Westmoreland eountiju se ni nič izpremenil. Kompanije še nič ne mislijo, da bi se udale, premogarji pa še manj. Da sc štrajk tako dolgo vleče, je krivda onih ljudi, katerim je ljubo delati za mal denar in biti bossom kakor lesen konjiček, ki ima zadaj piščal, na katero oni piskajo. Ti ljudje — skabje — so sovražniki vsake organizacije, ki bi jim koristila in katere naj bi se oprijeli. Njih edini namen je, napolniti si žepe s trdo ali lahko zasluženim denarjem. Nič jim niso mar oni reveži, ki se obupno bore za ono, kar oni teptajo v svoji zlobnosti za kompanije. Skabe ali garjevce je najti povsodi in so vseh narodnosti. O Slovencih se tega ne more ravno reči, vendar se tudi med temi najde bela vrana. —
Dasiravno hočejd zavladati kompanije nad premogarji s pomočjo skabov in deputijev, se jim to ne bo posrečilo. Prej se bodo posušile njihove blagajne, kakor se bodo podali štrajkarji, ki stoje trdno, kakor kedaj prej. Vsi so složni in v slogi bodo zmagali. Le tako naprej in dan zmage bo kmalu prišel. V slogi je moč, v neslogi gotova propast.
Štrajk v Columbus, Ohio.
Proti štrajkarjem je pozval guverner Harmon šest stotnij 5. mi-ličnega polka v Clevelandu. Menjale bodo 1. cineinnaški polk, ki je v Columbus že deset dni.
Za vzdrževanje in pokritje stroškov vojaške okupacije je na razpolago $120,000, katere je dala državna oblast. Ali se ne bi mogel ta denar porabiti za kaj drugega, n. pr. za povišanje plač na-stavljeneev poulične železnice, ki so zaštrajkali?! —
Krojači v New Yorku
še vedno štrajkajo. Sklenili so, da ne odjenjajo, dokler ne bo pripoznana unija in dokler se ne odpravijo takozvane odprte delavnice. Dasiravno jih je med štrajkarji na stotine, ki so brez sredstev, se vendar branijo iti na delo, dokler ne dosežejo svojih zahtev.
Povišanje plače za steklarje.
Detroit, Mieh. 31. avgusta. Pri konvenciji National Association steklarjev se je naznanilo, da so dovolili tovarnarji povišanje plače za 30 odstotkov.
Premogarski štrajk v Wilkes-barre, Pa
Kakor smo že v zadnji številki G. S. ¡poročali, so zaštrajkali tudi premogarski delavci v Wilkes-barre, Pa., ker jih je varala družba pri tehtanju premoga. Nekaj dni potem, ko se je začel štrajk, so bile razdejane v majni št. 2, katero lastuje Pennsylvania Coal družba, cevi, po katerih dovajajo v rove paro. Škoda j« bila kmalu popravljena.
Družba pripisuje ta čin štrajkarjem kakor gre sploh v takih slučajih vse na rovaš teh. Štrajkarji so postavili straže, in odvrnili so večje število skabov, ki so se hoteli podati na delo v rove. Pozneje so prišli posebni policaji in detektivi, v varstvo skabov. A-•retovali so devet štrajkarjev, ki so obtoženi, da so se udeležili pocestnega boja, kjer se je streljalo in sta bila ranjena dva moža. Družba je najela več sto posebnih policajev in detektivov, v varstvo rovov ozir. skabov. Štrajk se vedno bolj širi.
Boj med štrajkarji in policijo.
Scranton, Pa. 31. avgusta. Med državno policijo in štrajkarji Pennsylvania Coal Co. v Old Forge je prišlo do spodada. 3S mož je bilo aretovanih in stavlje nih pod varščino. Štrajk ja bil proglašen končanim, kompanija pa ni hotela spet nastaviti onih, ki so se baje udeležili rabuk. — Vsled tega je prišlo do demonstracij pred majno. Nato je prišla državna policija, ki se je zakadila na konjih med množico in aretovala toliko oseb, kolikor jih je prišlo pod roke.
Vedno lepše.
- Washington, Ind. 31. avgusta. Sodnik Houghton je izdal sodnij-sko prepoved proti štrajkujoeim strojnikom Baltimore & Ohio železnice. Ta prepoved je najdaleko-sežnejša, kar se jih je še dosedaj izdalo. Prepoveduje straže in za te glavni stan, potem vsakatero približanje ali govorjenje z skabi ali člani njihovih rodbin, vsako štrajkarsko zborovanje in vsako diskuzijo o štrajkarskem položaju. Na ta način bi bil seveda vsak štrajk brez pomena, če bi se držali štrajkarji takih sodnijskih prepovedi.
Odpuščeni organizatorji.
Indianapolis, Ind. 29. avgusta. Vsled protesta, ki je bil sprejet na zadnji konvenciji United Miners, proti posebnim organizatorjem, je odpustil izvrševalni odbor več organizatorjev m drugih uradnikov. Sedanje financijelno stanje unije ne dovoljuje preveč-nih izdatkov. Čuje se, da se nekatere lokalne unije branijo, plačati $1.00 asesmenta v korist štrajkarjem v Illinoisu in drugih državah. Najbrže jim bode vsled tega odvzet unijski charter.
Zidarji štrajkajo.
New Bedford, Mass. 31. avgusta. Tukajšnji zidarji so zaštraj-kali v znak sočutja z stavbiuski-mi rokodelci, ki so na štrajku. Le nekaj zidarjev je prišlo na delo, in tako zidanje povsodi počiva. Na stavbo H. P. Conserve Co. ni prišel ni eden delavec, in drugje se je oglasilo le po nekaj zidarjev, da hočejo delati.
Kinematografska gledališča in štrajkarji.
Washington, 30. avgusta. Pri zborovanju Washington Central Labor Union je bil sprejet protest proti kazanju kinematografskih slik, ¡ki predstavljajo štrajkarje in skabske prizore v dokaj čudni luči. Delavski vodje so dokazali, da se kažejo v kinematografih Slike, kako razdirajo štrajkarji tovarne, in delajo druge nasilnosti, samo, da bi se ljudstvo zavzelo proti delavskim bojem. — Ponatisi resolucije bodo krožili po vsej deželi in American Federation oT Labor je naprošena, naj podpira: to gibanje.
Ponesrečena ladja.
Velika obrežna ladja Catharine M. Monahan se je potopila pri Cape Hatteras. Možtivo je reštno. Naložena je bila s cementom in je odplula z New Yorka proti Floridi. —
Velika odškodninska tožba.
V	New Yorku toži bivši prodajalec z oblekami, Henry Moritz Postal Telegraph Cable družbo za odškodnino $125,000; zatrjuje, da je izgubil to svoto denarja vsled napake, ki je bila v brzojavni pošiljki.
Nekoliko podatkov o telefonu.
V	Evropi je 1,800,000 telefonov, v Aziji 56,000, v Afriki 9,000, v Avstraliji 53,000 v Ameriki
7,700,000.	Od teh jih je 7,500,000 v Združenih državah. Danska je dežela, ki ima z ozirom na število prebivalcev največ telefonom; prvo mesto zavzema v tem oziru Stockholm.
Čudne živali.
William Lumpkins ima na svoji farmi v Tulsa, Okla. več zelo čudnih živali. Tako prešiča s pete-linjimi nogami, enonogo kokoš, rogat-ega petelina, govorečega vrabca in še neko drugo ptico, ki ima srce zunaj prsi. — Za istini-tosto tega poročila ne garantiramo, dasi je doba kislih kumar že sko.ro minila. —
Abdul Hamid odstranjen?
Carigrad, Turčija, 31. avgusta. Tukaj se širijo govorice, da so odstranili odstavljenega sultana Abdul Hamida iz vile Allatini v Salonikih, in da biva sedaj v kraju, ki je znan le naj višjim državnim uradnikom. Bivši sultan je še vedno spletkaril z svojimi pristaši in tako je sedanja vlada njegovo bivališče enostavno skrivaj premestila.
Kamenit indijanski bog.
Na obrežju Allegheny reke, blizu Franklina v Venango counti-ju, se nahaja kamen, katerega i-menujejo “Indian God rock.” — Nameravajo ga prestaviti v Franklin, in ograditi, ter mu postaviti streho, da bi ga lažje ohranili. Na kamnu, ki tehta okoli 125 ton, je vse polno indijanskih hieroglifni v. —
Obsojen predsednik poulične železnice.
John J. Beggs, predsednik Milwaukee Electric Railway and Light Co. v Milwaukee, Wis. je bil kaznovan po sodniku Neelen Pa $10.00 globe in povrnitev stroškov, ker se ni držal predpisa, da mora plačati družba $15.00 licence za vsak voz poulične -železnice na mihvauških ulicah. — Beggs, ki je bil aretovan na odredbo župana Seidla, se hoče pritožiti.
Papež in ženske obleke.
Papež Pij X. je naročil vsem škofom, naj izdajo posebne pastirske liste proti vladajoči ženski modi. Mnogo italijanskih škofov, tako milanski, turinski in be-nečandki, niso niti čakali papeževega ukaza. V teh škofijah že rohnijo duhovniki raz prižnic nad “škandaloznimi oblekami,” v katerih se prikazujejo ženske na javnih ulicah in trgih.
Volitve zanimajo tudi jetnike.
V	Antlanti, Ga. sta grozila 23. m. m. dpa jetnika v tamošnji jet-nišnici s samomorom, ker nista dobila poročil o volitvah. Izjavila sta, da ni za prestati, ako je kdo v Georgiji zaprt na volilni
dan.	A. J. Hammonds, eden jetnikov, se je skušal zadaviti z žepnim robcem in je postal nezavesten; Ernst George se je obesil na hlačni pas na nek klin v stropu. Vendar oba nista dosegla svojega cilja. Moža, koja volitve tako zanimajo, sta v srednji starosti. —
Tajinstvena bolezen.
Valladolid, Špansko, 31. avgusta. 5 bolnic tukajšnje blaznice je umrlo za boleznijo, ki je zdravnikom čisto nepoznana. Piki strupenih žuželk so menda vzrok smrtnih slučajev. Vnanja znamenja so rdeče lise na obrazu in po vratu žrtev. V vsakem slučaju je nastala smrt že po preteku nekaj minut, ko so se pokazala prva znamenja bolezni.
Newyorški župan Gaynor na svojem domu.
Newyorskega župana Gaynor-ja, ki je bil, kakor že poročano, napaden na krovu parnika “Kaiser Wilhelm der Grosse”, ko se je hotel odpeljati v Europo, so prepeljali v ponedeljek iz bolnice v Hoboken, N. J. na njegov doei na Long Islandu. Bil je zelo slab, in ko je skušal iti nekaj časa peš, se je večkrat zgrudil na kolena. Tudi zelo težko glasno govori, in jé težko. Kljub vsemu temu je dobre volje.
Lep policaj.
Peter Roth, stanujoč na štev. 35 Hudson Str. v New Yorku, N.
Y., je dvakrat ustrelil na svojo ženo in jo nevarno ranil. Potem se je sum hotel usmrtiti. Star je 38, njegova žena 26 let. On je po poklicu policaj, najbrže pinker-tonec ali kaj takega, ter je vedno potoval okoli in skrajno grdo postopal z štrajkujočimi delavci! — Zakonska :sta živela v vednem prepiru.
$2,300,000 stroškov vsled štrajka.
Nek uradnik Rapid Transit Co. v Philadelphiji, Pa. je izjavil pred nekaj dnevi, da ima družba poidične železnice škode $2,300,-000 vsled zadnjega štrajka. Stroški so narasli ivsled vzdrževanje skabov, policajev, in ker so skabi goljufali in poneverjali. Priman-kljaj družbe znaša $1,300,000, med tem, ko bi imela dobička $1,000,000 če bi bolje plačevala svoje uslužbence, da bi jim ne bilo treba zaštrajkati.
Listnica uredništva.
Somišljenik v Ljubljani. Poročilo je moralo žal za to številko izostati, in to radi primanjkanja prostora. V prihodnji številki ga gotovo priobčimo, če se v tem času glede potrditve Iv. Hribarja županom kaj ne izpremeni. Zdra-
NAROČNIKOM NAZNANJE.
Naročnike naprošamo, naj nam, ako se preselijo, naznanijo poleg novega naslova tudi starega, ker nam prihranijo s tem mnogo iskanja in nepotrebnega dela.
Uprava Glas Svobode.
NAZNANILO.
Sobratom družtva Premogar št. 16, S. S. P. Z., kakor tudi drugim rojakom v Clinton in okolici naznanjam, da se je moral piknik, ki bi se moral vršiti 28, avgusta, preložiti. In to radi tega, ker je bil veselični prostor oddan drugemu — iz katerega vzroka, dosedaj ni znano. Sporočam torej, da bode piknik dne 4. septembra na drugem prostoru, in še enkrat vabim vse člane in rojake iz Clintona k obilni udeležbi.
V. Verhovnik, predsednik.
0E1RJE V SIIAO DOMOVINO
poiilj&mo:
za	* 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	# 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron,,
za	S 204.50 .............. 1000	kron
za	$1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je »Šteta pri teh s to t ah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11; do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličn»? j je do *25.00 v gotovini v priporočene^ ali registriranem pismu, večje zneske ho Domestic Postal Money Order alip» New York Draft
FRANK &AK8ER CO.
*> Cnrtlsod St. Nsw * ork not St. Clair A vs., N. K.	tswIsiKl. Ofci.
VOHUN.*
tf? d? ît* d?
SPISAL J. F. COOPER.
(Nadaljevanje.)
Sedemindvajseto poglavje.
Bila je hišna gospodinja, ki^ se je prepirala z vojakom, strašečim Henrika.
“Ali hočete človeku ob njegovi smrtni uri odreči sveta tolažila?
“Veste kaj, dobra žena,” je odvrnil vojak, “jaz ne maram napraviti svojega hrbta za cesto, pc kateri pojde moj bližnjik v nebesa. Meni bi se dobra godila, če bi ne držal svojih ukazov! Po-
se
vprašajte spodaj pri poročniku Mazonu, potem pripeljete zaradi mene lahko vse črnosuknježe sem, kar jih premore Amerika.” k ‘ ‘ Pustite damo noter! ” je ukazal major.
Korporal je salutiral in pustil gospodinjo vstopiti.
“Spodaj čaka duhovnik,” je sporočila, “ki je prišel, da pripravi jetnika na zadnjo pot. Nadome-stovati ima našega domačega gospoda, ki je odšel v hribe, na pogreb nekega
“Pripeljite ga gor!” je dejal Henrik v mrzličavi nestrpnosti Potem pa je govoril potihem nekaj z Dunwoodom, nakar je le-ta pogledal na uro in se s Faniko vred odstranil. Kar sta se bila pomenila s Henrikom, je bilo to, da je ta želel imeti duhovnika svojega veroizpovedanja, in mu je Dunwood obljubil, da mu pošlje enega iz vasi, mimo katere je i-mel priti na svojem potu k Har-perju.
V vratih se je priklonil zdaj poročnik Mazon in pripeljal v sobo duhovnega gospoda. Cezar je stopal naprej, hišna gospodinja pa je sledila duhovniku, ki je bil videti zelo star mož. Bil je zelo visok in silno suh, kar ga je delalo morda še večjega. Obraz je imel ostre poteze, bil zelo shujšan in obenem resen in oduren. Na njegovem že od narave mračnem čelu menda nikdar ni odsevalo veselje, samo srd nad pregrehami človeštva je vladal na njem. Košate, temne o-brvi so podeljevale tudi očem, skrivajočim se za velikanskimi ze lenimi očali, mrkega izraza.
Vsa prikazen je dihala fanatizem, nestrpljivost in asketično strogost.
Dolgi, tenki lasje, viseči mu po obeh straneh obraza, so precej zakrivali njegove antipatične poteze in nemalo jih je zastiral tudi veliki klobuk, kateri je bil globo ko potisnjen dol na čelo. Njegova duhovniška obleka je bila iz ogu Ijenega črnega sukna.
Stopil je počasi in slovesno \ sobo, pokimal trdo z glavo in se v dojanstvenem molčanju poslužil stola, ki mu ga je prinesel zamo reo. Hospod Hvarton je peljal zdaj Saro ven, teta Ivanka pa je velela :
‘ ‘ Cezar, prinesi prečastitemu kaj pokrepčila; gotovo ga je gospod po dolgi ježi potreben.”
“Ne iščem svoje moči v posvet nih rečeh,” je dejal duhovnik z votlim glasom, kakor bi govoril duh. “Trikrat sem ta dan v službi Gospodovi propovedoval in delo val, ne da bi bil oslabel. Ali prav imate, moja dolžnost je, skrbeti tudi za to slabotno zemeljsko posodo, kajti izrek pravi: Vsak delavec je vreden svojega plačila.” Pri tem je odprl svoje ogromne čeljusti in napravil krepek poži rek žganja in ponujenega mu vrča, nakar je zadovoljno zacmaka!
Gospodična Petnova je prijazno menila zdaj:
“Upam, da prečastiti ni preveč utrujen in da se bo lahko posve til — ”
“Žena!” pa jo je pri tej priči ostro zavrnil, “kdo me je videl kdaj omahovati? Ne sodi, da ne boš sojen, pravi sv. pismo.
“No, no,” ga je izkušala poto laziti stara gospodična, “saj ne sodim: ne svojega bližnjika, ne potov božje previdnosti.
“Tako je prav. Ponižnost se spodobi tvojemu spolu in tvoji nizki stopnji. Ne povišuj se, ne postani prevzetna, da ne boš na v veke pogubljena.
To brezobzirno duhovnikovo po stopanje je pohlevno staro gospo dično konečno užalilo in ni se mogla zdržati, da ne bi bila odvrnila: “Moč je nad nami, ki nas pod* pira, da ne omagamo, ako jo v po*
nižnosti in odkritega srca prosimo pomoči.”
Duhovnik jo je pogledal uničujoče in rekel:
“Ne vsakdo, kateri kriči po u-smiljenjii, je uslišan. Potov božje previdnosti mi vbogi zemljani ne moremo presojati . . . Mnogo je poklicanih, malo je izvoljenih. Lažje je o ponižnosti govoriti kakor jo vršiti. Ali si tako ponižen, revni črv, da želiš proslaviti boga 3 svojim lastnim pogubljenjem? Ako ne — tedaj proč s teboj fili-3trko in farizejko!”
Takšen blazen fanatizem je v Ameriki redek, in gospodična Petnova si ni mogla misliti drugače nego da njen gost ni pri zdravi pameti. Molče je šla iz sobe, ali Henrik je bil ogorčen nad takim neopravičenim napadom na pohlevno teto in je dal svojim občutkom krepkega izraza zdaj.
“Povem Vam gospod,” je vzkliknil, ko so se zaprla vrata za teto, “da si morem jaz pod služabnikom Gospodovim predstavljati samo pravega kristijana ... takega namreč, ki v zavesti lastne nepopolnosti zna prizanašati tudi slabostim drugih. Vi pa ste izvrstno damo žalili po nepotrebnem in reči Vam moram, da me vrlo malo mika združiti svoje molitve z molitvami tako nestrpnega duhovnika kakor ste Vi!”
Duhovnik je sedel popolnoma mirno na svojem stolu, njegove o-či so gledale z zaničljivim sožaljem v vrata, za katerimi je bila izginila dama, in zmenil se ni naj-manje ne za Henrikova očitanja. Izpregovoril pa je tretji glas:
“Ob taki pridigi bi marsikatera ženska dobila krče. Vsekakor je pa tukaj izpolnila svoj namen.” Kdo je tu?” je osupnjen vzkliknil Henrik in se oziral po sobi, iščoč govorilca.
Jaz sem, stotnik Hvarton,” je rekel Harvey Breza in snel zelena očala, razkrivši s tem svoje oči, ki so zdaj smehljaje pomežikavale izpod ponarejenih obrvij.
“Bog v nebesih, Harvey!” je o-strmel Henrik.
Tiho!” ga je plaho posvaril krošnjar in previdno se ozrši, je nadaljeval:	“V tem imenu leže
vešala, in imel bi malo upanja, da zopet uidem, ako me zdaj-le pri mejo. Korak, ki ga tvegam tu, je za-me smrtnonevaren. A ne bi mo gel mirno spati in vedeti, da mora umreti nedolžen človek, kadar ga morem rešiti!”
Ne, ne,” je vzkliknil Henrik, ginjen od krošnjarjeve velikoduš nosti. “Ne morem sprejeti tega... Ako je nevarnost, ki Vam preti, tako strašna, potem pojdite, kakor ste prišli, in me prepustite moji usodi. Dunwood je ravno na poti, da posreduje za-me, in če se mu posreči, da dobi tekom te noči Harperja, potem je moja rešitev gotova.”
Harper?” je ponavljal krošnjar in zakrilil z rokami po zraku Kaj veste o Harperju ? In zakaj mislite, da bi Vam on mogel po magati?”
Imam njegovo obljubo; saj se spominjate, da sva se srečala na Kobiljeku? Takrat mi je, ne da sem ga naprosil; obljubil svojo pomoč, če bi jo katerikrat potreboval.”
‘Da, da . . . ali povejte: ga-li poznate ? to se pravi: ali mislite, da ima oblast v to? In kaj Vas podkreplja v zaupanju, da se spomni svoje besede?”
“Ako je kdaj kak obraz nosil pečat resnice, poštenosti in ljudo-milja, je to njegov,” je rekel Henrik. “Vrhu tega ima Dunwood mogočnih prijateljev v puntarski armadi, in bolje je, da počakam tu na svojo usodo, kakor da Vas izpostavljam gotovi smrti, ako Vas razkrinkajo.”
“Stotnik Hvarton,” je rekel krošnjar s slovesnim glasom, “če Vas jaz pustim na cedilu, Vas vse pusti na cedilu! Ne Harper ne Dim wood Vas ne moreta rešiti, a-ko mi zdaj nemudoma ne sledite. Srečal sem davi Cezarja in napravil z njim načrt, ki Vas lahko reši. Če ga zavrnete, ste izgubljeni, in povem Vam še enkrat, nobena moč na svetu — poslušajte me dobro ! — niti Washington sam ni v stanu rešiti Vas!”
“Hočem'Vam verjeti in Vaa sln-šati,” je rekel zdaj stotnik, pre*
magan od velike resnobe kroš-njarjevih besed.
Krošnjar mu je pomignil, naj molči, šel k durim, jih odprl in rekel z istim maziljenim obrazom, s katerim je bil prišel, straži -.
“Prijatelj, ne pustite nikogar tu noter; hočemo moliti in moramo biti nemotljeni.”
“Ukazano mi je, da ne smem nikomur jetnikove rodbine zabra-niti vstopa,” je čmerno dejal VO' jak. “Če pa hočete biti sami, zakaj ne zatrznete zapaha?”
Krošnjar je ubogal ta migljaj in je zapahnil vrata.
“Zdaj pa le hitro. Tukaj je črna krinka za Vaš zali obraz.” Pri teh besedah je izvlekel iz žepa per gamenasto masko in jo nateknil Henriku. “Zamenjati morate vlogo s Cezarjem.”
“Obraz ne od zamorec!” je menil zamorec razžaljeno, ko je ogle-daval svojega prebarvanega mladega gospoda.
“Le počakaj, Cezar, mu je rekel krošnjar, “da nataknemo kodraste lase.”
* ‘ Zdaj še bolj malo dobro! ” je zamrmral nezadovoljni Afrikanec. “Zdaj kakor črna ovca! Jak nikdar videl takšen žnabelj — ima žnabelj debel ko klobasa!”
Črna krinka, ki si jo je bil priskrbel krošnjar z velikim trudom, je podajala precej veren snimek zamorskega obraza in tudi kodrasti lasje so bili narejeni čisto naravno.
“Edin človek je v amerikanski armadi, ki bi Vas mogel spoznati zdaj, stotnik,” je rekel nato Breza, z zadovoljstvom ogledujoč svoje delo. “In tega ravno zdaj ni tukaj.”
Kdo je to?”
Mož, ki Vas je vjel, bi zavohal Vašo belo kožo za najdebelejšo krinko. A hitro, menjajta zdaj o-bleke. Tako . . . zdaj nateknite še suknjo. Pri moji veri, imenitno izgledate! In tukaj, Cezar, pokrij svoje črne kodre s to-le lasuljo in le pazi, da ne pokažeš svojega o-braza! Najbolje je, da gledaš skoz okno, kedar se odpro vrata, in da mi na nobeden način ne zineš katere, sicer nas izda tvoj glas!” Zamorec se je molče usedel k oknu. Zdaj so bile vse priprave končane, krošnjar je odprl vrata in rekel straži:
‘Dajte poklicati gospodinjo. A naj pride sama; jetnik je zatop Ijen zdaj v svojo pobožnost, in ne pustim, da bi ga motil kdo.”
Cezar je tiščal povešeni obraz v sklenjene roke: Ko je vrgel vojak v sobo pogled, je mislil, da njegov jetnik moli . . .
Postrežljiva gospodinja je kma lu pritekla in krošnjar, ki je bil stopil ven na hodnik, jo je tako-le nagovoril:
“Sestra, ali imate v hiši sveto knjigo: “Krščanskega hudodelca zadnji trenutki”, ali “Misli o večnosti za tiste, ki umro nenaravne smrti”»”
“Nisem še nikoli slišala o taki knjigi!” je dejala starka.
“Že mogoče; gotovo je veliko knjig, o katerih niste slišali nikoli Nemogoče je, da bi se ta ubogi grešnik preselil v rajski mir brez tolažila teh svetih bukvic. Brati eno uro v tem zakladu je več vredno kakor vse pridige, ki jih je slišal -človek v svojem življenju."
"O moj Bog, kakšna dragocenost morajo biti te bukvice. Oh, ko bi jih imela!”
‘ Prav govoriš, žena; to je knjiga, ki bi morala biti v rokah slehernega kristjana, posebno pa takega, ki umrje na vislicah. — Dajte temu zamorcu konja; naj me spremi k mojemu bratu, on ima to knjigo, in lahko jo prinese še ob pravem času vbogemu obtožencu tukaj.”
Gospodinja je tekla izpolnit nemudoma duhovnikovo željo, in zarotniki so bili zopet sami.
Dalje prihodnjič.
BAZNE NOVICE.
*3
Pobegli cerkveni svetnik.
Iz Mt. Pleasant, Pa., jo je pobrisal W. A. Pyne, ugleden trgovec, nedeljskošolski učitelj in blagajnik tamošnje luteranske cerkvene občine. Pred nekaj dnevi mu je vročilo žensko družtvo $600.00 da jih naloži v banko, a za božjo čast vneti mož si je dolarčke prilastil in se na tihem poslovil.
Zaprte tovarne.
Boston, Mass. 24. avgusta. Na milijone vreten v bombaževih tkalnicah bode počivalo zadnje dni avgusta in prvo polovico septembra. Tkalnice v Novi Angliji, v katerih je nastavljenih okoli 50,000 delavcev, bodo v nadalje o-bratovale z manjšim številom delavcev, in temu vzgledu bodo sle dile tudi druge korporacije. V južnih državah bode počivalo septembra meseca več kakor 3,000,-000 vreten.
Lawrence, Mass. 24. avg. — E. verett Cotton Mills so zaprte in se bode začelo v njih delo spet 6. septembra. Kakih 1200 delavcev bode ta čas brez zaslužka. Mnogo drugih tovarn počiva.

LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUSTOO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash.
Taj lik: CIRIL ER ME N C, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgetown pri Frank Marcus » prvem nadstropju.
7i\
K
NICARAGUA.
New Orleans, La. 24. avgusta. Managua je padla. Uporniki so vendar dosegli svoj cilj in zavzeli glavno mesto Nicarague. Predsednik Madriz ni pobegnil, ostal je do zadnjega v mestu. Jože Dolo-rez Estrada je objavil proklama-cijo, v kateri oklicuje svojega brata generala Ivan J. Estrada predsednikom zopet združene republike Nicaragua. Revolucijo-narji prihajajo v Managuo.
Bluefields, Nicaragua, 24. avg. General Estrada je brzojavil državnemu tajniku Knoxu v Wash ington in izjavil, da bode maščeval smrt amerikanskih državljanov Cannona in Groce. General Chamorro je, kot zastopnik generala Estrada, provizorični predsednik republike.
San Juan del Sur, 22. avgusta. Predsednik Madriz, dr. Irias in generali Ortiz, Toledo, Valdes, Chavarria, Chavez in Ferdom, in drugi Madrizovi glavni svetovalci so odpluli na pacifiškem poštnem parniku “San Jože” z Co-rinta v Amapala, Honduras. Pred nekaj dnevi je zadobilo prostost 600 političnih jetnikov v Managua in 100 na otoku Cardon.
NA PRODAJ.
Čemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svc*e, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali .srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
EST
M. A. WEISSKOPF, M. D.
9
ZDBAVNIK IN BANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8._10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.:
od I.—3. ure popoludne in	od 4.—S. popoiudne.
od 6,—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
S
B
Žena (možu, ki pride pozno ponoči domov): Oh, kako pozno prideš domov; ura bije že eno. — Mož: Draga moja, manj kakor eno vendar ne more biti.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
IŠČEMO
„JP
Kašparjeva Državna Banka,
_______vogal Bine lsland Ave. & 19. ni.-
VLOGE $3,000,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00
Prva in »dlan češka državna beaka v Ctaioagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, letamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele ^ »veta; prodajamo iiiltarte In posojujemo denar da posestva in aavarovnlue police.
Alojza Bahovec, doma iz Save pri Litiji. Star je 39 let in srednji velikosti. Pred 8 leti se je nahajal v Lozemi co. in potem je odpotoval v staro domovino, od koder se je vrnil v Ameriko. Sedaj je nekje v Rosyln, Wash. Prosimo rojake, ki bi mogoče vedeli zanj, naj nas obvestijo, ali se nam naj iskani sam javi. Upravništvo Glas Svobode, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POZOR SLOVENCI.
80 akrov ravnine ob železnici, gozd, kateri plača čisto zemljo, najfineja zemlja, vedno suha, 1 miljo oddaljena od mesta, zraven najfineje kmetije, aker 18 dolarjev. 8 dolarjev je treba plačati takoj, drugo kadar se hoče z 6% obresti.
F. Gram Reality Co.
Naylor, Mo.
****** »HH« W »H »M **» *** *** *** ******
OTTO HORACEK
t Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
I*	.	M---- -------------------
*
*	1843 Blue lsland Avetiue, Chicago, III.
*	Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
*
Izdelujoči zlatuiuar.
S OČI pregledamo zastonj.
m
«*
1»
;
+
«
*
v>
t
m
■Î

Najboljša gostilna
na Blue lsland Ave. v Chicngi ¿J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISO.
Slovenci, pridite in se prepričujte. da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine lsland Avenne
vogal 19. nl.
Gostilna "Slovenski Dom”
Dve dobro urejeni hiši, v bližini mesta z 17.000 prebivalci, in bližini dveh tovarn, sta na prodaj
Ena hiša ima štiri sobe z vso o pravo, druga 9 sob, veliko klet in je pripravna za vsako trgovino. Obe hiši sta odaljeni samo 5 minut od kolodvora B. & O. R. R. in Pa. R. R.
Lepa prilika za vsakega Slovenca ali Hrvata.
Za pojasnila se obrnite na lastnika Jokob Bosick, East Cambridge, Ohio.

SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio’*
kjer se toči izborno itnpor-ti rano plzensko, Aaheuser Bush in Olympia, pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vika In stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA. Prop.
Looais Str. v neposredni bližini Blue Island Av.in zap. 18.nl.
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22.
Mladič & Krampats.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to ne dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canat 1439.
ITALIJU
1
ADRIATIC
po staroj 1 najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
(Ma-ArnicaMa usluga
Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, N a polisa i Trieste
Novo Moderni utvrdjenl Šlfovl CARPATHIA. -	13,600	TONS
PANNONIA, -	10,000	TONS
»ULTONIA, -	-	10,400	TONS
* Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesv-$65.00 (dolara) do Triesta i Fiume
CUNARD STEAMSHiP C0„ Ud.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
Ul kod svakog oblliujeg agenta.
trgovina s novodobnim obuval ta«
VsUnovljens l«t* 188»
Velika zaloga obuval najnovejfie kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine lsland Ave., Chicago.
Druga vrata od Kaaparjeve Bank
Slovenska Svobod misel Po d p. Zveza
USTANOV.
1903
1NK0RP0R1NA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP IVANŠEK, tajnik: 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Ul.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, I1L FVAiN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Chicago, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, Ul.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Duh. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridg«, Pa.	,
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, Ul.
IVAN GESHELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago, Ul.
WTLLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, Ul. v Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v meseeu
IZ GLAVNEGA URADA S S. P. ZVEZE.
Cenjena društva S. S. P. Zveze!
Ker je drugo glavno zborovanje pred durmi, poživljam cenj. uradnike vseh podrejenih društev, da mi naznanijo imena izvoljenih delegatov, in to kakor hitro mogoče. Dosedaj jih imam naznanjenih 9. Imena delegatov moram naznaniti v glasilu, in to «im preje, da bodo imela tudi ona druživa, ki ne pošljejo delegata, priložnost, koga drugega pooblastiti. Vsak delegat naj prinese seboj pooblastilo, ker prihrani s tem mnogo dela v glavnemu uradu. Nekoliko pooblastil je že odposlanih in jih vročim pooblaščencem na konvenciji.
Cenjena društva! Ako hočemo olajšati delo uradnikom in delegatom, se moprno potruditi in sestavljati točko za točko po svojem najboljšem spoznanju. Dele-gatje naj se za konvencijo dobro pripravijo, da bode delo olajšano in da izvršimo v 6 dneh težko nalogo. Bratje delegati! Naša sveta dolžnost je, da si podamo roke in da delujemo zveste* za dobrobit naših članov. Svetoval bi cenj.
bratskim društvom, da bi se na prihodnji konvenciji naložil poseben sklad (fond), na vsakega člana $1. Ta fond naj bi bil na
razpolago in vporabo samo za slučaj večje katastrofe, ali kake epidemije. Vsestransko moramo paziti in delovati na to, da bo Zveza rasla tako glede članov, kakor blagajne; za to je treba požrtvovalnosti. Delujmo skupno, kakor naim veleva vest, vest poštenjakov, v korist in blagor vseh članov in članic, ki smo izročeni v varnost S. S. P. Z. in v razvoj in procit Zveze same.
One člane, ki so vešči v pisanju, in se zanimajo za našo vrlo Zvezo, naprošam, naj se oglasijo v glasilu Zveze, Glasu Svobode, in naj naznanijo svoje mnenje. To bi bilo jako koristno, da bi se že pred konvencijo pretehtovala kaka važna vprašanja. Predali našega glasila so za take dopise vedno odprti.
Končno najiskreneje pozdravljam vse brate in sestre, in kličem vsem skupaj bratski Nazdar!
Jos. Ivanšek, gl. tajnik.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1 v Chicago, UL: M. V. Konda, preds., 1518 W. 20. st.; Ivan Marentič, taj., 1411 Clarence ave. Oa'k Park, 111.; Josip Ivanšek, blag., 1517 S. 43. ave. — Seja 4. nedeljo v mesečni.
Št. 2 v Claridge, Pa.: Ivan Mlakar, pneds., Box 68; Ivan Batič, taj., Box 487; Lovrenc Sturm, blaig., Box 434. — Seje 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3 v Depue, 111.: Frane Grošelj. preds.; Dan. Badovinac, taj.; A. Kuhar, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 4 v Black Diamond, Wash.:
Jos. Plaveč, preds., Bx 644; Matih Pačnik taj., Box 4; A. Slapnik, blag., Box 630. — Seja 1. nedeljo v meseen v prostorih ibr. A. Slapnika.
Št. 5 v Darragh, Pa.: Matija
Kio, preds., Box 96; Jos. Hauptmani, taj. in blag., Box J40. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6 v Winterquarters, Utah:
Peter Mede, preds.; M. Krstnik, taj., Box 44; Ivan Mlakar, blag., Box 11. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 7 v Arona, Pa,: Vin. Huter, pred.; Mih. Rajer, taj., Box 117; Andrej Štih, ¡blag. Box 81. — Seja 2. nedeljo v mesečni.
Št. 8 v McGuire, Colo.: Jakob 'Frelih, preds.; Frank Bregač, taj. Box 4; Jakob Hribar, blag., Box 72. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 v Leadville, Colo.: Anton GoršiS, predla., A. V. S. Oo.; Fran Jelenc, taj., Box 972; Josip Lanič blag., Box 972: — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10 v Moon Run, Pa.: Franc
Butija ipreds., Box 271; Ivan Arhar, taj.. Box 264; Franc Čuk, blag., Box 41. — Seja 1. nedeljo v mesecu, v Union dvorani ob 9. nri predpoldan.
Št 11 v Staunton, Ul.: Ivan
Malček, pred., Box 667 ; Anton Ausae, taj., Box 158 ; Ivan Spudič, blag., Box 2, Sawyerville, 111. —
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 12 v Sublet, Wyo.:	Ivan
Jamšek, pred., Box 126; Ivan Kolar, taj., Box 64; Frane Petač, blag., Box 97. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 13 v Witt, Ul.: Anton Ulčar preds.. Box 95; Ivan Repolnskv, taj., Box 317; Luka Demovšek, blaig., Box 208. — Seja I. nedeljo v mesecu.
Št. 14 v Yale, Kans.: Anton
Rupar, preds., Box 65; Josip A-lie, taj., R. R. No. 8, Pittsburg, Kans. ; Frane Šetina, blag, Box 127, Yale, Kans. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 15 v Granville, Ul.: Jakob
Cesar, preds., Box 168; Peter Tomšič, taj.. Box 14; Ivan Papeš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu: v g. Ivana Papeš dvorani.
Št. 16 v Clinton, Ind.:	Vra-
oemo Verhovnik, preds., Box 569; Viktor Zupančič, taj., Box 17, R. R. ; Rudolf Cesar, blag., Box 412.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. predpoldan.
Št. 17 v Aurora, Minn.: Ivan
Rožanc, preds., Box 148; Franc Mahnič, taj., Box 264; Štef. Mahnič, blag., Box 264. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18 v Girard, Ohio: Matija Leskovec, preds., Box 372; Ivan Škof, tajnik. Box 11 ; Ivan Leskovec, blag., Box 428. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19 v So. Chicago, Ul.: Jakob Ti«o3. preds., 11353 Fulton Ave.: William Rus, taj., 11316 Fulton Ave.; Ivan Levstik, blag., 11262 Stephenson Ave. Vsi v Pullman. Ul. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
št. 20 v Cleveland, O.: August Kužnik, preds., 8323. Connecticut :a*e. 8. E. ; Jernej Urbas,, tajnik.
980 East 67th Str.; Valentin
Kandoni, blag., 6305 Glass Ave.
—	Seja 1. nedeljo v mesecu, v Knavsovi mali dvorani.
Št. 21 v ITaylor, Mo.: Ivan Zi-
merman, preds. ; Frane Levar, taj., Box 123; Valentin Dobnikar, blaig., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu
Št. 22 v Indianapolis, Ind.: Josip Pušnar, preds., 725 N. War-man ave.; Franc Hruban, taj., 721 Ketchman st. ; Louis Bučar, blag., 711 N. Warman ave. — Seja 1. nedeljo v meseeu, olb 2 uri popoldne v g. Pesefat dvorani na 717 N. Warman ave.
Št. 24 v Milwaukee, Wise.: A. Bergant, preds., 257 — 1st ave.; FercT. Glojek, taj., 477 Virginia st. ; Franc Matjaž, 'blag., 195 Reed st. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 25 v Reading, Pa.:	Peter
Kočevar, preds., 143 N. River st. ; Frane Košmarl, taj., 430 Tulpe-horken st. ; Ivan Košmerl, blag.. 430 Tulpehorken st. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26 v Collinwood, O.: Ivan Potočar, pred3., 5624 Elsinor st.; Ivan Aljančič, taj., 6321 Arcade st.; Jos. Kunčič, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 v Forest City, Pa-: Jakob Trček, preds.. Box 406 ; Fran Leben, taj., Box 419; Ivan Šume, blag.. Box 233. — Seja 1- nedeljo v meseca
Št. 28 v Madison, Ul.: Anton Plese, preds., Box 14; Emil Tof-fant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29 v Taylor, Wash.: Mihael Skerbine, preds., Box 7 ; Rudolf Gradišnik, taj., Box 48 ; Ignac Pugel, blag.. Box 7. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30 v Bishop, Pa. : Ivan Muz-
srelj, preds., Box 8; Paul Osebek, taj., Box 14 ; Andrej Renko, blag. Bok 13. Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Jos. Juraieh, preds., Box 21 ; Ivan Kubin. taj., Box 218 ; Ivan Koren, blag.. Box 14. — Seja 3. nedeljo r mesecu.
Št. 32 v Wenona, Ul.: Anton
Žitnik, preds., Box 245 ; Anton Germ, taj., Box 93; Alojz Jaklič,
blai.	Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 v Livingston, EL: Matija Gorenc, preds., Box 132; Karol Izlakar, taj., Box 152; Albert Švajger, blag., Box 148. — Seja zadnjo« nedeljo v meseeu, v g. Černe in Zajec dvorani.
Št. 34 v Oregon, City, Oregon: Josip Zorman, preds., Box 244; Math Škof, taj., 131 — 18 & Main st. ; Fran Sajovic, b’ag., 131 — 18. & Main st. ,— Seja 2. nedeljo v mesecu.
St. 35 v Franklin, Kans.: Alois Korošec, preds., P. O. Girard, R. R. No. 4; Ivan Zager, taj., R. R. No. 4., Girard’, Box 89, Crawford, Kans. ; Anton Šraj, 'blag., P. O Franklin Box 3. Crawford. Kan.
—	Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 v Springfield, 111.: Martin Pefcol, preds., 735 N. 14. st.; Aloiz Pekol, taj., 1201 S. 17. st. ; Josip Grobelnik, blag., 1031 So. 15. st. — Seja 3. nedeljo v meseca Št. 37 v Sovvber, Pa.: Ivan Umek, preds. ; Martin Škoda, taj., Box 82; Ivan Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38 v Jenny Lind, Ark: Martin Fabijani, prédis., R. F. D. No 3, Forth Smith. Ark.; John Spe-lič, taj.. R. F. D. No. 3, Box 139, Ft. Smith, Ark.; Anton Au bel,
blaj.	, R. F. D. No. 3, Forth Smith, Ark. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39 v Agular, Colo.: Franc Požrl, preds., Box 203; Matija Lukežič, taj., Box 15, Broadhead; Josip Morgl, blag., Box 47. — Seja 3. nedeljo v meseeu.
Št. 40 v Salida, Colo.: N. Pre-dbviČ, preds., Box 565; L. Novačiš, taj., Box 260; Math Mautz, blag., Box 641. — Seja dne 17. v mesecu.
Št. 41 v Ambridge, Pa.: Franc
Tomažič, preds., Box 141; Fred. Ogulin. taj., Box 70 Ambridge, Pa. ; And'rej Unetič, blag., Box 263, Ambridge, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 v Red Lodge, Mont. : Anton Bo'žie, preds., Box 32; Anton Kanelarič, taj., Box 30; Dragotin Grenko, Mag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 v High Bridge, Iowa: Xndtred Pelko, preds., P. O. Madrid, Iowa, Ivan Razpotnik, taj., R. F. D. No. 2, Madrid, la. ; Mar-‘in Snpan. blag. — Seja 3. ned<v ’jo v meseeu.
111.; Ivan Deželak, taj., Box 41, Girard’. 111.; Anton Stopar, blag., Box 231, Virden, 111. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45 v Baltic, Mich.:	Karol
Stopar, pred«., Box 147, Baltic, Mich.; Leo Navoda, taj., Box 155, Baltic; Franc Osolin, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 v San Francisco, Calif.: Frank Skubic, preds., 591 Vermont, St.; Anton Serjak, taj. in blag., 2314 - 24th St. — Seja 2. sredo v mesecu ob 8. uri večer na 816 Hampshire st.
Št. 47 v Chicago, Ul.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Marija Marentič, blagajnica, 4508 Ellis Ave.; vse v Chicago, 111. — Seja se vrši drugo nedeljo v mesecu.
Št. 48 v Breezy Hill, Kas».: Štefan Dudaš, preds., F. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Martin Očko, taj., R. F. D. No. 2. Box 109, Mulberry, Kans.; Frane Šetinc, blag., R. F. D. No. 2. Box 100 Mulberry, Kans. — Seja 1.
| nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj.
Št. 49 v Winterquarters, Utah: Antonija Orach, predsednica, P. O. Box 71; Frančiška Peček, tajnica, P. O. Box 106; Marija Škri-nar, blagajnica, P. O. Box 42. — Sem 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50 v Milwaukee, Wis.: Ana Bergant, predsednica, 257 — 1st ave.; Lima Baste!, tajnica, 562 Mineral Str.; Marija Ocvirk, blagajnica, 140 Clinton St. — Mesečna seja se vrši 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Bergantovi dvorani.
Št. 51 v Ravensdale, Wash.: Paul Koss, preds., Box 10; Franc Maurič, taj.. Box 1; Ivan Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 v Bowie, Colo.:	Anton
Majnik, preds.. Box 106, Somerset, Colo.; Rudolf Žohar, tajnik, Box 131, Somerset, Colo.; Kajetan Ernožnik, hlag., Box 155, Somerset, Colo. — Seja 2. nedeljo v mesecu oh 10. uri predpoldne.
Št. 53 v La Salle, Ul.: Valentin Potisek. preds., 1237 — 1st St.; Matevž Hren. taj., 1026 Canal st.; Martin Požežnk, blag. 28 Lahar-pe st. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri predpoldne v dvorani br. V. Potiska.
Št. 54 v Ely, Minn.:	Martin
Grahek, preds., Box 478; Ivan Kardel, taj., Box 391; Ivan Te-kavec, blag., Box 391. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 55 v Broughton, Pa.: Ivan Reven, preds., Box 51; Blaž Godec, taj., Box 235; Ivan Žitnik, blag., Box 186. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:
Anton Novak, I. predis., Box 253; Math Batič, taj., Box 299; Franc Burnik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 57 v Barton, Ohio; Franc Leustek, preds.; Alojz Barnet, taj.. Box 30; Franc Coran, blag., Pox 50. — Seja 1. nedel jo v me-
?
?
SV
Gv co.
1518 West 2Qth St. Chicago, 111.
¿>P
■V*
OBVESTILO!
Vsem društva obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za naba,vljenje
Vsako-Vrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
dr ti J tt) ena pravila in pre*)ode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
"C/oj Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.



•	•	1	y im ugpii
EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kujiite galon vina, ali več, tedaj Vam ga priaeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došll!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.
ZE VEG KOI 10 LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
DR. J. E. THOMPSON
NAJBOLŠl ZDRAVNIK, in Ima popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svofo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:
NI JE SPOLNE MOŽKE*ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezni}:
Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave, grla. ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno, čiščenje ; beli tok, padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i, t, d,
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svolo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter T pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja. In Vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th ST., NEW YORK, N. Y.
gcCTL ' ' l :
Št. 58 v Greenland, Mich.: Josip Pintar, preds., Peter Geshell, taj., Box 111: Jakob Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v meseeu.
Št. 59 v Conemaugh, Pa.: Franc Perko, preds., Ignac Travnik, taj., Box 275; F. Perko, blag., Box 101. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 60 v Pueblo, Colo.: Martin Kočevar, pred., 1219 Filer ave.; Anton Stražišar, taj., 1317 E. A-briendo ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 61 v Barberton, Ohio: Anton Sigmond, preds., 176 Centre st.; Rudolf Puželj, taj., 525 Vau st.; Tomaž Pavlič, blag., 614 N. Cornel st. — Seja 2. nedeljo v meseeu.
Št 62 v Lorain, Ohio: Jurij Petkovšek, preds., 1605 E. 29. st.; Frank Ziherl, taj., E. 29. St.; I-van Zallar, blag., 1708 E. 28. St. Seja 2. nedeljo v meseeu.
Št. 63 v Sheboygan, Wis.: Josip Možina, preds., 412 New York ave.; Jos. Malar, taj., 720 George ave.; Franc Barbuč, blag., 827 New Jersey ave. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64 v St. Michael, Pa.: Nick Zvonarič, preds., Box 122; Jakob Repar, taj., Box 131; Ivan Štritof, blag., Box 46. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onnalinda, Pa.:	Ivan
Zalar, blag., Box 2; Gašpar Zorc, taj., Box 4; Josip Švelo, blag.,
bi
I Pijte najboljše pivo
j Peter Schoenhoffen Brewing Co,
r«
M
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.	bi
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Št. 44 v Virden, UL : Matjvl Box 4. — Seja 2. nedeljo ▼ mese-Stennee, pred»,, Box 340, Virden, | cu.
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 fhrth Ri/er vzaožje 15ta St, New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMTN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn 8t. Chicago, Til.
Frank Medonh, agent na 9478 Ewing At*» 8. Chicago, 111.
A. C. Janke rich, agent na 2127' Archer Ave. Chieago, 111.
««
Glas Svobode
(Thk Voice or Liberty)
weekly
99
Published by The Glas Svobode Co. 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on «greement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ____________________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------in velja —.---------------
EA AMERIKO:
Za celo leto................12.00
is pol leta.................tl.00
E A EVROPO:
Začelo leto...............  $2.50
za pol leta..................M-*®
Naslov za Dor ih b ih PoSiljatvi JK
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST.. CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi •tabi naslov.
231
Nasprotnikovo sikanje pokaže le njegov pravi značaj. Sovražno zaganjanje in zavijanje resnice gotovo ni častno, in je navaden izbruh zagrizenega sovražtva. E dini živali, ki sikata, kadar sta razjarjeni, sta gos in strupena kača. Prva sika, ker nima pameti, druga vsled prirojene hudobnosti. — So pa tudi ljudje, ki te ži-tvali posnemajo in ti so gosje vrste. Pomaukanje pameti je, kar jih privede do takega postopanja. Rodi jih inkvizicijska nrav in pritiskati hočejo na druge, i/. navade in hrepenenja po nadvladi. O. ni, ki sikajo, z namenom postaviti svojega bližnjega v napačno luč, se nikdar ne spreobrnejo. Niti ne morejo mirovati, ker imajo poleg gosje pameti kačjo naravo, njihovo počenjanje in sikanje pa je podobno neumnemu psu, ki laja v luno.
Bivšega predsednika 1J. M. W. of A. John Mitchella, nameravajo republikanci,: kakor posnemamo iz raznega časopisja, v Em-pire State to je ¡v n e wy brski držati’i, nomanirati za guvernerja. Kam je prišla slavna stara stranka, je razvidno iz tega, ko mora izbirati može ža urade iz od njih takoimenovane srede konspirator-jev. Se li "staro solnce še obrača ali ne?” Stara' tetka je začela o-bračati svoj plašč po vetru, kar je pokazala z nameravano nominaei jo John Mitchella guvernerjem. Vsekakor bo to, ako bo John iza-bran, stopinja napredka ip gorka zaušnica možem, ki onečaščajo guvernerske stole po raznih državah. —
Revolucionarni socialisti hočejo
skočiti od‘ tal na vrhunec z enim samim skokom, To je seveda nemogoče, toda dopovedati si ne dado. Praktični socialisti gledajo v prvi vrsti za trajen temelj in se potem z težkim delom in. trudom pmvspenjajo od stopinje do stopinje navzgor, gledajoč pri tem, da so vse stopnje,, čez katere korakajo, trdne, in tako do vrhunca. Res je, tako delovanje je počasno, toda vstrajno in močno, m a-ko takemu propagandarju nihče lestve ne spodmakne, kar se čestokrat rado dogaja in sicer iz lastnih vrst, tudi ni nobene nevarnosti, da bi padel, medtem, ko revolueionarci drvijo nepremišljeno naprej, hoteč doseči nemogoče.
Hvaležnost je ena onih čednosti, katerih današnji svet noče več pripoznati. Dobijo se pa ljudje, ki so vrhu tega nehvaležni in te za dobrote, katere si jim skazal, okoli grdijo in črnijo. Ogibaj se takih, in ne imej z njimi nikake-ga stika, da se ne boš kesal. Kar je učinil komu dragemu kaj hudega, hoče tudi tebi, čim se mu nudi prilika. —
Hvaležnost poznajo in pripo-znavajo reveži. Reveži so tudi radodarni. Kdo najraje pomaga revežu? Revež sam. Najrevnejši delavci imajo odprto roko in srce, in radi pomagajo svojemu bližnjemu. Toda oni, katere je spravil ubog delavec do premoženja in blagostanja, k večjemu pravijo: “res je hudo!” ne dado pa nič ...
Najholj hudoben človek je oni, ki te nečesa po krivem obdolži — mogoče prav zato, ker si mu bil naklonjen in dober. Ljudje, ki bi ti bili prijazno naklonjeni, so -dandanes redka prikazen. Če dobiš takega redkega človeka, ga spoštuj, ker je res — človek.
Glas Svobode stane $2.00 na leto; Svobodo" jo $2.00 (dva tolarja).
LE INDUSTRIJELNA ENAKOPRAVNOST BO ODPRAVILA U-
BOŽTVO.
Mnogo je trezno mislečih ljudi, ki se vkvarjajo z vprašanjem, kako odpraviti ubožtvo. Vendar delajo ti napako v tem, ko iščejo zlo ubožtva v ubožtvu samem, in ga poleg tega obsojajo. Pravih vzrokov ubožtva moramo iskati v današnji človeški družbi, ki je tako sistematično krivično sestavljena, da vodi na eni strani posameznike do velikanskega bogastva, na drugi strani pa široko maso do groznega ubožtva.
Kapitalisti pravijo, da je iskati vzrok ubožtva v pijančevanju. Toda, delati pijačp odgovorno, je nesmisel.
Strokovno organizirano delavstvo ne veruje, da bi imela odprava pijače kak vspeh pri odpravi ubožtva. Tega se zavedajo, ker uvidevajo, da je treba pri najdbi vzroka poseči globje. — Na tisoče in tisoče je žen v raznih večjih mestih, katerih življenje je nepretrgan boj za obstanek. To so žene, 'katerih edini up v življenju je delo in spanje. Ubožne so, ne zato, ker pijejo, ampak zato, ker nimajo denarja in ker delajo pod zistemom brezsrčnih pro; izvajevalcev. Pijača nima pri zatiranju mas ničesar opraviti, ker le zatiranje pahne na tisoče industri-jelnih delavcev v vrste brezposelnih. Pijača nima ničesar iskati z malimi otroci v nedolžnih letih, katere se ubija moralno, telesno in duševno v velikih amerikan-skih tvornicah. Nima ničesar o-praviti z vzdrževanjem takoime-novanih "sweatshop” ali igralskimi hišami. Ni pijača, ki pahne na tisoče mladih žensk v sramoto, ampak razmere, ki vzdržujejo to moderno industrijo, ter naravnost nesramno nizka plača, ki jim zabranjuje pošteno in dostojno življenje. Resnica, katere ne more nikdo ovreči, je, ako rečemo, da je na stotisoče dobrih in dostojnih delavcev, ki strašno trpe samo vsled tega, ker so revni. Peče in grize jih to spoznanje, in tako čimdalje bolj padajo. Le revščina in obup goni do pijače; če bi imeli sedaj zatirani in tlačeni delavci enakopravnost in vrednost z drugimi, bi bili še boljši državljani, kakor so danes oni "dobri”, in pojave pijančevanja ne bi bilo opaziti v njihovih vrstah.
Bodimo pravični in razmotri-vajmo to vprašanje • bolj natančno, in če moramo tudi biti pripravljeni na mogoče kak neprijeten zaključek. Izplačalo se nam bo, ako zavzememo obširnejši vpogled, samo ako bo pravi.
Ako hočemo odpraviti kako zlo, moramo začeti pri korenini, in, ako hočemo odpraviti ubožtvo, nam ne bo nič pomagalo, če ga od-
pravimo samo površno, ker to bi le ojačilo deblo starega drevesa. Prohiibicionisti imajo iz svojega stališča prav, ko se borijo za odpravo opojnih pijač. Toda na-pram resnici sramežljivo zapirajo oči. Ne vidijo drugih vzrokov, ki so vzrok ubožtva, katero bi morali v prvi vrsti odpraviti.
Govori in piše se, in to je tudi res, da postajajo bogataši vedno premožnejši in reveži vedno bolj revni, z vsakim letom, mesecem in dnevom; vsako minuto in sekundo postajajo reveži revnejši, in z dvojno hitrico od teh bogatijo drugi. In medtem, ko se kopiči na eni strani bogastvo, postaja revščina na dragi neznosna.
Človek je tedaj dovolj bedast, ako škoduje sebi in svoji družini z uživanjem opojnih pijač, in to dela gotovo na svoj lasten račun. Ni je postave v deželi, ki bi ga mogla prisiliti, naj naredi iz sebe žival, razven, če v to ne privoli sam; toda na tisoče in tisoče je otrok, ki so brez moči, katere se izrablja po raznih tvornicah, in je tudi na tisoče in tisoče žensk, ki omagujejo pod delom — žrtve so odprtih delavnic. Tako je tudi na tisoče in tisoče brezposelnih strokovnih in navadnih delavcev, kateri so ob času krize oropani prepotrebnega živeža, dela in jela. Vsi ti stotisoei, možki, ženske in otroci, nimajo v tej enakoprav ni in svobodni deželi besede — ne štejejo nič. Nimajo postave, da bi jih branila. So brezpravne žrtve razmer in položaja, nad katerim nimajo kontrole, in, če bi tudi uničili vso pijačo do zadnje kaplje, in nikdar več nobene ne izdelovali, bi to onim nič ne pomagalo, današnje razmere bi še vedno obstale.
Semtertje se lahko pripeti tudi poštenemu in dobro mislečemu, posamezniku, da postane'majhen v svojih idejah, da se noče dalje za kaj koristnega truditi, ko bi lahko z naporom veliko dosegel Vprašanje o revščini ne bo rešeno, dokler ne bodo rešeni delavski problemi. Zdrav razum in le nekoliko čuta do svojega bližnjega, pa moramo reči, da se ne more siliti ne moža, ne žene in ne otrok da bi živeli in delali pod takimi nečloveškimi razmerami, kakor-šnje eksistirajo danes. Odpraviti revščino na kak drug način, kakor z rešitvijo najnujnejših delavskih vprašanj, in, ne da bi imele ženske enako pravico z moškimi, bi imelo toliko vspeha, kakor če bi hoteli z ženskim klo bukom osušiti michigansko jezero .. . Le enakopravnost, indu-strijelna enakopravnost, bo odpravila ubožtvo! —
BEROLINSKA "ŽIDOVSKA OBRAVNAVA” PRED 400 LETI.
Na petek, dne 15. julija leta 1510, se je odigral na Novem trgu v Berolinu zadnji grozni prizor žaloigre, ki je znana v zgodovini pod imenom "Berolinski židovski proces”. Predzgodovina je sledeča : V havelandski vasi Knobloch je nek vlomilec ukradel iz cerkve, bakreno, pozlačeno monštranco, in dve mesingasti pušici, v katerih so bile shranjene hostije. Mesto, da bi se duhovščina potolažila z mislijo, da je tat ravnal iz do-bičkaželjnosti, ker je mislil, da so cerkveni predmeti zlati, je takoj razglasila sumnjo, da je hotel i-meti tat posvečene hostije, in da so ga do ropa napotili Judje, o katerih so takrat trdili, da hočejo na vsak način priti v posest hostij, da bi stresli svojo jezo nad Kristom. Ko so našli kmalu potem monštranco pri Bernau, razbito na kose, in jo je pač tat proč vr-'<rel, ko je [videl, da ni nič vredna, se je obrnil sum na kotlarja po imenu Paul Fromm, znanemu lopovu, ki je bival v bližini Ber-naua in je bil na želo slabem gla-
su.	Zaslišan pred delegiranci brandenburškega škofa in obtožen, da mu je bilo samo za hostije, je priznal, dasiravno ni lila njegova krivda dokazana, da je tat, da je eno hostijo snedel, drugo pa prodal špandavskemu Judu Salomonu za devet srebrnih grošev. Inkvizatorično postopanje se sedaj pričelo. Salomon je priznal na mučilnici, da je poslal dele od njega z. nožem razkosane hostije y Brandenburg in Stendal, in ker se je obrnil sum še proti dragim Judom, je pustil končno branden-burški knez vse Jude v trgu are-tovati. Strogo se je nanašala pre-
iskava tudi na verski otročji u-mor, in, ko so vsi obdolženi pri mučenju priznali, kar se je od njih zahtevalo, in ker priznanja, vsled grožnje, da bodo še enkrat mučeni, niso preklicali, so ostale, j ko jih je nekaj na posledicah mu-j čenja umrlo, nekaj se pa v zapo-I ru obesilo, vsega skupaj 42 oseb, S obsodili v smrt na grmadi. Na No-i vem trgu. na vogalu Weber in Franfurter ulici, so postavili tri tribune z prostori za domače in tuje pravnike, za sodnijske gospode z pisarji in pričami. Ko so bili prebrani akti in razglašena razsodba, je takoj sledila izvršitev razsodbe. Treh obdolžencev, ki so se pustili krstiti, ni bilo navzočih. Za Fromma in 38 Judov je bil postavljen trinadstropen oder, in na posameznih etažah so ležali obsojenci zvezani, pokriti s slamo, smolo in drvami. Samo Fromm je imel poseben mučeniški kol. Potem so vrgli goreče baklje v s smolo prepojeno gorivi. Divje so švignili plameni proti nebu in že čez nekaj minut je bilo vse pri kraju.
To se je zgodilo o imenu postave, v imenu cerkve, v imenu krčanske vere!
Izvršeno v najlepših časih klerikalnega absolutizma!
Ah, kje so vendar dobri, stari časi, in kdaj se spet vrnejo, da bi se moglo poslati "nevernike” s pomočjo lesa, slame, smole in ognja na dragi svet!
Toda, noče se več posrečiti in današnji "brezbožni svet” se ne
pusti več komandirati . . .
—............. ........
Za zunanje oglase m odgovorno uredništvo ne upravniStvo.
TEMPERENCA IN PIJANČEVANJE.
Polovica Združenih držav je sedaj pod prohibicijo ali Local Option. Največje vspehe v izvedbi teh prepovednih postav je zaznamovati v zadnjih dveh letih. Potemtakem bi se moralo porabiti, oziroma zavžiti mnogo manj opojnih pijač. Toda nasprotno je res. In da je temu tako, imamo nepo-biten dokaz, namreč v davčnih dohodkih Združenih držav.
Iz vladnega poročila o davčnih dohodkih v zadnjem letu je razvidno, da se je v letu, ki se konča i 30. junijem, porabilo mnogo več opojnih pijač, kakor leto preje. Pri whiskeyu znaša večji konsuru 12 milijonov galon, pri pivu 3, 181,620 sodov. Izpilo se je 128,-657,777 galon whiskeya proti 116,-650,265 prejšnjega leta, in 59,485,-117 sodov piva proti 56,303,497 -prejšnjega leta.
Pri tem moramo opomniti, da izkazuje poročilo komisarja za indirektno davčno službo samo izkaz o porabi postavno obdavčenega whiskeya; koliko se ga pa, po sebno na jugu, na kontrobant nakuha in pošilja v oddaljene tem-perenčne kraje — o tem urad seveda ne more poročati. Toda, ker so samo preteklo leto davčni u-radniki razkrili na stotine takih kontrabantarskih žganjarij, si lahko mislimo, da se gre tu za precejšnjo množino. Temu primerno moramo povišati povprečno množino za 1.4 galone na glavo vsega prebivalstva. Toda tudi še potem se izkaže še vedno precej nižja množina, kakor za časa, ko se v naši deželi še ni pilo toliko piva.
Danes odpade na vsakega pre bivalea na leto povprečno dvajset galon. Pivo je vstavilo čezmerno zavživanje whiskeya in mnogo pripomoglo do zmernosti; gpotovo več, kakor vse prepovedne posta ve, ki so bile izdane v preteklem polstoletju. Vodje temperenčnega gibanja se hvalijo, da so tridesetim milijonom Amerikancem vsilili prohibicije, deloma po postavah lokalne pravomočnosti. In vse, kar so s tem dosegli, je za-tvoritev gostiln, mesto teh pa cve tejo skrivne beznice z vsem mo ralnim zlom, kar opažamo danes v vsaki temporenčni državi.
Tukaj ne pomaga noben izgo vor. Dejstvo, da se je povišal kon sum whiskeya zadnje leto za 12 milijon galon, in konsum piva za več, kakor 3 milijone sodov, medtem, ko je padlo število zveznih licenc za obratovanje točilnic, je po uradno potrjenem poročilu neovrgljivo. Škodo ima torej v prvi vrsti zvezna blagajna, največjo škodo pa posamične države, coun-tiji in mesta, ki so imela preje od licenc lepe dohodke. Korist imajo le lastniki skrivnih beznic, katerim ni treba plačevati licenc, in ki prodajajo ljudem za dober denar slab, kontrabantarski whiskey.
Nesmisel temperenčnega gibanja ne bi mogel nikdo bolje dokazati, kakor ga je komisar davčne oblasti. Tukaj predleži popoln dokaz, da vsa temperenca nima nikakega vpljiva na pijančevanje; če so časi dobri, se več pije, če slabi, manj; da se pa ne spije niti kapljice manj, kljub temu, da so v mnogih državah v veljavi temperenčne postave, je pribita resnica.
POSTANEK ŽENE.
V neki, šele pred kratnim znani postali indijski pripovedki, se navaja izvor žene na tako mičen način, da ne bi bilo prav, če ne bi te verzije o postanku žene podali našim bralcem. Glasi se: Ko je hotel Parabrahma, stvaritelj sveta, u-stvariti ženo, je opazil, da je pri stvarjenju moža porabil ves materijah Veliko je bilo njegovo presenečenje, in začel je premišljevati, globoko premišljevati. Vspeh tuhtanja je bil sledeči: Vzel je ljubko oblino lume, valovite črte in gibčnost kačjega telesa, graci-jozen zavinek ovijajoče se rastline, lahno trepetanje trave, vitkost in vpogljivost breze, žametno mehkobo rože, lahkost peresa, miri pogled goloba, živahnost in nagajivost solnčnega žarka, solze mimogredočih oblakov, nestanovitnost vetra, zajčjo plahost, pavovo napihnjenost, diamontovo trdost, sladkost medu, vročino ognja in ledenost snega, papagajevo brbljavost in grliSho vabljenje, priliznjenost in tudi zahrbnost ter potuhnjenost mačke. Vse to je
zmešal Parabrahma skupaj in naredil iz mešanice ženo, katero je dal možu za tovarišico.
Sedaj pripoveduje pripovedka nadalje, da je prišel mož, ko je i-mel en teden ženo pri sebi, k stvaritelju in mu rekel: "O gospod, stvar, katero si mi dal, mi zastruplja življenje. Neprenehoma klepeta, in hoče, da bi se samo z njo ba-vil. Veliko toži, ne da bi imela kak vzrok, in je skoraj vedno bolna. Lepo te prosim, oprosti me je, ker ne morem z njo živeti.”
In bog je res vzel oklonjeno ženo nazaj.
Komaj je potekel teden, je mož zopet prišel. "O gospod,” je priznal skesano, "odkar nimam več žene, se počutim popolnoma osamljenega. Življenje se mi zdi pusto in dolgočasno. Sedaj se spominjam, da ni žena samo tožila in klepetala, ampak, da mi je tudi pela sladke pesmice in se mi laskala. Če je ne morem dobiti, tudi sam nočem več živeti.”
Dobrotljivemu stvaritelju se je smilil pobiti mož in še enkrat mu je prepustil ženo. A že po treh dneh je stal zopet pred Parabrah-mo in tožil: "O gospod, ne vem. kaj je to, vendar sem sedaj prepričan, da imam v ženo več sitnosti in nadloge, kakor zabave. Radi tega te prosim, oprosti me je!” —
"Nehvaležno bitje,” se je razjezil bog, "idi, in glej, kako sam z njo shajaš. Ne bom vaju več ločil. Ti zatrjuješ, da ne moreš z njo živeti; odslej naprej pa sploh ne bodeš več v stanu, brez nje živeti.”
PRIJATELJ.
Dober prijatelj se nikdar ne pregreši.
Zvest prijatelj je nektar v življenju.
Najboljše ogledalo je zanesljiv prijatelj.
Dobrega prijatelja se ne pogreša, dokler nas ne zapusti.
Pravi prijatelj je ena duša v dveh telesih.
En star prijatelj je boljši, kot dva nova.
Prijatelja se spozna v hudi stiski.
Dober prijatelj je boljše kakor zlato ali srebro.
Neviden prijatelj je kakor cel oreh.
Prijatelja brez napak ni nikjer.
Prijatelj, ki obrača svoj plašč po vetru, je podoben kači zapeljivki.
Pravi prijatelj je boljši, kakor sorodniki.
Pazi nase in na prijatelja, da ne postaneta sovražnika.
Ako se hočeš prijatelja iznebiti, posodi mu denar.
Nezanesljivega prijatelja bodeš spoznal pri solnčni svetlobi.
Oče je zaklad; brat je tolažba; prijatelj je pa oboje.
Galantnega prijatelja nobena stvar ne izneveri, toda njegov u-gled zate nima veljave.
Nov prijatelj je kakor potvo vino. Kadar postane staro, ga bodeš pil z zadovoljstvom.
Ljub prijatelj ne zavzema le e-nega dela tvojega srca ampak vse.
En zvest prijatelj nam napravi reč veselja, kakor tisoč nasprotnikov gorja.
Kadarkoli si v stiski, bodi za karkoli, in kdor ti iz nje pomaga, je boljši kakor prijatelj.
Iskren prijatelj je najboljša o-pora, in oni, ki ga ima, ima v njem zaklad.
Prijatelj je oni, ki nam j.č popolnoma vdan, nas bodri in na katerega se smemo v vsakem slučaju zanesti.
Zahrbtno obrekovanje, laž in zavist nam lahko vzame dobro i-me; dober prijatelj nam vse to vrne.
Le oni je srečen, ki ima v nesreči zaupnega prijatelja; še bolj srečen je oni, ki ga ne potrebuje.
Storimo, kar moremo, da po-vspešimo prijateljevo srečo, ker boljše je to, kakor napivati vedno njegovi sreči.
Veliko nas ima razne družabnike, toda le malo nas najde skoz celo življenje prijatelja.
Noben človek ni bolj prijazen, kakor oni, ki najde prijatelja samo zato, da druge obrekuje.
Pravi prijatelj bo odobraval naše karanje in obratno. Čutimo njegove misli, se strinjamo z njimi, in se veselimo in trpimo skupno, potem si pa zopet pomagamo,
Prijatelj bo prišel, tak kkkofrc Sen nas je zapustil, in kar dela,
dela kot bi sami storili po svojem lastnem prepričanju, in nikdar ne misli, da bi nas opeharil.
Mi bi bili največji zapravljivci, ko bi namenoma odpustili prijatelja, ali pripustili, da bi drug dragega spodrinila, ali ga prezirali radi ljubosumnje.
Ne spominjam se, da bi kedaj slišal izrek, ki bi me bolj razveselil, kakor oni prijatelja, ki je rekel, da je prijatelj življenski balzam — zdravilo. Pravi izraz prijateljstva zdravi bolezni, ki so z nami rojene, in ki se nam na tem svetu vedno v življenje vmešavajo.
Najžlahtnejši del prijateljstva je poštena pogumnost, ki me opozori na moje zmote. Mi pove moje napake, ter pokaže dobra dela. Takega človeka smatram za modrega in zvestega prijatelja, — modrega zasledovalca stvari, katerih jaz ne vidim; zvest svojim načelom ne le za svoje koristi, ampak tudi za blagostanje svojega prijatelja.
Ni je večje blaženosti na svetu ki bi se dala primerjati radosti prevdarnosti in svetosti prijatelja. Olajšuje in razbremenjuje, razsvetli um in vednost, vtrjuje nedolžnost v stanovitnosti, išče znanstva in prijateljstva, ter najde vse, tudi dovolj dela za vse proste ure svojega življenja.
Ko si je človek izbral prijatelja iz vsega vesolnega sveta, to je le neka nezvestoba medseboj vstvar-jena od nesporazumljenja, ki ne zadovolji nobenega izmed prijateljev, ostati še nadalje v sužnji-štvu. Ali sem te prevaral? Potem me bacni od sebe, da te ne okužim. Ali sem ti storil krivico osebno? Potem mi odpusti, ako moreš A-ko sem se pa pregrešil napram bogu in človeku, ter grešil hudo? Potem mi bodi prijatelj bolj kot kedaj poprej, ker te tembolj potrebujem.	Prostozidar.
ALI JE MOŽNO, DA SE PAPEŽ PRESELI IZ RIMA.
Milanski list "Giovanna Lta-lia” je otvoril o tem vprašanju anketo, ki je vzbudila vsepovsod živahno zanimanje. List se je obrnil zlasti na odlične pisatelje, politike in učenjake, ali smatrajo zn možno in ugodno,;da bi se papež . preselil iz Rima, ali sodijo, da bi . storil to na povelje italjanskega naroda in ali temu ne grozi s stalno navzočnostjo papeževega dvora kulturna nevarnost. Gorki je mnenja, da bi nasilnost napram Vatikanu le ustvarila njegovim zastopnikom gloriolo mučeništva in to bi samo vedlo do zvišanj« in oživljenja papeževega ugleda med narodi. Italjanski historik Ferrero ne veruje, da bi se italj. narodu posrečilo popolnoma od-1' sträniti Vatikan — a ne smatra to za nemogoče. Prostozidarski glavar za Italijo misli, da bi pa-peštvo izven Rima izgubilo ves svoj pomen. Veruje, da bi šla Avstrija papežu na pomoč. Istega mnenja, kar se namreč tiče pomoči Avstrije, je tudi sociolog Fer-riani in Nemec Maks Nordau s pristavkom, da tako gotova i^a pomoč vsled notranjih razmer v Avstriji ni. Za Italijo pa ne bi bilo koristno, ako bi se angažirala za odstranjenje papeža. Moder nist Murri hoče, da bi Italija reformirala svojo cerkveno politiko v tem smislu, da bi ostanovila za vsa veroizpovedanja posebne verske občine, ki bi ne imele nobenih privilegijev in bi se smatrale za navadna družtva . . . Bern hard Shaw sodi, da raste spoštovanje pred papežem z njegovo o-daljenostjo in da torej Italjanom ni treba skrbeti za to, da bi se ga iznebili. Ljudskega povelja bi cerkev ne poslušala. Na pomoč bi Vatikanu šli kvečjemu Irci ali Av-strijci; prvi ne morejo, ker niso samostalni, dragi pa bi tega na ljubo oficijelni Italiji ne storili.
Stara navada je zdraviti revmatizem, trganjei po udih, neural gijo, zvinjen je itd. z Dr. Richterjevim "Pain Expeller”. Pravi Pain Expeller se dobi tudi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 cen , tov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
j **■ Vsak slovenski delavec j I in napredno misleč človek j j bi moral brati "Ola# Evo. | '
! bode" in se nanj naročiti. ’
-4----:-----—-—-^4^
Slovensko Delavsko Podporno in
Ustanov. 21. nov. 1909
Društvo
Incocp.
15. marca 1910.
DAI1RAU H, F*JE IVNSYLVANI A.
«LAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Boa 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg. Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsiburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM. Aroma, Pa.
DOPISI-
Greenwood, Ark., 21. avg.
Tukaj v Arkansas je vse mogoče. Družba Denman & Bates, je podpisala z nami pogodbo in zatrjuje, da bo v Arkansasu in 0-klahomi rabila okoli 1600 ljudi. Z delom-' prične takoj. Zatrjuje se tudi, da bo. družba Bolen-Darnell «prejela n$še pogoje in podpisala pogodbo.
Prairie Creek št. 4 in Central Coal & Coke družbe so skušale pred par tedni z takoimenova-nim open shop in so v ta namen dobile trideset ušivcev v človeški podobi, s katerimi so nameravale kopati premog. Toda dobile so prijazen obisk 140(3 unijskih mož in od takrat jih ni videti več — tudi bossov ni od takrat več videti okolu rovov. Jaz mislim, da naj bi se oni neunijski ljudje poprej prepričali o stvari, in kaj naši fantji zahtevajo od družb. Mogoče so mislili le pogledati kakšno delo da je v rovih. Da so iskali dela, na to še misliti ni. Poročalo se je potem, da so obiskal-ei pri št. 4 Prairie Creek rovu kalili javni red in mir, pa to je laž. Fantji so šli tja na obisk tako mirno, ¡kakor bi šli v cerkev, in ko se je pozvalo sheriffa za pomoč, je ta rekel družbi, da maj se ne napihuje po nepotrebnem, ter naj podpiše pogodbo z delaivci. Ko se ga prosili za deputije, jim je rekel: “Imamo nekaj sto brezposelnih premogarjev, (misleč nas štrajkarje)y katere lahko rabite za deputije in varuhe vaših posestev." Od naše strani se ni bati nobenega nereda. Vem, da je Henry Orchard razstrelil Independent železniško postajo v Co-loradi, in operatorji z guvernerjem Peahodyem so se trudili na vse mogoče načine, da bi ono hudodelstvo zvrnili na Western Federation of Miners. Vemo tudi vsi, da sta James McParland in oni tramp Kelly doprinesla vse umore In ljudstvo je bilo toli nevedno, ter verjelo, da so vse ona hudodelstva izvršili uyijski minerji in ne zloglasna detective agencija. Toda, v današnjih dnevih je kaj tacega nemogoče, ker so v strokovnih organizacijah najboljši možje ter dobri državljani, in taka grozodejstva kakor doprineše-na po Orehardu in mine owners association bi bila koj hitro razkrita v tem okraju št. 21 U. M. W. of A.	Vaš
J. Petrick.
novo dosje frajliee iz stare counfry nauee “hoditi,” ustanovil se je na trati nad Ketchan Street poseben kurs, kjer mamka, ki bi rada hitro vse “pod havbo" spravila, dajejo brezplačno poduk, kako treba noge “prestavljati”, da izgleda vse bolj “cliic”, kakor pravi Francoz in “smart". Poučne ure so vsaki večer, pristop k pouku prost. Presega še 5c. show na West Michigan St. Ali ne verjamete, g. urednik? Pridite enkrat pogledat, prav drage volje vas tja popelje Vaš in mamki n
Znanec.
Lafayette, Colo. 26. aug. Dragi mi urednik : —
Jako priljubljen nam je list Glas Svobode in kako zvesto ga čitamo, sosebno poročila iz delavskih krogov in štrajkov iz raznih krajev širne Amerike; zategadelj upam, da sprejmete tudi to poročilo iz tega kraja, in o štrajku.
Že je skoraj šest mesecev, odkar se je tukaj štrajk pričel, in štrajkarji smo ravno tako trdni, kakor smo bili in bomo, dokler se nam operatorji ne podajo. Vsi možki, ženske in otroki (razven skabov in njih pastirjev) nosimo na svojih obrazih vesele smehljaje, kar je dokaz, da bo zmaga naša. —
Skoraj vsak dan prinaša kapitalistično časopisje pritožbe operatorjev na guvernerja radi pre-male podpore za njihove skabe, in ga prosijo za državno milico, po-vdarjajoči, da je njihovo premoženje v nevarnosti, boječ sc, da ga štrajkarji ne pokvarijo.
To je edino poročilo, ki sc nam zdi verjetno. Da, pokvarijo, a ne unijski ljudje, ampak podkupljeni stebri, samo da bi te pošasti i-mele potem kaj unijskim delavcem podtikati. Saj se poznamo! Poznamo se še od takrat, ko je delavsko časopisje krstilo to dr žavo za “Colorusijo”; bili so časi. ki se pa ne povračajo vsako leto. Pritožujejo se tudi čez sheriffs, češ, da simpatizira s štraj
Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik : —
Pri nas je sedaj vedno kaj novega. Nemci pravijo, da gre vse precej “schief”. Napredujemo pa le. Gotovo ste tudi Vi že brali svoj čas v Glas Naroda, da se je nekako pred 2 mesecema ustanovil pri nas “klepetuljski” klub. Mike Cegare poslal mu je tudi prav fina pravila. Česar je temu družtvu še manjkalo, napravi se prihodnji teden. General Klepetulja je predlagala na meetingi, ktera se vrši vsako dopoludne in popoludne (/veste pri nas, posebno pri “Lojzetih" nosijo ženske hlače) na komarju Calve-lage Str. in Holmes Ave., da naj se ta korner imenuje “Raglja -Plače”. In obveljala je! Vsaj še zajci nimajo po zimi v snegu tako pohojenih svojih križališč, kakor je pohojen ravno, ta korner, zato tudi zasluži ¡me "Plače”. Navšta-!a je pa še.' dra^a potreba. Ref «mo v Ameriki, moramo znati tudi ” amerikanako ” hoditi. Da se
karji, ker jim ne dovoli deputi-jev. Zakaj neki, ko smo mirni.
Resnica je, da se sheriff Capp, ne naslanja na nobeno stran, pač pa pazi, da se postava izvršuje in respektira tako od operatorjev, kakor nas delavcev. To operatorje boli, kar je tako redka prikazen, da bi sheriff (sosebno v Co-loradi) postopal z obema strankama enako pravično, da premo-garski baroni po vsi državi ne morejo zapopasti, kako, da ima ravno okraj Boulder takega she-riffa.
Na 15. t. m. popoldne je nastopila neka zmešnjava, v kateri je bil neki paznik rova ustreljen, ker se ni pustil aretirati. Bil sem priča dogodku, in torej opravičeno rečem, da je bil uradnik u-pravičen streljati. Dogodek je bil sledeči:	Premogarske dražbe so
importirale skabe po C. B. & Q. železnici iz Denverja, in da bi jih meščani ne videli, so jih na križišču eno miljo od tukajšnje postaje iztožili. Popoldne, na dan o-menjenega streljanja, šlo je nekaj unijskih mož na križišče pričakovat vlaka, kakor so to storili vsak dan. Ravno, predno je dospel vlak, se mimo pripeljeta na ko-leselju pomožna sheriffa Cassidy in Shereve ter izstopita, privežeta konja in gresta tja, kjer so stali ljudje v gruči. Ljudje so bili veseli, se smejali in šale zbijali, dokler ni prisopihal vlak in se vstavil. Iz vlaka je izstopilo nekaj potnikov, med njimi mož, brezdvomno delavec. Nekaj izmed unijskih mož se je trudilo mu razjasniti, da je v okraju štrajk, pa on ni hotel odgovoriti niti katerega pogledati, ampak je molče in s povešeno glavo korakal naprej. Ko je tako eden unijskih mož z njim ozir. njemu govoril, vmešal se je še tretji v pogovor in ko mu je unijski delavec odgovoril na vprašanje, je prvi, za katerega se je pozneje zaznalo, da je paznik pri Standard rovu, zamahnil da bi vdaril unijskega moža s železno zapestnico. Nato sta pristopila že omenjena pomožna sheriffa, da bi zabranila tepež. Ko je paznik Standard rova opazil uradnika, je vrgel stran železno zapestnico in drugo prtljago, ter se postavil ju napasti, ko sta medtem ona diva potegnila revolverja. Cassidy je nato zahteval od paznika, da naj vzdigne svoje roke in sicer zaporedoma dvakrat, (kar sem čul sam; in ko tega ni storil, je Cassidy sprožil svoj revolver v paznikovo pleče. Cassidy-a so aretirali in je sedaj pod varščino na prostem Sedaj trdijo operatorji, da bodo dokazali, da je bil paznik vstreljcn, ko je imel roke kvišku. Tega se jim gotovo ne bo posrečilo, ker paznik še nameraval ni vzdigniti rok.
Razven omenjenega dogodka je v Lafayette precej mirno — ko bi kak tujec došel v mesto bi še ne opazil da je tu štrajk, dokler bi se mu ne povedalo. Mi štrajkarji ne pohajamo v večjih gručah okoli ulic, kakor je to or, ča-
su štrajka navada, niti ne postopamo okoli železniških postaj.
Imamo sami svojo prodajalno v unijski dvorani, kjer štrajkarji lahko dobijo vsega, česar potrebujejo, za ceno katero so sami za blago plačali. Nekteri trgovci v mestu se radi tega jeze, toda kaj morejo pričakovati, ko so takoj, ko se je štrajk pričel naznanili, da bo pri njih vse samo za cash denar. Trgovcem služi to tudi za izgovor, ko so na strani operatorjev, ki grozno preganjajo unijo, kar si bomo pa gotovo dobro zapomnili.
Zahvaljujem se Vam g. urednik za tako stvarna poročila in sploh tako izvrstno gradivo, kakoršnje-ga ne najdem v nobenem drugem slovensko ameriškem listu dasi jih čitaan pet. Nadalje zagotavljam da bomo štrajk dobili, ter upam, da se to moje poročilo ogne požrešnega koša.
S bratskim pozdravom
E. L. Drofenik.
ZAHVALA IN PROŠNJA.
Tem potom izrekam prisrčno zahvalo vsem darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč. V prvi vrsti se zahvalim družt. tajnikom S. S. P. Z., ki so se zame potrudili in doposlali denar. Darovalce naznanim v oktobrski številki. Vsem tajnikom, katerim sem pn-poslal prošnje, se priporočam, da mi pošljejo zneske vsaj do 25. septembra, ker se mislim takrat podati v stari kraj.
Vsem blagodušnim da >•< valcem se pa sedaj še enkrat h' ■no zahvalim, in prosim druge >a podporo, ker sem vsled n. reče, ki me je zadela, v veliki stiski.
Valentin Steno vic, bivši elan družtva S. S. P. Z. št. 35, Box 60,	Franklin. Kans.
Listu v podporo.
J. Lončarič 5c. zato, ker nam je dražba pri toni odvzela 5c. in 5c. zato ko delamo vsak dan; lOc zato, ker malo zaslužimo in 5c. zato, ker je tukaj veliko tepcev.
Iz San Francisco, Fr. Piškur 25c. J. Bellas 50c. A. Serjak $1.10.
r. Richter’ “P Al N-' EXPELLER
ajti koristijo nočne raiSice. če trpiš da revmatizmu.
PA1N-EXPELLEP
dobro »driaieo, tl tivkoj nl»ts i t-nlečl#« in odstrani njih vzrok’
Pr 25c. in 50c. v vseh leka-nah.
F. Ad. Richter & Co ,
215 Pearl 9t.,New York.
Pazite na varstveno
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja)
! Največji čudež današnjega dne. $
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4*
4»
*4
*
4»
4»
*
4*
Tel grafično pošiljanje dtnarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača SO centov več, kakor je navadno plačal pri po-•siljanju denai ja po pošti, posije zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.
Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne r lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv cesarski in kraljevski konsnl. agent.
457 Washington Street, New York, N. Y
*
*
*
*
4*
4*
4-
4-
*
*4
4*
4*
4*
*
*
4"
*
*•	T
S 4*4- 4* 4* 4* 4* 4*4*4* 4* 4*4* 4* 4»4*4*4‘4*4* 4* 4*4*4**f* B
IV času dela in jela, spomni se | | na ne-delo in ne-jelo.^«^ |
§ Zemlja za kmetije, in kmetije §
§ MISSOURI!	MISSOURl! j|
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 sr 1/f dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol. Sr Sjj! aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. ¿j J/r Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
| F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
X
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
m
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
v

PARNIKI PLUJE IO IZ NEW YORKA:
M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina......N. Sept 1910
Oceania....... .......5. Oct.
Alice........ ... 12. Oct. 1910
ir uliti odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri pipotdne is pristanišča Basil’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste t Siuth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co., S
2 Washington St.,	New York, N. Y.

cou1*5,
NEW YORK
MEDICAL
NSTI TUTE
a . -,
©"E.eeouj/tô.
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate revmatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Collins-» spisanih knjig, katero dobite povsem ' brezplačno.	.....
Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje
, DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisih. Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izskušene zdravnike kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prislnženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati
ROJAKI ! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malih oglasih in časopisih samo hvalijb in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo niti jednega povoljueg» slučaja njih zdravljenja dokazati.
Zdravnik» THE COLLINS NE W YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznati med vsem Slovepoem. Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost.Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabiti zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Yam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera nikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni.	c
Ako toraj trpite na kakoršni koli bolezni, najsibode nova, akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma.
Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste sami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali.
To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni 'u slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hvndmann M. D. of
The Gollins New York Medica! Institute
140 W. 34th Street ■ New York City.
Uradne ure aa osebne obiske so; vsaki dan od 10 do J ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan
in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
ispSp/sa
DOPISI.
Girard, 111.
Cenjeni urednik: —
Najprvo naznanjam čitateljem priljubljenega nam lista Glas Svobode, da smo tukaj končali s štrajkom, ker se je družba vendarle podala. S tem pa še ni rečeno, da je premogarski štrajk v Illinoisu končan, podali so se le nekateri premogarski baroni.
Delati smo pričeli 26. avgusta in. tako smo po dolgem praznovanju spet prijeli za krampe in lopate. Toda premogarski baroni «e nočejo podati v drugih krajih, kjer je še redno na tisoče štraj-karjer. Te opominja», naj se nikakor ne podajo, ker končno bodo »vendarle zmagali in morajo zmagati. Mi smo se borili pet mesecev, dokler ni podpisala družba z nami pogodbe.
Rojakom za sedaj ne svetujem semkaj hoditi za delom, ker se ga težko dobi. Tukajšnje rojake opozarjam na bližajoče se volitve. Glasujte za svoje kandidate in podpirajte jih. Ni dovolj, ako je kdo v strokovnih organizacijah ali socialističnih klubih. Delati je treba, in to vstrajno.
Ker sem že omenil socialistični klub, naj povem še, da je štel pri zadnjih volitvah 40 članov, toda od teh jih je odalo samo sedem svoje glasove soc. ka/ndidatu. — Klubi torej še niso vse. Držimo se raje načela Delavci za delavca, in kmalu ne bomo več zadnji.
Končam in pozdravljam vse svobodno misleče Slovence v A-merlki.	Anton Fisher.
Clinton, Ind. Spoštovani urednik Gl. Sv.: —
Tukajšnje delavske razmere niso ravno najboljše. Zdi se mi, da je vse premalo zanimanja za delavske organizacije, in to menda vsled tega, ker so nam kapitalisti ‘‘prijatelji,’' dokler smo mladi in krepki za delo.
Vsakemu je znano, na kakem stališču stojimo danes delavci. Na jako slabem, kar smo pa večinoma sami krivi. Pravice in zvestobe ni na nobeni strani.
Da je temu tako, lahko dokažem, ker se je v naši okolici dogodil pred kratkim slučaj, ki jasno kaže, kako je nekaternikom mar za delavca.
Od delavcev je bil izvoljen e-den, da bi tehtal premog. Pri tem je skrbel le zase itn opeharil je u-boge siromake delavce za okoli 900 dolarjev. Ali ni vnehovpijoč greh, goljufati delavca, ki se mora ves dan truditi za majhno pla-čd!
Delavce zadene pri tem tudi nekaj krivde. Zakaj se pa ne u-deležujejo unijskih sej, da bi imeli o vsaki zadevi, ki se sklene, vpogled in jasnost.
Ni davno tega, ker je moral pustiti svoje življenje mlad premo-gar -— po lastni krivdi. Vse to se dogaja vsled tega, ker se ne držijo nekateri premogarski delavci unijskih pravil in navodil. —
Prvega maja se je pričelo z delom, ne da bi bila pogodba pravilno podpisana. Vsled tega je večina Evropejcev ostavilo delo, vendar se je premetenim Ameri-kancem končno posrečilo, da so jih pomirili. In sedaj se dela, ne da bi se bila sklenila kaka prava pogodba. Tako se more dogajati le tam, kjer se delavci medsebojno ne razumevajo in strinjajo. — Takih pojavov nas more rešiti le trdna organizacija in delavska stranka, katero bi morali delavci na vso moč podpirati.
Koncem dopisa pozdravljam vse čdtatelje širom Amerike, Tebi, dragi in cenjeni mi list Glas Svobode pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Viktor Zupančič.
Indianapolis, Ind. Cenjeno uredništvo: —
Obljubili ste, da hote o spremembah v naši župniji še nekoliko spregovorili. Vaše bralce zanima to le v toliko kolikor kaže člane “katoliških’’ družtev v he-kako čudni luči. Ti “katoličani“ imajo, kakor svetopisemski farizeji svoje vodje, za največje svetnike, med tem ko mi, ki po “so-cijalist.ovsko” dišimo, niti “čolnarju” nismo podobni.
Da bi župnik bil svojo odpoved preklical, naprosila ga je, izvzemih katoliškega predsednika “hlač-mana” Mišerja in vedno pijanega saloonarja Hribarja, kar do* kazujejo nabrani podpisi, vsa fara, tudi mi “zaničevani” »očija-
listi, ki nismo, kakor pravijo nekateri “svetaci”, nič vredni, ker smo znali, kaj bo po spremembi. Župnik S. skrbel je za narod, za siromaka, a franjevaci — minoriti, skrbeli bodo za svoje žepe in samostan. Župnik je hotel zidati župnišče in imel cementne bloke obljubljene kot dar od Nemca, ravno tako približno $300.00 od Nemcev, ko bo pričel zidati. Franjevaci pa bodo zidali sedaj ne majhno župnišče, ampak cel klo-šter in čakajo samo, da pride septembra njihov provineijal v Indianapolis gledat. Da se je poplačalo dolga med $1500.00, skrbel je župnik, ki je sam šel na ko-lekto in ivzel hvaležno tudi cente in ni zahteval petakov in deseta-kov kakor jih je prednik Lavrič in jih bodo sedaj frančiškani. — Nastavili smo si sami sebi nož za vpt, najbolj pa ravno “katoliški” odbor Alojzijev.
Sedaj hočem še te malo opisati, da jih bo poznala ivsa naša naselbina. Odbor je jako “imeniten’'. Najprej se je polastil cerkvenega denarja okoli $200.00, katerega so Alojziji napravili na veselici. Mimogrede omenim, da so fine volnene hlače koštale predsednika Alojzijev le dva dolarja (vredne so pa $7.00) in da si je za stroške zaračunal še $6.00, kar bi pa seveda po želji odbora Alojzijev moralo ostati tiho, ker bi sicer ljudje preveč godrnjali, kakor so rekli.
Nismo prijatelji osebnosti, ker pa povsod trdijo, da so le so-cijalisti lumpje, evo Vam: Ta denar sta predsednik Mišer in blagajnik Joe Radež naložila na banki na svoje ime in ga izročila župniku šele, ko sta na tožbo župnika pri odvetniku zvedela, da gresta lahko ričet jest do 3 let.
Pijanci in suroveži smo seveda samo mi socijalisti v Indianapolis, lep zgled izobraženosti pa je predsednik “Alojzijev”, ki je o svoji boljši polovici na glas po cesti vpil, da s tako “k—o” in “presico” ne gre in je še za njo streljal. Glavni policeman pa je tajnik družtva sv. Alojzija. Lani je bil menda okraden in tebi nič, meni nič obdolžil je svojega so-rojaka p. d. Peka, ki je moral v luknjo. Ko se je bivši župnik o njegovi nedolžnosti prepričal, najel je na svoje stroške odvetnika, da je bil rešen luknje. Pa tudi sicer skrbi za “duše” svojih bližnjih rojakov. Na Ketchan Str. je nek Importhouse za dekleta iz stare domovine; neka “kačnica” bi rada vse pomočila, koj čez noč, zato pa tudi marsikak fant, če je tudi kak “Alozij” in razun tega še predsednik družtva sv. Cirila in Metoda, lahko celo noč vasuje; da ga pa ni strah in da se ne ponesreči, ga družtjveni tajnik varuje celo noč, če tudi se mu sline cede. Najbolj perfidno pa je, da je šel potem svojega rojaka v župnišče točit, kjer je pa od župnika zvedel, da veruje le to, kar sam vidi in sliši. Tako je jo Špieelj odkuril z dolgim nosom.
Lahko bi še govoril o poštenjakih itd., a to dosti kaže, koga naj se pošten delavec oklepa: ali hinavcev, ki se imenujejo “katoličani” ali svojih organizacij. Rogovilijo sedaj zoper naš novo or-gankovani socijalistični klub, a tu lahko rečemo: Mi pustih smo vas in vaše reči pri miru radi ljubega miru, ker smo kljub raznim naporom vsaj eno lpto delovali v slogi za naš napredek; ne bomo pa pustili teptati nas; če tudi smo razvpiti “brezverej”, pa bomo vam svetohlincem le pokazali, kaj je prava poštenost in kaj prava vernost. Napredovali smo zadnje leto dosti, Če tudi je fant (predsednik fantovskega družtva se je tako izrazil) rekel, da bi župniku bolj pasala štola. (Op. stavca: Morebiti bi fant pa štolo nucal, če je celo noč pri ljubici vasoval) kakor pa “pantelje” (trobojnica od Dramatičnega kluba.) Prav Vam je župnik zabrusil v obraz, da mi še nismo nikdar tlačili cerkvenih zapovedi tako, kakor vi patentirani katoličani, ki ste hoteli na binkoštno soboto napraviti bal za vašo prazno mošnjo. Mi smo naprednjaki, pa smo pošteni naprednjaki in svobodomiselci, ki imamo svoje prepričanje, pa tudi drugim pustimo njihovo.
K sklepu le še zahtevamo natančnost in red, kakor je bil preje. Tudi naših nikeljnov je precej v zidu; preje nam je župnik in odborniki vsak mesec dal tiskan račun, da smo videli dohodke in izdatke, tudi sedaj zahtevamo, da
se nam vsak mesec da natančen račun, ker bo najpreje treba plačati dolg, potem bomo še le mislili na zidavo “kloštra”.
Da ne bo šlo vse v koš, naj za danes končam. Morebiti se pa o priliki še oglasim, ker je še dosti .gradiva.	Naročnik.
Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, odstopite tudi meni mal prostorček v dela-^skem listu Glas Svobode. Spregovoriti želim nekaj besed »v družtvenih zadevah. V prvi vrsti pa opominjam Slovence, naj pristopajo k družtvom, dokler so še zdravi. Kadar pride bolezen ali nesreča, je že prepozno in ne pomaga nikako jadikovanje. Saj imamo na izbiri dovolj družtev, vendar ne svetujem pristopa k takim, kjer tvorijo trije člani celo družtvo. Nadalje ne pristopajte k takim Jednotam, kjer ima Rev. I. Lavrič pravico, suspendirati člane brez vzrokov. Tako se je zgodilo pri družtvu sv. Jiotvrenca štev. 63, K. S. K. J. Rev.
J.	Lavrič se je pritepel od nekodi z Indianapolis, Ind., in seveda ni poznal tukaj ne faranov ne farnih razmer. 'Toda mislil si je, da se za denar vse naredi. Takoj so ga naprosili njegovi hinavski podvr-ženci, naj se napoti v Joliet, 111. do glavnega odbora, naj jim pomaga spraviti iz družtva in Jed-note nekega člana, ki se jim ni hotel ukloniti. Res jo je Lavrič odrinil v Joliet, ne da bi prej do-tičnega člana katerikrat videl ali sploh poznal. Vendar, Rev. Lavrič ni pri glavnemu odboru ničesar o-pravil, in njegovim podrepnikom je šlo po glaivi, kaj bi naredili. Rev. Lavrič jo je izkuhal, da je treba novega farovža, in med drugimi je obljubil “lepi Tonček” sto dolarjev, ako se spravi z Lavričevo pomočjo člana iz družtva. Lavrič je vse obljubil, prišla sta iz Jolieta dva odbornika .Jednote, ki sta se dala pregovoriti, da se je vse zgodilo po Lavričevi volji, dasiravno farovž še danes ne stoji. — Med gl. odbornikoma je bil tudi gl. tajnik Jos. Zalar. Z malim kcivčekom v roki je letal okoli, kakor kaka babica. Laskal se mu je posebno njegov najhujši nasprotnik A. Slak, na katerega o-pozarjam delegate postaje št. 33, ki se bodo vdeležili konvencije družtva sv. Barbare v Cleveland,
O.	Ko sc je lansko leto pobiralo za Spomenik in žrtve 20. IX. 1909 prostovoljne doneske, je pri seji družtva št. 63 K. S. K. J. ta možakar proti temu protestoval, češ, ako bi se ustreljeni pokorili vladi, ne bi bilo nikakih žrtev. Ali ste že culi tako govoriti Slovenca ! Seveda, mož je Lavri Sev privrženec in ne zna samostojno misliti. Gorajšnjih besed naj tudi ne pozabi družtvo Lunder-Adamič, ko bo priredilo v čast delegatom igro.
Končno pozdravljam vse čita-telje Glas Svobode, kateremu želim obilo naročnikov in predplačnikov.	_______Naročnik.
Dunlo, Pa.
Cenjeni urednik: —
Prosim, ponatisnite sledeče vrstice v nam priljubljenem listu Gl. Sv. Kaj posebno važnega res ne morem poročati, ker je naselbina majhna, pa vendar nismo tako složni, kakor bi morali. biti. Glas Svobode čitajo tuk. rojaki bolj malo, ker imamo enega nebeškega agenta, ki jih prav pridno skube in obira. Za slovenske delavce bi bilo veliko bolje, če bi se naročili na Glas Svobode, kakor da tako pridno podpirajo čr-nuhe. —
Z delom gre še precej dobro, tako, da.se ne morem pritoževati, vendar nikomur ne svetujem semkaj hoditi, ker se bolj težko dobi.
Priloženo pošljem mal znesek listu v podporo, ker vidim, kolike vrednosti je za slovenske delavce v Ameriki.
Koncem dopisa pozdravljam svobodomiselce širom Amerike, tebi vrli list Glas Svobode pa želim kar največ vspehov in mnogo novih naročnikov.
Star naročnik.
Collinwood, O. Cenjeno uredništvo: —
Naznaniti Vam moram, da je odpotoval z naše sredine vsem do-broznani rojak Frank Mervar v Indianapolis, Ind. Priporočamo ga rojakom in želimo tudi njemu samemo obilo vspehov.
Prisrčen pozdrav vsem Slovencem po Ameriki.
Josip KttnžiS.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Ao». 331, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE —Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
ni mn
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki soprevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri to dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivepi jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupi jen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče, mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in požiVljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti jc, i v: obuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne t. ite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne Čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljen je. Zapomnite iv. ta knjižica fo dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno sVoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
ZMAGA.
Prejeli smft: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje našit priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne lieense. Uvrščene so med pripoznana 'zdravila. Ta zmaga je zopet dokazala da je	•
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne.na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilu gotovo pomagalo. Priprava je naj večje vrednosti proti
Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže.
ter v vseh želodečnih boleznih in neprebavnosti. Je narejeno iz zelišč in rudečega vina. —
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra* vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ate. dilemo, III.
Triner’s Angelica Bitter Tonic, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
The Komad Schreiei Co.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca
sodovloe mineralne vode ia dragih neopojnih pijač.
62—64 Fiak St, Tol. Canal 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1 ?1S So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in prlpoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobUin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
RAZNO IN DRUGO \
Potrjen zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sprejeti zakon glede varstva tičev, koristnih za poljedelstvo.
V Novem mestu in okolici je razsajalo dne 6. avgusta med 9. in 10. strašno neurje s točo in silnim nalivom, ter učinilo mnogo škode. —
Kuga. Kakor poročajo iz Carigrada, se je pripetil v Bassorah-u en slučaj kuge.
Klub samomorilcev so zasledili
med vojaki v Norimberku. Vsi člani so se zavezali, da se v gotovem času usmrtijo.
Razmerje med Turško in Bolgarsko. Poloficijalni krogi so mnenja, da kljub napetosti med Turčijo in Bolgarsko, vendarle ue pride do konflikta med tema državama in sicer zategadelj ne, ker so baje velesile glede makedonskega vprašanja na strani Turčije.
Anarhisti iz Argentinije. Iz Genove: Nedavno tega je iz Buenos Airesa dospel semkaj parnik “Virginja” z 20 anarhisti, ki so bili izgnani iz Argentinije. Čim se je ¡.parnik usidral v Genovi, je oblastnija aretirala vseh 20 anarhistov.
Smrt hrvaškega književnika.
V Pulju je umrl dne 17. avgusta sodni svetnik in znani hrvaški pisatelj Vnte Tentor. Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev. Zapušča soprogo in sina.
Gorki se sme vrniti v Rusijo. Ruska vlada je dovolila Maksimu Gorkemu proti obljubi, da se ne udeleži nobenega revolucijonar-nega gibanja več, povratek v Rusijo.
Kolera v Avstriji. V Lvovu sta umrla brata Ilirschklau na azijat-aki koleri. Pokopalo se ju je ponoči. Hišo se je razkužilo in zaprlo. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ta kuga ne razširi.
Katehet aretiran zaradi nenravnih dejanj. Iz Berna poročajo, da so v Solothurnu aretirali katoliškega kapelnika in kateheta Rau-berja, ker je rabil dečke, da zadosti svoji živinski pohotnosti.
Dar cesarja Franca Jožefa črnogorskemu knezu. Cesar je podaril črnogorskemu knezu Nikiti ob priliki njegovega jubileja par krasnih polnokrvnih konjev za vprego. Konja sta 6 letna in ju je vzgojila cesarska žrebčarija v Kladrupu.
Papeževa leva. Abesinski cesar Menelik jo svojčas daroval papežu dva leva. V vatikanskih vrtovih ju je papež jako rad ogledoval. Nedavno pa sta obe zveri ob velikih bolečinah poginili. Neznan storilec jima je zadal.
Nesreče v angleških rudnikih. Po poročilu rudniškega nadzorstva se je lani ponesrečilo v angleških rudnikih vsega skupaj 1.543 oseb. To je najvišja številka od leta 1873. sem.
Toča na Sp. Štajerskem. V soboto dne 6. m. m. je potolkla grozna toča vse poljske pridelke v rogaškem in šmarskem okraju, zlasti pa Žetale. Toča je padala debela kot orehi. Padlo jo je toliko, da so jo kmetje grabili z lopatami izpod hišnih kapov. Vinogradi, ki itak že hudo trpe vsled perono-upore, so popolnoma uničeni.
Sovražnik žensk se obesil. V Toplicah na Češkem je dobila policija več ovadb, da proti večeru zasleduje nek aOletni mož žene in dekleta, ter jih po obleki poliva z oljem, ter jih jinp. na to razreže. Aretirali so 501etnega rudarja Federleja. Priznal je, ter rekel, da po smrti svoje hčere ne more več trpeti žensk. Policija je are-tovanca zaprla. V zaporu se je pa obesil.
Delitev cerkve in države na Španskem. Ministrski predsednik Canalejas bode predložil zbornici v jesenskem zasedanju zakonske predloge glede ločitve cerkve od države. Nadalje predloži tudi zakonsko predlogo glede ustanovitve državne šole za lajike.
Zaradi buč. Žena gostilničarja Markla v Šmarju pri Sevnici je »kuhala za kosilo buče. Mož pa ni prijatelj buč, zato se je z žleno sprl. Naposled sta se mož in žena »poprijela in se vrgla po tleh. Mož je pa tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico-v Brežicah.
Iz frančiškanskega samostana v Tridentu na južnem Tirolskem je otekel mlad menih, Ivan Mahl-«Mnn iz Andemacha ob Renu, sin
bogatega trgovca. Šel je iz poklica v samostan. Bil je najprej v Arco, potem v Roveretu, povsod je spoznal, da menihi ne žive tako kot bi morali, zato je pa tudi utekel, dasi so ga imeli menihi v tridentinskem samostanu zaprtega. —
Kolonija. Iz Madrida javljajo, da je poslalo več dam iz najvišjih plemenitaških krogov papežu Pi-ju udanostno izjavo, v kateri protestirajo proti vladi ministrskega predsednika Canalejasa ter zagotavljajo papeža, da so pripravlje-, ne zanj in za cerkev, če je treba žrtvovati kri in življenje. Kot odgovor na to adreso je papež poslal bojevitim damam svoj apostolski blagoslov ....
Najnovejši izum — Slovenca. —
Gospod M. J. v Mengšu na Gorenjskem je iznašel popolnoma nov zrakoplov; dosedaj so se vsi poleti posrečili.
Belgijski kralj na Balkanu. —
Sofija, 8. avgusta. Bolgarska vlada je dobila obvestilo, da pride belgijski kralj Adalbert meseca septembra v Sofijo, da se udeleži velikih bolgarskih vojaških vaj. Na potu na Bolgarsko se ustavi tudi v Belgradu. Iz Sofije potuje v Carigrad, od tu pa najbrže na Cetinje.
Protislovanske demonstracije v Pulju. V Pulju je prišlo 8. avg. do velikih protislovanskih demonstracij. Policija je z velikim trudom razgnala demonstrante. Izmed teh jih je aretirala okrog 50, ki so bili koj na to pri policijskem ravnateljstvu obsojeni v 3 do 7dnevni zapor. Vsi aretovan. ci so po političnem prepričanju mazzinianci.
Smrt vsled čebelnega pika. Ekonomu Josipu Franku v Hartu na Bavarskem je na polju zlezla čebela za čevelj ter ga pičila v nogo. Ker je noga zelo otekla, je poslal Frank po zdravnika, medčas-no pa je dajal na oteklino mrzle obkladke. Kljub zdravniški pomoči, se je zastrupila kri in Frank je moral umreti, zapustivši ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Romarski shod v Logu pri Vipavi se je vršil 15. avgusta. Znano je, da je ljubljanski škof odpovedal romarski shod v Logu lansko leto radi nekega plesa. No, spoznali so, da pod to odpovedjo trpi edino le cerkvena blagajna, ker romarji prinesejo mnogo denarja v Log. Zato je pa tudi minila jeza škofu Jegliču in sedaj je zopet vse pri starem.
Ženski poklici na Angleškem Iz neke statistike sledi, da je na Angleškem 312 zdravnic, 10 živinozdravnic, 109 zobozdravnic. 380 časnikaric, 480 trgovskih potovalk, in sicer 190 izmed teh jih potuje v vinski, pivovarski in li-kerski stroki; 219 je mesaric, 32 je tramvajskih sprevodnic, 660 fi-jakaric, 74 je dimnikaric, 430 dela v livarnah, 453 je vrataric, 14 kotlaric in 3599 slikaric.
Kitajska modrost. Neki kitajski pregovor pravd: Kadar so sablje zarjavele, lopate pa svetle;
Kadar so ječe prazne, a žitnice polne;
Kadar so veže templjev zamazane od stopinj vernikov, a dvorišča sodišč so poraščena s travo;
Kadar zdravniki hodijo 'peš, a peki jahajo na konju;—
takrat je znamenje, da je cesarstvo v dobrih rokah.
Rimski klerikalizem je po vsem svetu enako sirov in brezobziren. Tam kjer se mu dobro godi, je prevzeten kakor žaba in se mu mora vse uklanjati, pa gorje tistemu, ki se noče. Tam kjer se mn slabo godi, je pa strupen kakor kača in izrablja vsa sredstva, da bi uničil nasprotnika. Zadnja leta rimskemu klerikalizmu huda prede. Doletava mu udarec za udarcem. Najprej se ga je osvobodila francoska država. Sedaj je na vrsti najboljša hčerka rimskegft ne-zmotljivca: Španska. Tista Španija, ki je bila do zadnjega časa zvesta in pokorna, hoče danes po Ferrerjevi smrti pokazati rimskemu terorizmu vrata. Nazadnje o-stane še edina papežu pokorna blažena Avstrija, čeravno je po večini — liberalna.
Živa hoče v nebesa. Iz Konjiške vasi na Štajerskem je 8. m. m. izginila 471etna gostja Marija Fink. V eni poslednjih noči so prebivalci slišali v bližnjem gozdu nečloveško vpitje. Nekaj mož se je takoj podalo proti kraju, od koder so prihajali čudni glasovi. Nad nekim visokim prepadom so dobili vso razmrŠeno Marijo Fink, ki je kričala, da hoče živa v hebesa.
Če bi je ljudje ne bili prijeli, bi j sila gotovo skočila v prepad. Marija Fink je bila pri porciunkuli v Mariboru, kjer pase verne duše ^ njen brat. Preje je bila čisto pametna ženska, ko je pa prišla od porciunkule, je bila vsa zmešana. Govorila je samo o nebesih in da hoče na vsak način v nebesa.
Nemški klerikalci proti kr an j-, skim klerikalcem. Krščansko so-f cijalni list ‘Deutsches Volksblatt’ je prinesel izvleček “Slovenčevih” člankov o velesrbski propagandi v Ljubljani. Pravi, da se je odločil “Slovenec” denuncirati slovensko napredno stranko radi antipatrijotičnega gibanja na Slovenskem le vsled tega, ker pridobiva slovenska narodna-napredna stranka med Slovenci čim dalje več tal. Da, da, to je hud poper za kranjske klerikalce. Klerikalna politika je bankerotna, dr. Šušteršič je že izgubil nado, da bo odlikovan z ekscelenco, prej zapeljano ljudstvo začelo spoznavati svoje voditelje in zato pa potrebuje klerikalna stranka take denunci-jacije in tako obrekovanje, da u-trdi svoje vrste.
Kolkovani delavci. Iz Antverp v Holandiji prihaja neverjetna vest. Angleški lastniki ladij v lukah na kontinentu imajo infamno navado, pritiskati delavcem, ki jih sprejmejo v svojo službo, na notranjo plat desne roke štampili-jo, ki se ne da izbrisati. Človeka bi se zdelo, da je kaj takega nemogoče v dvajsetem stoletju. Toda te dni je bila pri angleškem trgovinskem ministru Sidney Buxto-nu deputacija angleških mornarjev, ki mu je poročala o tem sramotnem ravnanju. Povedali so, da ne more nihče dobiti dela na angleški ladji, če ni tako kolkovan in da se na ta način označi po 10,000 delavcev vsako leto. Minister je dejal, da obsoja to sramotno navado, da pa ne more ničesar ukreniti. Delavci morajo za to kolkovanje še plačevati pristojbino. Živini, katera se tako kolkuje, vsaj tega ni treba.
Za rusko prebivalstvo na deželi je pomanjkanje šolstva in vsled tega strašno neznanje največje r prekletstvo. Vsled silne nevednosti je še povsod razširjeno prazno-1 verje; coprnije in podobne reči. igrajo še neznansko vlogo. To se opazuje posebno letos vpričo ko-' lere. Ljudje ne marajo zdravni- j kov; večinoma mislijo, da so j zdravniki nalašč napravili kolero. Nekatere občine so naravnost sklenile, da ne pripuste zdravnikov, ki so jim bili poslani za boj zoper epidemijo. V nekaterih krajih so se kmetje dejansko lotili zdravnikov. Nekemu časopisu se je prepovedalo objaviti popularen članek, kaj da je kolera in kako se je je varovati. V Jekate-rinoslavu, kjer je kolera posebno huda, primanjkuje krščanskih zdravnikov, židovskim se pa uradoma ne dovoljuje zdraviti krščanskih bolnikov!
Alkohol, Nemci in Slovani. Be-rolinski nemški listi priobčujejo statistične podatke, koliko se vži-je alkohola med Nemci in Slovani. Ti podatki kažejo, da zavžije-jo absolutno in relativno vzeto Nemci neprimerno več alkohola, kakor Slovani, zlasti zadnja leta je zavživanje alkohola med Poljaki, zlasti pa med Čehi in Jugoslovani znatno padlo, temu nasproti pa se je med Nemci silno povečalo. Nemški listi naglašajo, da tiči v tem dejstvu velika nevarnost za Nemce, češ da so Nemci mogli doslej Slovane z uspehom germanizirati samo zbog tega, ker niso imeli Slovani v sebi dovolj odporne sile baš zaradi prevelikega vživanja alkohola. Sedaj pa se položaj menjava in zdi se, kakor da bodo odslej Slovani slovanizirali Germane, a ne narobe.
Pij, kadax se potiš. Mnogo ljudi premaguje žejo pri delu, da bi se preveč ne potili. To pa ni prav, ampak utegne biti celo škodljivo. Žeja opominja, da treba nadomestiti tekočine, katere je izgubilo telo. Če človek tega opomina ne posluša, začne se kri strjevati, štaničje sušiti in mnogokrat se je že zgodilo, da so se nazadnje vneli možgani od presilne vročine. Pa tudi ne glede na te najhujše posledice je gotovo res, da zaradi pomanjkanja tekočin oslabi pretvarjanje snovi in použita hrana ne tekne telesu. Zaradi tega je napačno, če človek popolnoma premaguje žejo; prav pa delajo tisti, ki ob takem času počasi in zmerno pijejo.

Resnica je!
'•	t>. -ms úi ‘l
'•KV-ids ■■ -.’Sfïftît. i) .	,fF»
&
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
denarje v staro domovino fr- I
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko	\
\ V ‘ 'V:U
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y., Jj
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
“Severovo Olje sv. Gotharda je izvrstno mazilo,” pravi g. K. Coniff, hotelir v Ashley, Pa. — “Imel sem huda oolečine v svojih nogah, a ko sem jih namazal s tem oljem, so bolečine
izginile v štirih dneh.”
I
VEDNO RABITE
SEVEROVO-
OLJE SV. GOTHARDA
edino pravo in preizkušeno mazilo. Poskusite ga! Gotovo boste zadovoljni s hitro olajšbo, ki jo z njim dosežete. Imejte ga na polici za nujno rabo. Cena 50c.
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nobena druga zdravila niso “pravtako dobra kakor Severova” — bodisi glede moči, čistosti ali izdatnosti. Pazite, da dobite pristnih. —
Prerana starost
je sta.»je, ki stedi če razne srkalne žleze oslabe in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Set ero v Življenski balzam
deluje na razne žlezne sestave, ki prejemajo hrano iz želodca in drobja med prebavo, daja oč pri tem novo življenje. Vzorno zdra ilo za žočnico, žimnico, zapeko in težko prebavo. Cena 75c.
“Bolje se počuti”
s: pravi navadno o bolniku, ki trpi na kaki pljučni bolezni, (izvtcmši jetiko),ako uživa
Severov Balzam za pijača.
Proslul je kot lek, ki uspešno ozdravlja že trideset let. Znanje kot najzanesljivejše zdravilo za vsakovrstni kašelj
Gena 25c In SOc.
Pišite za zdravniški svet —- je zastonj.
W.I	F. Sev	CEDAR RAPIDS ERA wO. iowa
		
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVER

1009* 140 Washington St.
Tbl, 3989 MAIN
CHICAGO.
Dobra Unijska Gostilna
kjerse » dobi
mrzel in gorak prlgri- J/\c rek : Pod vodstvom
S. Stastny
2005 Bine Island Ave.
delikš Dvorana za druStven« in unijske ae)e. la Vraga dvorana za konoerte. Ženitve in zabave.
SALOON
i lepo urejenim kegliščem in »ve-Se Scboeofaofen pivo priporoči
ANTON MLADIC,
j 887 Bim bland Are. Ottoaf« Dl
*1
t
M
43
43
43
4«
43
43
43
43
43
43
«
m
Ï
» »
J. J. DVORAK & Co. »
oP
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
1853-55 Blue Island Ave-
Telefon Canal 1198,
š?
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
vratniki niso vedeli, kaj ki-od veselja počeli in na povelje mestnega starešinstva je; na večer dne 1$. januarja kil ves Pariz raizsvetljeh, Maleslierkes kil je prvi, ki je kralju razodel, da so ga na smrt obsodili. Stopivši v ječo pokleknil je pred kralja in dolgo časa ni mogel niti kesedice spregovoriti, ampak kar jokal se je. Miren in u-dan v usodo svojo, je Ljudevik
XVI.	starega ministra prijel za roko, ga povzdignil in mu rekel: “Že dve uri premišljujem, če sem kedaj kaj storil, da ki se narod moj mogel pritožiti proti meni. Zdaj, gospod Malesherkes! ko kom skoraj moral pred Bogom odgovor dajati, zdaj Vam prisegam iz dna srca svojega in duše svoje, da sem vsikdar imel v mislih samo srečo in blagostanje naroda svojega in da nikdar nisem imel niti najmanjše želje, ki ki mu kila v škodo.” Poročilo, da bo moral umreti, ni ga prav nič pretreslo, le to je prosil, da bi mu dali tri dni odloga. Te prošnje mu niso uslišali; dovolili pa so mu, da je poslal po duhovnika in da je smel iti k svoji rodbini, katere ni videl od
11.	decembra. Grozno je bilo videti, kako je Ljudevik XVI. od svojih slovo jemal. Ko je stopil pred nje, objeli so se drug druzega, in pol ure nihče ni mogel dati glasa od sebe; prevelika žalost jim je kar sapo zapirala. Naposled vlile so se jim solze po obrazu in tako strašno so jeli zdihovati in jokati, da je skozi debelo zidovje bilo slišati na ulico. Zdaj bilo jim je lože in mirno so se menili in tolažili skoraj celo uro, potem so se zopet ločili in kralj jim je obljubil, da se bo drugo jutro še enkrat prišel poslovit, predno se odpelje na morišče.
Spovednika si je Ljudevik XVI. izvolil Edgcvvortha, duhovnika, ki ni prisegel na ustavo. Ko so ga njegovi zapustili, ostal je sam ž njim ter se do pozne noči menil in
pripravljal na smrt. Spal je mirno. Drugo jutro, dne 21. januarja 1793, pa je na vse zgodaj vstal ter poklical k sebi spovednika, ki mu je čital mašo in mu podelil sveto obhajilo. Med tem je po ulicah čim dalje živahnejše postajalo, in noter v Temple culo se je bobnanje in rožljanje topov ter hrup in šum dohajajočih ljudij in konjikov. “Menda se bližajo”, rekel je kralj ter jel preudarjati, ali bi se poslovil od svojih ali ne. Rad bi jih bil še enkrat videl, pa tudi ne bi rad ponovil groznih srčnih bolečin, ki so jih vsi skupaj trpeli pri sinoč-nem shodu. Slušal je Edgevvortha in ni več jemal slovesa. Malo pred deveto uro se odpro vrata in poveljnik Santerre je z oboroženimi stražarji stopil v ječo. “Samo trenutek še!” prosil je kralj, pokleknil, se v pobožni molitvi priporočil Bogu ter od spovednika sprejel blagoslov. Na to se je vzdignil ter poleg sebe stoječemu uradniku ponudil oporoko svojo; ali mož je ni hotel vzeti, ampak zadrl se je na kralja s trdimi besedami: “Nisem prišel po Vašo oporoko, ampak prišel sem, da Vas peljem na morišče ! ’ ’ Tu pristopi drugi in vzame oporoko. “Zdaj pa pojdimo!” rekel je kralj in šel je doli !po stopnicah, od koder se je zadnjikrat ozrl na okna, za katerimi so tičali žena, sestra in otroci. — Pred Templom čakala je kočija, v katero so se vsedli kralj s spoved-: nikom in dva stražarja. Santerre pa je zajahal konja. Štirideset tisoč mož je z nasajenimi in nabitimi puškami stražilo, da ne bi zad-; nji trenutek kdo kralju prišel na pomoč. Od Templa do morišča stalo jih je po čvetero gostih vrst 1 na vsaki strani, na vsakem oglu ; bili so nastavljeni topovi, a za vozom jahalo je krdelo konjikov. Toda sicer nisi videl mnogo ljudij po ulicah, vse je bilo tiho, okna .zaprta, človek se ni varnega čutil (in isto nebo bilo je oblačno.
Pomen francoskega naroda.
I Od začetka revolucije do
r r bo Iti 0 c- ¡JriikPOileppa,
Narodni konvent.
Kraljeva rodbina je že štiri mesece bila zaprta v Templu. Sprva bili so vsi skupaj ter so drug druzega tolažili. Kralj je svojega sina učil zemljepisa in slovnice, ali pa si je s čitanjem kratil čas. Dozdevalo se mu je, da ne bo živ prišel iz zapora, pa se je pripravljal na smrt. Najrajši je prebiral zgodovino nesrečnega angle*tega kralja Karola I., ki je leta 1649. na morišči poginil. Dne 3. oktobra so kralja in kraljeviča ločili od ostalih ter ju zaprli v močni stolp ; le v pričo straž shajali so se vsak dan po nekoliko ur. Časopisov niso dobivali v roke, niti je kdo smel priti k njim; prav nič niso vedeli, kaj se zunaj godi in kaj bo ž njimi. Le strežaj C 1er y je časih kralju povedal kako novico ter ga pripravil, da ga ni čisto iznenadi-lo, kar je prišlo. Dne 11. decembra se je že od ranega jutra culo bobnanje po ulicah, in kmalu je na dvorišči v Templu bilo vse polno konjikov in topov. Pri zajuterku je kraljeva rodbina bila skupaj in nič ni mogla zvedeti, kaj pomenijo te priprave. Ob enajstih sta na povelje mestnega starešinstva dva uradnika vzela mladega kraljeviča očetu ter ga izročila materi; ob eni uri pa sta mestni župan Chambon in Santerre, poveljnik meščanske brambe, stopila pred kralja ter mu razodela, da pojde ž njim pred konvent, ki ga bo sodil. Župan pokazal mu je pisani sklep, v 'katerem so stale besede “Ljudevik Oapet”. Kralj ga pogleda in mu zavrne : “Capet se jaz ne zovem; to jedrne davnega prednika mojega, trnki strinjam se z vsem, kat Seni zadnje štiri mesece
«moral trpeti. Ne da bi bil poslušen ukazom kohventa, ampak zato ker se ne morem upreti sili nasprotnikov svojih, pojdem z Vami.” Po teh besedah šel je z žuna nom na voz ter se peljal v tuilerij-ski grad, kjer je zboroval narodni konvent. Med potjo so mu žugali in ga preklinjali pesrgmni potepuhi in postopači, katerih je vse polno bilo po ulicah.1 Ko se je kralj prikazal v dvorani, bilo je vse liho, nihče se ni ganil, vsakdo je va-nj uprl svoje oči. Svest si nedolžnosti svoje je Ljudevik XVI. udan v trdo usodo, mirno stopil pred poslance. ‘Ljudevik’! rekel mU je predsednik, “narod francoski Vas toži, a konvent Vas bo sodil. Sedite in poslušajte Vaše pregrehe ! ’ ’ Kralj se je vsedel na klop in poslušal dolgo tožbo. 0-čitali so mu, da je on kriv vseh nesreč, karkoli jih je od prvega začetka rodila revolucija. Jasno in mirno odgovarjal je na vsako predsednikovo vprašanje ; le ko so ga dolžili, da je 10. avgusta dal lia ljudstvo streljati, je glasno vzkliknil; da to ni res; a ker ni vedel, da so ulomili v železno o-maro, tajil je tudi, da se je dogovarjal s sovražniki francoske republike. Vrnivši se v zapor bil je čisto loččn' od svojih ih ni se smel več shajafi ž njimi.
Po njegovem odhodu je v narodnem konventu nastal strašen vriše. “Hribovci” so zahtevali, da naj se “trinog” pri tej priči na smrt obsodi in še to nqč ob glavo dene; ali Girondisti to pot nikakor niso odjenjali in obveljalo jim je, da je konvent tudi kralju podelil toliko milosti, kolikor je pred smrtjo dobi vsak prost hudodelec. Dovolili so mu, da si pred končno obsodbo izvoli kakega zagovornika. Ljudevik XVI. izvolil si je učenega pravdnika Tronche-ta, stari Malesherbes pa se mu je sam ponudil. Udanost nekdanjega ministra, ki je zdaj bil sivi starček, je kralja do solz ganila; ni vedel kako bi se mu zahvalil, ob enem pa mu je odkritosrčno rekel, da ga ne bo rešil smrti. Tronchet in Malesherbes bila sta že moža, časa pa ni bilo dosti, da bi sama mogla poiskati in sestaviti, česar je bilo treba; da bi dokazala kraljevo nedolžnost. Vzela sta torej na pomoč mladega in bistroumnega peseza, ki je cele noči delal ter v štirnajstih dneh dodelal zagovor, da ga boljšega ni mogel. Če ne bi bila grozna strast v rovarjih že davno zadušila vsakega človeškega sočutja, če ne bi cela pravda bila le na videz in gola sleparija, narodni konvent bi po tem
zagovoru moral Ljudevika XVI. nedolžnega spoznati. Toda Jakobinci so že naprej sklenili, da kralj mora poginiti, in zastonj je bil ves trud vrlih zagovornikov.
Ljudevik XVI. je dobro vedel, da mu je sojeno umreti, pa je na sveti dan zvečer napisal svojo o-poroko, v katerej je med drugim rotil sina in ostale naslednike svoje, da se zavolj njegove smrti nikdar ne smejo maščevati nad Francozi. Drugo jutro dne 26. decembra pozvali so ga z njegovimi zagovorniki v konvent na koneč-no obravnavo. Malesherbes bil je tako potrt, da ni mogel ziniti bese de, pa je mlademu Desezu prepustil, da je zagovarjal obtoženca, kakor se je bil pripravil. Ko je dovršil, oglasil se je kralj sam in rekel, da mu vest ničesar ne očita. Po njegovem odhodu vnel se je med nasprotnima strankama tako hud prepir, da bi človek mislil, zdaj zdaj boste s pestmi planili druga na drugo. Prva govornika obeh strank, Robespierre in Verg-niuad, sta se najbolj dajala, a poslušalci po galerijah so zdaj enemu, zdaj drugemu ploskali ali pa mu sikali, in bil je tak vrišč in nemir, da ni bilo čuti ne zvonca, ne besede predsednikove. Pa tudi poslanci sami so pri najmanjši besedici, ki jo. je kdo nepremišljeno izustil, jeli kričati, psovati in preklinjati, kakor najprostejši divjaki. “Hribovci” so se večkrat kar s pestmi in golimi noži grozili dol na “nižavo”, h kateri so zdaj prištevali tudi Girondiste, ali pa so nasprotnega govornika z leče pehali. Razloček med strankama bil je ta, da so besni Jakobinci hoteli kralja brez obotavljanja ubiti, Girondisti pa bi ga bili radi rešili; toda bali so se pariške druhali, ter so zato predlagali, da naj obsodbo konventa presoja narod sam. Kakor pri volitvah bi namreč vsak Francoz pri okrajni oblasti svoji povedal ali se vjema z obsodbo konventa ali ne. Jakobinci, ki so se prej zmiraj pozivali na narod, bili so zdaj odločno zoper to “zvijačo”, kajti dobro so vedeli, da po kmetih ne bi kralja na smrt obsodili. Dne 30. decembra so “hribovci” pripeljali v konvent dolgo vrsto žen in otrok, baje same vdove in sirote, ki so zdaj zahtevali, da naj se kralj ubije, zato, ker jim je 10. avgusta dal po-streljati njihove može in očete; ob istem času pa so iz departementov dohajala pisma, ki so se vjemala z Girondisti.
Dne 14. januarja 1793 začelo se je konečno glasovanje. Na prvo vprašanje: “Ali je Ljudevik Capet kriv?” odgovorili so vsi, da je. Na to se je imelo odločiti, če bo obsodba konventa veljavna, ali če jo bo narod v departementih moral presoditi in odobriti. Girondisti, ki so se prej tolikanj potegovali za to, bili so čisto preplašeni in niso se upali glasovati po svojem prepričanji, ampak z veliko večino sklenili so, da bo obsodba konventa veljavna brez vsacega pogoja. Najimenitnejše bilo je zadnje vprašanje, kako da naj se kralj kaznuje. Jakobinci niso ničesar opustili, kar bi omahljive poslance moglo ustrašiti. Mestno starešinstvo dalo je zapreti gledališča, da ne bi po galerijah in pred zbornico pomanjkovalo kričačev in postopačev; v klubih in v o-krajnih shodih bilo je prav živahno gibanje; sansculottska krdela dobila so v vsakem okraji po več topov; v Pariz pozvali so dobro-voljcev iz drugih mest. Ni čuda, da je mnogo premožnih rodbin bežalo iz Pariza, kakor pred kako nevihto, in res je bilo, da se je glasovalo “med noži in topovi”, kakor je v zbornici očitno rekel hrabri poslanec Lanjuinais. Od 16. do 17. januarja zvečer glasovali so neprenehoma celo noč in celi dan, in vkljub vsemu strahovanju je od 721 poslancev samo 361 glasovalo, da se ima kralj brez odloga ob glavo dejati, odločil je torej en sam glas, ki ga je oddal kraljev sorodnik, hudobni vojvoda Orleanski. Od ostalih jih je največ bilo za to, da bi kralj ostal v zaporu, ali pa da bi ga izgnali iz Francoske. V jako burni seji so zmernejši Girondisti zahtevali, da naj se obsodba vsaj ne izvrši takoj, ali večina narodnega konventa je sklenila, da se ima kralj že 21. dne januarja usmrtiti. Pre-
Piše dr.
Na Španskem se vrši, kakor povsod drugod med narodi, ki so že, vsaj v mestnem človeku, pridobili večje omike, boj proti duhoven-stvu in njegovi nadvladi. Tuintam pride že do krvavih spopadov. Zdaj je na Španskem liberalno ministrstvo na krmilu, in to je s papežem začelo neki boj. Zaradi tega je morebiti umestno, da popišem, kak pomen imajo Francozi na svetu. —
Francozi so veliki dobrotniki vsega človeštva. Srečen narod so. Zemlja francoska je naplodovitej-ša, bogata, morje jo obdaja v veliki dolgosti in preživlja % ljudi, medtem, ko kopno le Vi- Pod dobrim obnebjem, klimo živijo ti ljudje in francoski narod je tudi nadarjen. Ustvaril, uredil si je dobre šole. — Sedaj, ko so realke tehnike, najvažnejše šole, imajo ravno te šole najbolj razvite ; tehnično je francoski narod poleg Angležev v Evropi, najbolj razvit. Francozi pa kažejo tudi v preteklosti, da hodijo v prvih vrstah, in njih upljiv na druge narode je bil vedno velik.
Ko je nastala pred 19-sto leti kriščeva vera, so bili Rimljani gospodarji Italije in današnje Avstrije, Nemškega, Francoskega, Španskega. Rimljani so imeli veliko izobraženost. Imeli so kmetijo tako razvito, kakor jo imamo zdaj komaj mi. Imeli so dobro razvita rokodelstva — in njihovo pravo velja še danes po vsej Evropi. Rimljanski vojaki so povsod, kamor so prišli, vpeljali boljše kmetovanje, zidali so mesta in vpelja-vali rokodelska dela. V Ogleju, na\ obali adrijanskega morja, so imeli velike delavnice raznih rokodelcev. Mesto je brojilo 600' do 800 tisoč prebivalcev. (Danes 700 ubogih ribičev). Ali Rimljani so se v velikem bogastvu pomehkužili in naselili so se Nemci, Slovani, Romani — t. j. Italijani. Francozi, Španci so se nastali na zdaj italijanski prancoski, španski zemlji. — Na italijanski zemlji je ostalo še dosti omike, gospodarstva od Rimljanov, v drugih krajih malo. Nemci, Francozi so začeli znova gospodariti, razvijati se na kmetiji in v mestih, dasi pod vpljivom rimljanske omike, kolikor je je ostalo. Rimljani so gospodarili s sužnji na kmetiji in v rokodelstvih, trgovinah. Proti koncu njihove države, ki se je
Slane.
raztezala daleč po Evropi, se je iz suženstva razvijalo že tlakarstvo. Suženj ni imel nič pravic, tlakar pa vsaj toliko, da je dobil nekaj zemlje, katero je dobil po smrti sin in so bili določeni dnevi, v katerih je moral delati za svojega grofa, samostan ali posvetnega duhovnika medtem, ki ni imel suženj nič pravic. Ko so si Nemci, Slovani in Romani kmetijo urejali, so bili začetkoma kmeti svobodni ljudje. Razdelili so si svet tako, da so imeli veliko polja, vse hoste skupne, kar so imenovali gmajne, marke. Ali so imeli v svoji sredi roparske ljudi, ali so se priselili druge močne, vojaško organizirane, urejene čete mej nje, toliko je gotovo, da najdemo v 6. stoletju že kmetijo v teh deželah osnovano tako, da ima kralj več pomočnikov, katere je razdelil mej kmete, ki so nastopali kot vavpeti, i-meli oskrbovati dosti kmetijskega sveta, zraven pa vladati kmeta. Kat. duhovnik je tudi prišel, zidal svoje samostane in prevzel vladanje kmeta. Vavpeti so postali mogočni, samosvoji ljudje. Imeli so svoje stalne vojake-hlapce, sezidali so si trdne gradove in potem dajali kralju, kar so sami hoteli. Grofi so dajali poljedelski svet kmetom v obdelovanje, kmeti so jim dajali, kar so rabili; storiti so jim morali kmeti vsa dela na gradu in tudi, ko so grofi sami več zemlje obdelovati dali in več živine redili, so morali kmeti vse obdelati v tlaki in morali dajati vso družino, kolikor je je rabil grof. Grof je bil tudi sodnik kmeta-tla-karja in v vojskah je vodil svoje hlapce in kmete. Svoj grajski svet s tlakarji vred je moral prepuščati svojemu sinu in ta je od kralja moral dobiti potrdilo. To se pravi tlakarsko gospodarstvo — feuda-lizem. — Ako ni bilo sinu, je prišla grajščina na razpolago kralju. Tako tlakarsko gospodarstvo je trpelo dolga stoletja. Pri nas v Austriji se je odpravilo celo šele leta 1848. Naj omenim še, da so i-meli tudi duhovniki tlakarje, in samostani velika posestva in svoje tlakarje. Duhovniki so vpeljali tudi desetino, to je, duhovnik, samostan je dobival od vsakega pridelka kmetije deseti del. —
V tej uravnavi kmetije se je ljudem le toliko časa godilo primerno, dokler gospoda ni postala objestna. Ko je pa začela gospoda
živeti zapravljivo, je moral kmet več za-njo delati,! večfjji dati od svojih zaslužkov. Na kmetiji je bil kmet sicer svoj rokodelec, ali dosti ljudi je bilo v rokodelstvih, katera so služila tedaj še malo razviti kmetiji, in ti so se sčasom odcepili od kmetije, se naselili v krajih, kjer se je že tedaj shajalo več ljudi: na božjih potih, v kraju škofijskih sedežev. Tako so nastala mesta, meščani. Posebno je trgovec pospeševal stvaritev mest. Ko so se razvila mesta, je tudi grajščak živel po zimi v njih. Meščani so od kmetov dobivali precej njihovih zaslužkov, živeli so boljše, in grajščak, duhovnik, med njimi tudi. Tako je bilo treba več dohodkov in kmet se je hujše uprezal v tlako; desetina se je pomnožila. V teh časih je bilo hudo trpljenje na tlakarski kmetiji; Rimljani nikdar niso tako trdo ravnali s svojimi sužnji, katere so kot vojaki polovili po vsem znanem svetu in jih zasužnjili.
Kralj ni imel skoraj nič moči nad temi tlakarskimi vladarji na kmetiji. Duhovništvo je bilo najmočnejši vladar, grofi njegovi pomočniki. Ako bi bil duhovnik puntal kmeta, se ž njim združil, bi se bilo hudo godilo grajski gospodi, ker bi imeli kmeti voditelje, ki bi jih dalj časa držal vkup, jih za-kladali z jestvinami. Kmetske u-staje le zaradi tega niso uspevale, ker ni bilo voditeljev in jestvin za dalj časa. Ali, duhovnik je predobro živel, in duhovnik in grajščak sta držala vkup, ter vladala in iz-žemala kmeta. Meščan se ni dal, on se je vladal sam in svoja mesta utrdil, obdal z ozidjem, duhovnik v mestih se pa je stegoval po dolgosti meščanske odeje. Tako se je vladalo do 15—16 stoletja, ko se je hotel osvoboditi grajske in du-hovenske gospode, ki je imela kralja le za neko igračo, kateremu je dala toliko davkov in vojakov, kolikor je hotela, da dobi kmeta kot vojaka in davkoplačevalca. Kralj ni mogel nič proti tema mogočnežema na kmetiji, dokler ni zadobil pomoč v mestih in zadobil tlakar svojo zaslombo v mestih. Meščani so pa tudi imeli koristi, ako sta bila svobodna kmet in njegova zemlja, in to radi tega ker jim je ložje več dajal profitov, ako je več zaslužil, več delal, več kupoval. Tlakar bo le malo delal, ker ve, da dela za druge, medtem, ko bo prost človek več storil, več proizvajal. Na tlakarski kmetiji kmetski človek ni smel brez dovoljenja grajske ali duhovenske gospode zapuščati kmetije in se podati v mesto. Ko je meščan po trgovini, rokodelstvu začel svoje delo, izci-
milo se je. iz istega takozvano ka pitalistično gospodarstvo, to je da si je pridobivljal z denarje® bogastvo, da se je delalo in preiz. vajalo ne samo, da se človek pre. življa, ampak, da dela brezmejne profite. Iz meščanskega dela se je izcimila fabrika in vse zdajšne velikansko gospodarstvo, ki je odvzelo tlakarskim ljudem na kmetiji skoraj vse njihove profite in jih osredotočilo v rokah bogatejših meščanov. Kralj je dobival dosti pomoči iz mest v denarju in voja. kih, in je potem v toliko zavladal nad tlakarsko gospodo, da jo je potisnil nazaj in tako tudi on do. bivljal kaj več iz kmetije; sčasoma je delil profite kmetije z ®e. ščani. Kmetija, ki ima milijone delavcev, je največ proizvajala v časih, ko še ni bilo kapitalistično gospodarstvo v mestih dobro razvito. Kralj in meščan sta tedaj iz gospodarskih razlogov morala tla-karja-kmeta podpirati, da se reši-ta grajske in duhovniške gospode.
Zgodovina razvojev gospodarstva v Evropi nam kaže te boje — in nam tudi kaže, kako se postavi duhovništvo takoj na kraljevo stran, kakor hitro vidi, da je postal mogočnejši. Kralj pa sprejme te važne ljudi in jim odkaže važna mesta v vladi. In, nič ni čudnega, če so duhovniki sčasoma tudi na teh mestih zagospodarili, po-tisnivši slabotne osebe kraljev na stran.
(Dalje prihodnjič.)
Nasprotna moč.
Mi vsi imamo v sebi neko moč, s katero se upiramo raznim boleznim; brez te nasprotujoče moči bi bili lahko žrtve mnogih nalezljivih boleznij. Na miljone bolezenskih kali se neprenehoma medse-boj bojuje za nadvlado v človeškem telesu. In dokler je nasprotujoča normalna, je tudi telo zdravo, kakor hitro pa opeša e-ventuelno odpove, potem postanejo boleznim podvržene kali močnejše. Prvo znamenje upešane nasprotujoče moči je izguba slasti do jedi, in zatem izguba telesne moči. V takih slučajih rabite brez vsakega pomisleka ali odlašanja Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ‘ki Vam bo hitro povrnilo slast do jedi, telesno in živ-ljenskb moč; odstranilo bo iz Vas vso nesnago ter pomoglo pridobiti čisto, novo in zdravo kri. Rabijo ga naj tudi oslabele ženske in zabasani ljudje sploh. Za želodeč-ne in črevesne bolezni ga ni boljšega zdravila. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in pinoč P. Perič, 1^12 W. 18. St.,
CHICAGO, ILL.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
toči PERU
PERU BEER COMPANY, / Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
** ATLAS BREWING CO. *3
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo I iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
I LAQER | MAGNET | GRANAT	| I
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.	I
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoliili.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plačo.
Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo
mti ii spoilaiM oDnte.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAI« 0F MALT
Mirtin Netnanicb,
GOSTILNA
Vogal 22. I« Lincoln Street Prost gorak in mrsol prtgriiek voak 4aa.