27arhitektov bilten • architect's bulletin • 232 / 233 Tina Gradišer, Ana Medved, Barbara Viki Šubic - Center arhitekture Slovenije Vzgoja in izobraževanje o potresno varni arhitekturi Zavedamo se, da ima prostor velik vpliv na naše življe- nje, zdravje, počutje, uspešnost in zadovoljstvo. S pro- storom kot bivanjskim okoljem se – če se s tem ravno ne ukvarjamo poklicno – pogosto sploh ne ukvarjamo veliko, vsaj ne takrat, ko nam daje udobno in varno zavetje za bivanje. Šele v trenutku, ko prostor postane okolje, v katerem se ne počutimo dobro, ali pa posta- ne celo nevaren, nanj postanemo zares pozorni. Lah- ko bi rekli, da prostor pogosto jemljemo za samou- mevnega, tako kot za samoumevno jemljemo tudi varnost. V Centru arhitekture Slovenije si z izobraže- vanjem vseh generacij o arhitekturi in prostoru priza- devamo opozarjati na občutke, ki se nam porajajo v različnih prostorih, in spodbujati razmišljanje o tem, kako prostor opazovati in ga morda izboljšati. Arhitektura namreč ne vpliva na družbo le na nezave- dni ravni, določa tudi naše zavedno delovanje in ču- stveno doživljanje. Lahko jo spoznavamo na različne načine, zaradi česar izobraževanje o prostoru ponuja široke možnosti razvoja individualnih spretnosti po- sameznika. V zadnjem stoletju je zaradi vse hitrejše- ga razvoja in naraščanja števila prebivalstva pritisk na prostor in na naravo vse večji, kar se med drugim kaže v opaznih spremembah podnebja in s tem vse pogostejših naravnih ujmah, tudi potresih. Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji soočamo z neurav- noteženim prostorskim razvojem, pozidavo nepri- mernih, poplavnih, plazovitih in varovanih območij, z degradiranimi območji stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov, pogosto propadajočih, s samogradi- teljstvom in improviziranimi gradnjami, ki pogosto niso potresno varne. Da bi okrepili prostorske vrednote in zavedanje o etičnih posegih v prostor, je vzgojo in izobraževanje o grajenem prostoru in arhitekturi pomembno za- četi že v predšolskem obdobju. V učne načrte naših šol so že vključene teme o arhitekturi in urejanju prostora ter o trajnostnem prostorskem razvoju, vendar niso obravnavane zadostno in ustrezno. Le s sistemskim vključevanjem vzgoje in izobraževanja o grajenem prostoru in arhitekturi v proces formal- nega in neformalnega izobraževanja bomo lahko vzgojili ozaveščene, ustvarjalne in aktivne državlja- ne. V prihodnje bo kakovost prostora in gradnje od- visna predvsem od naših otrok in mladine, zato je izobraževanje o tem nujno začeti v mladih letih. V osnovnih šolah s programom Igriva arhitektura, ki deluje v okviru Centra arhitekture Slovenije, učen- cem drugega triletja na izkustveni način približujemo različne konstrukcije objektov in jih v ustvarjalnih de- lavnicah učimo, kateri konstrukcijski elementi delajo hišo varno. V različnih razredih imamo za učence pri- pravljene različne delavnice, v katerih spoznavajo konstrukcije in preizkušajo zmogljivosti različnih ma- terialov, in sicer: Lesene stolpnice, Domišljijske hiše, Konstrukcije in Potres. Učenci se seznanjajo s poj- mom in pomenom trdnosti konstrukcijske zasnove stavb, ki zagotavlja potresno varnost stavbe. S pomo- čjo slikovnega in video gradiva jim mentorji predsta- vimo, katere konstrukcijske zakonitosti so pomemb- ne za trdnost stavbe in kakšen vpliv ima na stavbe potres, kakšne posledice prinaša. Ob zemljevidu učencem pojasnimo, da je zaradi premikov tekton- skih plošč in neenakomernega trenja med njimi po vsem planetu veliko različno potresno ogroženih ob- močij. Ogledamo si nekaj najbolj potresno ogroženih območij na svetu (na primer Kitajska, Indonezija, Ja- ponska, Iran) in nekaj območij, kjer so potresi res redki ali pa so zelo šibki (Katar, Švedska, Finska pa tudi Antarktika). Z začetnim teoretičnim delom, po- govorom in predavanjem, učence uvedemo v temo določenega tehniškega ali kulturnega dne. Skupno načrtovanje dela v delavnici učence spodbuja k sode- lovanju, učijo se različnih oblik medsebojnega komu- niciranja, odgovornosti in sožitja. Praviloma se delav- nice izvajajo multidisciplinarno, kar pomeni večjo povezanost veščin in znanj. Značilno za delo v delav- nici je namreč, da povezuje in združuje umsko in tele- sno delo, mišljenje in dejavnost, šolo in življenje, teo- rijo in prakso, kar brez dvoma izboljšuje učne dosežke posameznika. Eno izmed temeljnih načel arhitekture je, da mora biti vsaka stavba oziroma objekt zasnovan trdno in varno. Konstrukcijska zasnova stavbe mora zagotoviti, da stavba vzdrži najmočnejši potres, predviden za ob- močje gradnje stavbe. Ker v okviru programa Igriva arhitektura obiskujemo šole po vsej Sloveniji, si z učenci pogosto ogledamo karto potresne nevarnosti za Slovenijo in poiščemo kraj, v katerem smo. Nauči- mo se, kaj je magnituda, kaj pomeni pospešek tal in kaj je povratna doba, na primer 475 let. Učence obi- čajno preseneti podatek, da je na zemlji vsak dan okoli 1000 šibkih potresov, torej vsakih 87 sekund eden. V delavnici Potres se zato poglobljeno sprašu- jemo, zakaj se nekatere hiše med potresom porušijo, druge pa ne. Ugotavljamo, kaj vse vpliva na trdnost hiš ter kaj hiši zagotavlja trdnost in kaj jo slabi. Iz majhnih zidakov iz stiropora zgradimo maketo dveh hiš (temelje ene od hiš pred začetkom na skrivaj na- lepimo na mizo); ti dve hiši morata imeti en prostor, tri okna in vsaj ena vrata. Ob gradnji smo pozorni na to, da vogale hiše pravilno izvedemo in da imajo vsa- ko okno in vsaka vrata preklado. Na začetku tehniške- ga dne se namreč seznanimo tudi s protipotresnimi vezmi oz. armiranobetonskimi vogali v hiši, ki so po- vezani s temelji. Ko učenci končajo gradnjo hiš, vsako posebej skušamo podreti s tresenjem mize, kar po- nazarja potres. Da zagotovimo enake pogoje simula- cije, morata biti stavbi postavljeni na isti mizi. Učence preseneti dejstvo, da se ena stavba bistveno prej po- dre kot druga. Ob razlagi, da je ena stavba prilepljena na mizo, druga pa ne, dojamejo, da so trdni temelji bistveni element trdne hiše. V nadaljevanju delavni- ce izdelamo še maketo višje stavbe in ji z lepilnim trakom po vertikali povežemo vse vogale; s tem moč- no povečamo potresno varnost stavbe, kar seveda ponovno preizkusimo s simulacijo potresa. Delavnica Potres je le ena izmed številnih izkustvenih ustvarjalnih delavnic, ki jih izvajamo v okviru tehni- ških in kulturnih dni po vsej Sloveniji. Ta metoda se izkazuje kot učinkovit način podajanja znanja, saj omogoča prilagodljivo in individualizirano učenje, pri katerem lahko vsak učenec izrazi svoje znanje in svo- je potenciale. Prav mladi bodo nekoč sprejemali ra- zvojne prostorske odločitve ali naročali gradnjo stavb in objektov, zato moramo danes v vzgojno-izobraže- valnem procesu poiskati načine, da jim omogočimo neposredno izkušnjo kakovostno in varno grajenega prostora in arhitekture. Naučiti jih moramo opazova- ti in razlikovati manj kakovosten prostor od kakovo- stnejšega, da se bodo zavedali pomena prostora v vsakdanjem življenju. © Lara Bogataj Tina Gradišer, Ana Medved, Barbara Viki Šubic - Center arhitekture Slovenije