A 6 VELIKI INTERVJU MARKO FATUR, DIREKTOR JKP PRODNIK 8 TEMA MESECA NAHAJATE SE NA POPLAVNEM OBMOČJU 24 KULTURA NEJC GAZVODA, REŽISER, PISATELJ, DRAMATURG IN SCENARIST SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. NOVEMBER 2015 | LETNIK LV | ŠTEVILKA 11 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR slamnik@kd-domzale.si Ljudske pevke - slovenske zvezde na domžalski tržnici Domžalska tržnica ima že nekaj let pestro sobotno dogajanje. Ne le, da se v okviru prireditve Dobrodošli v Domžalah skozi naš kraj sprehodijo številni domači in tuji okusi, poskrbljeno je tudi za prijetno glasbeno vzdušje. Med glasbeniki, ki popestrijo sobotno dopoldne, so pogosto tudi Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki jih vodi Mara Vilar, pohvalijo pa se lahko z bogatim repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi, ki na noge dvignejo mlado in staro. Prav na te naše domžalske Ljudske AKTUALNO Blunout klub Pred časom se je pisana druščina, od arhitekta, restavratorke pohištva, slikarja, kuharjev do električarjev odločila, da zgradi zgodbo o hramu kulture v Domžalah. Na Ljubljanski 72, so začeli s prenovo prostora (v nekdanji podmornici), v katerem so postaviti temelje prvega domžalskega Jazz&blues prostora, kjer si želijo prirejati kulturne prireditve različnih zvrsti in umirjene narave. Želijo predstaviti komedijante, pisatelje, pesnike, slikarje, fotografe in navsezadnje glasbenike. Gre za zgodbo, ki Domžalam prinaša dodano vrednost. > 2 pevke smo še posebej ponosni, saj so ime našega mesta ponesle izven naših meja. Pogumno so se namreč prijavile na tekmovanje Slovenija ima talent, navdušile ne le žirije in polne dvorane, ampak celotno Slovenijo in se uvrstile v polfinale! Za naša zrela dekleta bomo navijali zadnjo nedeljo v novembru, ko se bodo v polfinalu z veliko mlajšimi borile za vstop v veliki finale. A ne glede na rezultate - one so že danes naše zmagovalke! Moramo priznati, da ni bila le pesem AKTUALNO Praznični december za otroke Zveza prijateljev mladine Domžale je za praznični december za otroke iz vrtcev in šol pripravila prijetne predstave, ki jim bodo polepšale novoletni čas ter jim omogočile, da bodo veseli pričakali konec letošnjega leta. Vabimo starše in vse druge, da omogočijo najmlajšim in starejšim otrokom obisk brezplačnih predstav v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale oziroma v Kulturnem domu Radomlje. Potrudite se in skupaj z otroki obiščite čim več tovrstnih dogodkov. > 3 tista, ki je navdušila Slovenijo. Mara Vilar namreč vedno poskrbi za obilje smeha, saj s svojo poskočno energijo in humorjem nasmeji še tako zagrenjene obraze. Teh v njihovi bližini praktično ni. Tako je Slovenijo zabavala tudi po oddaji, ko je prejela pismo domžalskega župana, njen odziv, ki so ga ujeli v video posnetku, pa je zaokrožil po spletu in še enkrat navdušil širšo javnost. Seveda pa bo tudi letos pestro decembrsko dogajanje v našem mestu, ki ga bomo pričeli s prižigom lučk, nato PORTRET Kui Xue, Kitajec iz Domžal V Sloveniji stalno živi okoli tisoč Kitajk in Kitajcev, med njimi je tudi simpatični maser Kui Xue. V kompleksu SPB-1 ima svoje poslovne prostore Studio kitajske masaže z imenom Energija vzhoda. V Domžalah je začel z delom leta 2009. Njegove stranke so domžalski občani in občanke, ki pohvalijo rezultate dela njegovih rok. Kui tudi sicer živi v Domžalah, kjer je pred kratkim kupil novo stanovanje, z ženo, ki prav tako prihaja iz Kitajske, pa sta prav pred dnevi tudi povila prvega otroka. > 12 pa nadaljevali vse tja do silvestrovega. Le prebrskajte tokratni Slamnik in pokukajte, kje vse se bomo tokrat družili. Verjamemo, da tudi z našimi Ljudskimi pevkami, ki so že pred leti dobile pravico, da lahko kjerkoli in kadarkoli v našem mestu nastopijo. Morda vas presenetijo, ko boste najmanj pričakovali. Domžalčani, v nedeljo zvečer pa le sti-skajmo pesti za naše Ljudske pevke, ki bodo ponovno ponosno zastopale tudi barve našega mesta! Mateja Kegel Kozlevčar OBRAZI DOMŽAL Anton Sedeljšak Strankam ne smeš lagati, zaposlenim pa tudi ne, so besede Antona Sedeljša-ka, nabavnega v GP Obnovi in SCT-ju, direktorja Top doma, lastnika trgovin Sam, direktorja, poslovneža, očeta, moža, pohodnika, hribolazca, delavnega upokojenca in še bi lahko naštevali. Pestro življenje je oblikovalo toplega človeka z velikim srcem in bogato mero zdravega razuma. Vztrajnost, trdo delo, dolgi delavniki brez urnika, poštenost, spoštovanje sodelavcev, kupcev in dobaviteljev so gradniki, na katerih je zgradil uspešno podjetje. > 15 Kako se v resnici prodaja Helios V medijih smo v zadnjih tednih večkrat zasledili, da se del družbe Helios prodaja. Informacija je razburila javnost in zaposlene, ki so po burnem letu 2014 naposled zapluli v mirnejše vode. Ob omenjanju prodaje se je pozabilo na osnovni cilj družbe Helios, priti med TOP 5 premaznih podjetij. Prav ta cilj je 'krivec' za apetite, ki jih ima vodstvo - razširitev tržnega deleža. Preverili smo, kako so v družbi Helios zadovoljni s poslovanjem v minulem letu, prav tako nas je zanimalo, o kakšni prodaji je govora. Kot pravijo, so prihodki, ki jih družba ustvari v regiji SND, pod velikim pritiskom tamkajšnjih gospodarskih in političnih razmer. »A kljub izzivom iz te regije Helios odlično posluje, dolg bomo kmalu znižali pod 50 milijonov evrov in smo med najbolj dobičkonosnimi ter najmanj zadolženimi podjetji v Sloveniji. Poslovni rezultat bo letos boljši kot leta 2013 in leta 2014, z izjemo izpada prodaje v Rusiji pa bomo ostale cilje dosegli,« pravi vodstvo domžalskega podjetja. »Helios bi s prevzemom v Zahodni Evropi še dodatno razpršil prodajo po različnih delih Evrope in s tem zmanjšal tveganje, ki izhaja iz kontinuiranih negotovih razmer na vzhodnih trgih. Poleg tega bi povečali dobičkonosnost in konkurenčnost, kar je korak na poti do cilja, da postanemo eden izmed petih največjih pre-maznikov v Evropi,« pravijo o prodaji Heliosa. Zakaj torej sploh je govora o delni prodaji družbe? Svež kapital bi, kot pravijo, omogočil hitrejšo rast in razvoj družbe. »En način za dosego tega cilja je vstop novega finančnega partnerja v zameno za manjši delež družbe, a navsezadnje so tudi že v obstoječi strukturi financiranja za nami močni finančni partnerji,« o potezah s katerimi bodo dosegli zastavljen cilje, pravijo v Heliosu. Mateja K. Kozlevčar Obveščamo vas, da je Slamnik zaradi tehničnih težav izšel v soboto, 28. 11. 2015. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 23. decembra 2015. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 8. decembra 2015, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 2 I slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, v novembrskem Slamniku smo namesto teme meseca na štirih straneh predstavili, kako se zaščititi in ukrepati v primeru poplav. Gre za ponatis in osvežitev publikacije, ki je bila v letu 2012 izdana kot priloga Slamnika. Podane so osnovne informacije o poplavni nevarnosti na območju občine Domžale. V velikem intervjuju smo se pogovarjali z direktorjem Javnega komunalnega podjetja Prodnik Markom Faturjem, ki je podrobneje predstavil raznolikost dela in poslanstvo podjetja Prodnika. V pogovoru poudarja pomen kakovosti pitne vode, ki ni samoumevna, in pomembnosti stalne obnove sistema, ki nam to omogoča, predstavi potek ločevanja odpadkov od uporabnikov do končnih predelovalcev, in o pomenu zadovoljstva ljudi, ki delajo za ljudi. V rubriki Obrazi Domžal vam tokrat predstavljamo Antona Sedeljšaka. Lastnik trgovine Sam, ki je na trgu že 25 let, je prepričan, da mora dober direktor imeti predvsem zrel odnos do lastnine, denarja in sodelavcev ter nasploh vseh, ki ti prekrižajo pot. Novembrski Portret je Kui Xue, kitajski mojsterpro-tibolečinske masaže tuina, ki dela in živi v Domžalah. O tem, zakaj mora vsak dan boleti, drugače ni nič, si lahko preberete v kulturnem intervjuju z režiserjem, pisateljem, dramaturgom in scenaristom Nejcem Gazvo-dom. Intervju, ki ga priporočam v branje, vas bo morda navdušil za ogled gledališke predstave Menjava straže, ki si jo bo v prihodnjih dneh mogoče ogledati v LKulturnem domu Franca Bernika. Da bo v decembru zelo pestro, pa priča tudi koledar kulturnih prireditev, kjer imate na enem mestu predstavljeno kulturno dogajanje v naši občini. Da bo izbira lažja... In ne pozabite tudi na najmlajše, ki si bodo v prazničnem decembru lahko ogledali marsikatero predstavo ali film tudi brezplačno. Špela Keber, odgovorna urednica V Domžalah se je začela prijetna zgodba, ki se imenuje Blunout klub Pred časom se je pisana druščina od arhitekta, restavratorke pohištva, slikarja, kuharjev, električarjev ... odločila, da zgradi zgodbo o hramu kulture v Domžalah. Na Ljubljanski 72, so začeli s prenovo prostora (nekdanja podmornica), v katerem so postaviti temelje prvega domžalskega Jazz & blues prostora, kjer si želijo prirejati kulturne prireditve različnih zvrsti in umirjene narave. Želijo predstaviti komedijante, pisatelje, pesnike, slikarje, fotografe in navsezadnje glasbenike. Na noč čarovnic je bilo odprtje, kjer seveda nismo manjkali tudi mi. Gre za zgodbo, ki Domžalam prinaša dodano vrednost in bo popestrila marsikateri domžalski večer. K projektu obnove nekdanje domžalske ,podmornice' je pristopilo več zagnanih ljudi. Po besedah programskega vodje Kristijana Kalabe so k projektu večinoma vsi pristopili pro bono. »Blues in pozneje jazz sta nastala na ameriškem jugu, kjer so temnopolti sužnji garali na poljih bombaža, zato sta oba povezana z močnimi čustvi. Veliko lepih občutkov bi tudi mi radi ponudili vam. Zato bomo v ponudbo vključili tudi prigrizk, in pocr-kljali vaše brbončice. Klobaso na desko pa malo hrena in še kaj bi znalo zadovoljiti marsikateri želodček. Vrhunska kapljica, nežna glasba v uho in večer zna biti popoln. Uredili smo tudi kadilnico, da ljudem ne bo potrebno postavati pred lokalom in motiti okoliških stanovalcev«, o novem domžalskem projektu pove Kristijan Kalaba. Na noč čarovnic, 31. oktobra 2015, je bil na Ljubljanski 72 v Domžalah prijeten dogodek, na katerem ni bilo nobene čarovnice, bila pa so številna zveneča imena, ki so se udeležila odprtja prvega Jazz & blues kluba v Domžalah in bližnji okolici. Nov hram kulture - (blunout) klub, je točno ob 20. uri odprl znani slovenski igralec Gojmir Lešnjak Gojc in takoj predal besedo večinskemu lastniku lokala Alešu Florjančiču. Po nekaj besedah in zahvali celotni ekipi so prve zvoke podarile Jazz Ladies, ki so se jima pridružila prekaljena glasbenika, Žiga Kožar na bobnih in Aljoša Struga na kontrabasu. Skupaj so nas popelja- li v svet jazz standardov in odličnega vzdušja. Proti koncu se je pianistki pridružil Uroš Perič - Perry in na prefinjen način prevzel oblast nad klavirjem ter nadaljeval s svojim energičnim nastopom. S svojo izrazito karizmo je poskrbel, da je klub obmolknil in se prepustil zvokom njegovega žametnega glasu. Podaril je nekaj zimzelenih melodij in do konca nastopa popolnoma razvnel občinstvo. Prireditev je obiskalo tudi nekaj znanih obrazov: Gašper Bolhar, Robert Pečnik - Pečo, Matej Špehar, Stane Cencelj, Dragan Bulič, poslanec Kamal Izidor Shaker, podžupanja Občine Domžale mag. Jana Miklavčič, predsednik KS Venclja Perka Janez Ulčar s soprogo, nekdanji vrhunski kolesar Andrej Hauptman s soprogo Tejo in še marsikdo. Miha Ulčar Študijsko raziskovalni center za družino široko odprl vrata v Domžalah V Domžalah, natančneje na Pelechovi v Radomljah, je pred nedavnim vrata odprla podružnica Študijsko raziskovalnega centra za družino, ki ga vodi Lidija Bašič Jančar. V novembru so pripravili tudi dan odprtih vrat, ko so svoje prostore in pogovore na široko odprli vsem občanom in občankam. Terapevti, ki delujejo v okviru ŠRCD v Domžalah, so bili veseli obiska, in kot pravijo, so ljudje, ki so se odločili za obisk, s tem dosegli točko preboja, presegli so strah, da terapija ni nekaj groznega, da imajo tudi sami lahko težave in so jih pripravljeni reševati. Na ta način so ustvarili osnovo za nadaljnje delo. Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 9. decembra 2015, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 8. decembra do 12. ure, Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 5 0 50. »S projekti želimo sodelovati tudi v osnovnih šolah, pri delu z mladimi,« pravi Lidija Bašič Jančar. Seveda ob vsem tem želijo omogočiti vključevanje v terapevtsko obravnavo čim širši javnosti, zato so tudi začeli z obveščanjem o svojih aktivnostih, so vse bolj prisotni na dogodkih, pripravljajo krajša in daljša predavanja ter s tem uresničujejo svojo dolgoročno vizijo. Kot pravijo, se prav skozi mehke metode, kot so predavanja in srečanja, ljudje lažje prepoznajo v posamezni zgodbi in se zato tudi lažje odločijo za terapijo. Da zna biti prvi stik s terapevtom včasih težji, verjamemo, zato se ljudje pogosto poslužujejo telefona, da vzpostavijo prvi stik, postavijo vprašanje, povedo, kaj se jim je zgodilo. »Včasih ljudi lahko pomirimo že po telefonu in je to dovolj, da dobijo kakšno konkretno informacijo, kam se obrniti, kaj narediti, kako umiriti otroka. Z nekaterimi pa se pozneje dogovorimo za srečanje v živo,« pravi terapevtka. V Domžalah sicer potekajo individualne, partnerske / zakonske in družinske terapije. »Individualne terapije so za posameznike, ki so se znašli v stiski, težave so pogosto odnosi s starši, težave na delovnem mestu ali osebnostne težave, kot je na primer samopodoba. Danes se odraža velika potreba tudi po partnerskih in zakonskih terapijah, saj živimo v času, ko se hitro odtujimo, se nehamo pogovarjati, si ne zaupamo. Družinske terapije pa so tiste, ki omogočajo ljudem, da preko starševstva lažje pridejo do nas. Lažje namreč priznajo, če je nekaj narobe z otrokom, pridejo povprašat, kako bi pomagali otroku. Mi jim potem pomagamo, skupaj pogledamo, kje v družinskem sistemu nekaj ne deluje, da otrok to odraža. Družinske terapije so prav tako zelo aktualne in jih sama rada izvajam, saj se mi zdi, da lahko veliko naredijo za otroke, za cel sistem,« pravi Lidija Bašič Jančar. Pod okriljem ŠRCD v Ljubljani že potekajo tudi skupinske terapije, o njih pa razmišljajo tudi v domžalski podružnici. »Naš cilj je, da bi začeli izvajati tudi tovrstne skupine. V Ljubljani imamo tako skupine za posameznike, ločene, zakonske skupine, za tiste z izkušnjo spolnih zlorab, skupine za ženske, ki so doživele splav, imamo tudi skupino Izziv ali stiska. Vse to bi radi preselili tudi v naš konec, a za to je potreben čas. Da skupina zaživi je proces, ki ne zaživi kar čez noč,« pravijo v domžalski enoti. Terapevte ŠRCD Domžale boste lahko spoznali tudi na dogodku, ki bo 9. decembra 2015 v Knjižnici Domžale, ko bodo spregovorili o vlogi terapije Mateja Kegel Kozlevčar SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 AKTUALNO Vključeni v akcijo Pomoč beguncem 2015 Rdeči križ Slovenije je konec avgusta začel izvajati vseslovensko humanitarno akcijo RKS - Pomoč beguncem 2015, v katero se je takoj vključilo tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale. Ob akciji zbiranja najpotrebnejšega materiala je potekalo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje regijsko usklajeno zagotavljanje prostovoljcev - bolničarjev iz ekip prve pomoči in prostovoljcev Rdečega križa, ki so organizirani v okviru območnih združenj. Bolničarji, navadno so to člani ekip prve pomoči RK, s svojimi strokovnimi znanji in pridobljenimi veščinami skrbijo za prvo pomoč beguncem, jim nudijo najosnovnejšo prvo pomoč, ki je zlasti dobrodošla, ko jo potrebujejo številni otroci in nosečnice ob manjših poškodbah, podhladitvah ali dehidra-ciji, vključeni pa so tudi v pomoč pri razdeljevanju hrane, kjer humanitarne organizacije zagotavljajo suhe obroke, vojska pa tople. Razdeljujejo oblačila, obutev, higienske pripomočke, odeje, urejajo nastanitvene centre - s svojim požrtvovalnim delom so praktično povsod, kjer je njihova pomoč potrebna. Ekipa prve pomoči iz OZ RK Domžale je s svojim delom sodelovala v Dobovi, Brežicah in nastanitvenem centru na Vrhniki. Njeni člani: Ajda Lalič, Jasmin Veladžič, Peter Nemec, Janez Ravnikar, Matej Gabrovec in David Peterka so s svojim delom pomembno prispevali k zagotavljanju primernih pogojev za begunce, pa naj je bilo to podnevi ali ponoči, njihova pomoč, navadno so delali po 12 ur skupaj, je bila vedno dobrodošla, zanimivi pa so tudi njihovi vtisi. Begunci, s katerimi so se srečevali, so jim bili za njihovo pomoč zelo hvaležni, hkrati pa so jim zagotavljali, da se je Slovenija pri nudenju tovrstne pomoči najbolj izkazala, precej bolj kot ostale države na njihovi poti. Pogovori so potekali v glavnem v angleškem jeziku, pomagali pa so tudi prevajalci. Pohvalili so tudi dobro sodelovanje med humanitarnimi organizacijami, zlasti so sodelovali s Karitas. »Prav vsem članom ekipe se iskreno zahvaljujem za njihovo pomoč, požrtvovalnost in plemenitost,« mi je za ekipo naročila Majda Mernik, sekretarka Območnega združenja RK Domžale, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje tudi darovalcem oblačil, obutve, higienskih pripomočkov, tudi hrane in vode, saj je akcija na njihovem območju naletela na velik odziv, tako da so iz Domžal odpeljali več kot 500 kg tovrstne pomoči. Tudi tokrat se je torej izkazala solidarnost, ki pa bo najbrž potrebna tudi v prihodnje, saj, kot je videti, na vrata naše države že trkajo naslednji tisoči potrebni pomoči. Vsem, ki bi radi pomagali, sekretarka svetuje, da spremljate spletne strani, predvsem www.rks.si, kjer najdete aktualne informacije o potrebah v cen- Lokalna akcijska skupina LAS Za mesto in vas V Kulturnem domu Trzin je 26. oktobra 2015 potekala 2. seja skupščine LAS, v okviru katere so bile izvedene volitve organov Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas, ki združuje območje občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Ob tem je bil soglasno potrjen tudi temeljni dokument - Strategija lokalnega razvoja, ki predstavlja okvir za črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR). Za sedemletno obdobje delovanja LAS bo na razpolago nekaj več kot dva milijona evrov, sredstva pa bodo namenjena spodbujanju celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij. Skupščina je bila sklepčna, saj se je je udeležilo 45 od 83 članov LAS, ki so po potrditvi sestave delovnih teles za izvedbo skupščine in potrditvi poslovnika o delu skupščine LAS, izvedli volitve organov LAS, izbrali vodilnega partnerja in potrdili Strategijo lokalnega razvoja. Za predsednika LAS je bil s 45 glasovi izbran Aco Franc Šuštar, ki od leta 2010 vodi Občino Vodice kot profesionalni župan. Poleg tega deluje tudi kot član sveta Ljubljanske urbane regije, član Strateškega sveta Gea College, član Koordinacijskega odbora za javni promet v LUR in kot član predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Namestnica predsednika je postala Alenka Marjetič Žnider, ki je kot članica sveta Občine Trzin aktivno vključena v lokalno politiko. S svojimi izkušnjami oziroma poznavanjem evropske in nacionalne zakonodaje s področja kmetijstva in kmetijske politike, tako programskih kot izvedbenih dokumentov, pa bo prispevala k uspešnemu delovanju LAS. Izvoljena sta bila tudi 14 članski upravni odbor LAS v sestavi: Gregor Turel, Blaž Križnar, Jože Nemec, Mira Crnkovič, Martina Prezelj, Jure Gali- čič, Milan Sobočan, Vanja Ločniškar, Marko Kocjan, Blanka Tomšič, Sida Valentinčič, Barbara Sršen, Tatjana Resman in Irena Mraz ter tričlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh treh sektorjev: Marjeta Podpeskar Omahen, Občina Domžale (javni sektor), Vanja Schwarzman, Gostilna na Vihri (zasebni sektor) in Zoran Rink (civilna družba). Za nadomestnega član nadzornega odbora pa je bil izvoljen Peter Svetina, strokovni direktor Grunt, zavoda za socialno podjetništvo. Arboretum Volčji Potok v decembru Spomladi še lepši in bolj urejen trih ali pokličete na OZ RK Domžale - 01 729 23 33. Hvala! Prostovoljne prispevke lahko nakažete na: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0310 Velikokrat preberemo, da je Arboretum Volčji Potok lep v vseh letnih časih in tudi letošnjo jesen ste se lahko večkrat prepričali, da je tako. Čeprav vse kaže, da se bo lepo vreme nadaljevalo, eni ga obljubljajo kar do božiča, bo Arboretum Volčji Potok v zadnjem mesecu letošnjega in prvem mesecu leta 2016 zaprt, saj ga bodo preurejali. Kljub temu niso pozabili na ljubitelje narave, zato so pripravili kar štiri povabila, s katerimi želijo ljubiteljem narave in posebej Arboretuma Volčji Potok popestriti praznični december. Prvič ste tako povabljeni 3. decembra - na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, ob 15. uri, ko boste v okviru prireditev Ta veseli dan kulture lahko prisluhnili predavanju Matjaža Mast-naka Zanimivosti o slovenskih hrastih. Že 5. decembra ob 9.45. uri ste povabljeni na delavnico, kjer boste izdelovali unikatne božične voščilnice in novoletne čestitke. Delavnico bo vodila Bianca Rumble, Cambridge Muzeum. 12. decembra ob 11. uri ste povabljeni, da pod vodstvom Marije Perdih preizkusite svoje znanje o izdelovanju božičnih okraskov iz naravnih materialov. Zadnjikrat ste v letu 2015 v Arboretum Volčji Potok povabljeni 20. decembra ob 8.30. uri na ornitološki sprehod po parku. Ptice boste opazovali pod vodstvom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Dobrodošli! Vse informacije na www.arboretum.si. Vera Vojska 0111 1122 296, sklic: 00 96868 BIC banke: SKBASI2X, Koda namena: CHAR. Pomagate lahko tudi s SMS dona-cijo na številko 1919, pošljete ključno besedo BEGUNCEM za donacijo 1 evro ali BEGUNCEM5 za donacijo 5 evrov. Vzporedno z aktualnimi aktivnostmi, povezanimi s problematiko beguncev, pa Občinsko združenje RK posebno skrb namenja uresničevanju programa za leto 2015, v okviru katerega je prav v novembru z območja Območnega združenja RK Domžale pet socialno ogroženih oseb preživelo prijeten teden na Debelem Rtiču. Krajevne organizacije RK so že začele s pripravami na praznične obiske starejših in bolnih članov ter članic, ki jim bodo zaželeli vse dobro v letu 2016. Vera Vojska Ob koncu skupščine je bil izvoljen še vodilni partner LAS Za mesto in vas in sicer Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je v sodelovanju s člani LAS in lokalno skupnostjo v zadnjem letu intenzivno pripravljala Strategijo lokalnega razvoja. To morajo potrditi še odgovorna ministrstva, kar bo podlaga za črpanje evropskih sredstev. Prvi razpis za izbor projektov, ki se bodo financirali iz teh sredstev in izvajali na območju LAS, bo objavljen predvidoma v prvih mesecih 2016. Naj bo praznični čas posebej lep za vse naše otroke Zveza prijateljev mladine Domžale je za praznični december za otroke iz vrtcev in šol pripravila prijetne predstave, ki jim bodo polepšale novoletni čas in jim omogočile, da bodo veseli pričakali konec letošnjega leta. Vabimo starše in vse druge, da omogočijo najmlajšim in starejšim otrokom obisk brezplačnih predstav v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale oz. Kulturnem domu Radomlje, hkrati pa ne pozabite: v organizacijah, društvih, zavodih in tudi občini so se vsi potrudili, da bo prireditev, obiskov dobrih mož, prijetnih druženj, ustvarjalnih delavnic in drugih prijetnih priložnosti za otroke veliko. Potrudite se še vi in skupaj z otroki obiščite čim več tovrstnih dogodkov, da bo praznični december za vse lep, vesel, srečen in prijazen. Kulturni dom Franca Bernika Domžale V petek, 4. decembra, ob 9.30 in 11.00 si bodo lahko ogledali lutkov-no-igrano predstavo Zdenek Florian: Tobija v izvedbi Lutke Fru-Fru ter spoznali jazbečarja, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. Vsi se mu smejijo, nihče se noče igrati z njim. Odpravi se v živalski vrt po nasvet ... V ponedeljek, 7. decembra, ob 9.30, in 11.00 bo najmlajše razveselila lutkovna predstava - slovenska ljudska: Fižolček, ogelček in slamica - Lutkovno društvo Lutkomotiva. Že veste, zakaj imajo vsi fižolčki bel šiv na trebuščku? V soboto, 12. decembra, ob 10.00, Sobotna otroška matineja, ustvarjalna delavnica in lutkovna predstava: Jacob Grimm: Janko in Metka - Lutkovno gledališče Kranj. Grimmova pravljica o bratcu in sestrici, ki se izgubita v gozdu. V nedeljo, 13. decembra, ob 10.00 zabavna družinska komedija o medved-kovih pustolovščinah - Medvedek Paddington - sinhronizirano. Brezplačne vstopnice za zadnji dve predstavi dobite v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Kulturni dom Radomlje V ponedeljek, 14. decembra 2015, ob 11.00, Dinozavri? lutkovno-igrana predstava, pustolovska komedija za najmlajše (za vrtce in prvo triado OŠ) ZPM pripravlja tudi druge aktivnosti, s katerimi bo skušala polepšati praznične dni, posebej otrokom iz socialno ogroženih družin. Tako bo v decembru razdelila Hoferjeve darilne bone, s prispevki bo pomagala Fakulteta za upravo, svojo pomoč pri zagotavljanju lepših praznikov pa so ponudili tudi nekateri posamezniki. Prav v teh dneh je praznoval 25 uspešnih let TOM, telefon za otroke in mladostnike - na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko otroci svetovalcem zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Več v prihodnji številki. Vsem želimo prijeten praznični december! Vera Vojska 4 I slamnik ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Vzemite si čas zase in svoje najbližje Tako kot vsako leto tudi tokrat čas beži hitreje, kot bi si želeli. Zdi se, kot da smo ravno vstopili v leto 2015, a bomo že kmalu nazdravili prihodnjemu. Ob koncu leta nas navadno obiščejo misli o tem, kaj bi že lahko naredili, česa nismo in kaj bi morali. In res je, da tisti čas, ki ga imamo na voljo, le stežka organiziramo tako, kot nam ustreza in tako, da bi nam ga nekaj sploh še ostalo. Morda zato v tem trenutku ne bi bilo slabo, če se ustavimo, odpremo oči, si razkrijemo situacijo, v kateri stojimo, se nahajamo in v kateri živimo. Ob tem pa se vprašajmo: je to tisto, kar si želimo? Je to tisto, kar smo hoteli? Je to tisto, k čemur stremimo? In najpomembnejše: so za to res vedno krivi drugi, ali morda nismo mi tisti, ki nič ne naredimo za nek napredek? Bliža se najlepši čas v letu. Tako kot je zdaj že postalo tradicionalno, bomo čarobni december v občini Domžale odprli s prižigom luči na novoletnem drevescu, odprtjem drsališča v Športnem parku in obiskom Miklavža. Vljudno vas tudi vabim, da me s svojim obiskom razveselite tudi na prihajajočih decembrskih prireditvah, ki se bodo skoraj vsakodnevno odvijale od 23. decembra dalje. Novost letošnjih prireditev je nov pri-reditveniprostor - veliki šotor pred tržnim prostorom, kjer bodo potekali veseli dogodki, obarvani z živo glasbo. Tam bomo skupaj pričakali tudi novo leto. Želim vam lepe, prijetne in tople decembrske dneve v družbi svojih domačih in vseh tistih, ki vam danes nekajpo-menijo in na katere se lahko zanesete. Ob tem pa si zapomnite, da slab dan pomeni zgolj lepo priložnost za veliko lepši jutri. Izkoristite to! Presek investicij v letu 2015 V občini Domžale smo tudi letos nadaljevali s pomembnimi naložbami v obnovo komunalne infrastrukture, predvsem vodovoda. Projektov, ki večajo kakovost bivanja občanov, je bilo še kar nekaj - nova garažna hiša, nov vrtec, drsališče iz umetne mase... m_m vnuvi V Domžalah so poleti odprli sodobno garažno hišo P+R. Ob koncu poletja smo se skupaj z občani Mengša in Trzina Domžalčani razveselili zaključka skoraj tri milijone evrov vredne obnove centralnega vodovodnega sistema in vzpostavitve novih vrtin na Mengeškem polju, zaradi katerih je oskrba s pitno vodo v občinah zdaj zadostna in bistveno boljše kakovosti. Projekt, ki je sicer eden od dveh kohezijskih projektov, je med drugim zajel zamenjavo več kot petdeset let starih cevi centralnega domžalskega vodovodnega sistema med štirimi črpališči na Mengeškem polju. Poleti smo v središču mesta odprli sodobno parkirno hišo, imenovano Garažna hiša center Domžale P+R, ki jo je Občina Domžale zgradila s pomočjo evropskega denarja iz kohezij- skega sklada. Objekt je bil zgrajen v treh etažah, v njem pa je 228 parkirnih mest, od tega dvanajst parkirnih mest za invalide, ki so v pritličju, in eno parkirno mesto s polnilnico za električna vozila. Poleg garaže so v pritličju še kolesarnica, tehnični prostor za kontrolo ob izvozu ter komunikacijsko jedro s stopniščem in z javnimi sanitarijami. Ob garažni hiši se je občina odločila urediti še park z zelenimi in športno-rekreativnimi površinami za prebivalce SPB-ja, otroško igrišče, dve igrišči za košarko in fitnes na prostem, na vzhodni fasadi garažne hiše pa še plezalno steno. Predvsem mladi starši so pozdravili 52 novih mest za organizirano varstvo predšolskih otrok, saj so v Prenovljen občinski vhod Dobu - v novem Domu krajanov - odprli vrtec Pikapolonica, ob tem pa so krajani praznovali še 125-letnico PGD Dob. Oktobra je v Češminovem parku zaživelo drsališče iz umetne mase, na katerem bo mogoče drsati prav vse dni v letu, tako kot na pravem ledu, a brez dodatnih stroškov agregatov za pripravo ledu. Med manjše, a zato za številne občane toliko pomembnejše naložbe letošnjega leta, spada tudi prenova vhoda v občinsko stavbo, ki je zdaj prijazen tudi invalidom in mamicam z vozički, h kakovosti bivanja občanov pa so pripomogle tudi knji-gobežnice - samostoječe mini izposojevalnice knjig na prostem, ki so bile poleti nameščene na petih različnih lokacijah ob osi Kamniške Bistrice. V tem letu je na Centralni čistilni napravi pospešeno potekala nadgradnja. Izvajajo se montažna dela strojne opreme in regulacije ter merilne opreme, na že zgrajenih SBR bazenih, ter pri gradbenih delih se izvaja rušenje obstoječih bazenov. Zaradi nemotenega delovanje CČN med gradnjo je zagotovljena faznost gradnje, kar pomeni, da je del od celotne gradnje že sposoben za izvajanje čiščenja, ostali del, s katerim so do zdaj obratovali, pa se bo začel rušiti. Nadgradnjo CČN so denarno podprle lastnice občine Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Mengeš in Cerklje na Gorenjskem, investicija je ocenjena na 15 milijonov evrov. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek in Jure Gubanc Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 20. novembra 2015, je v vrtcih in šolah v občini Domžale, tako kot po vsej državi, tudi letos potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Toni Dragar, župan Vsako leto je tretji petek v novembru razglašen za dan slovenske lokalno pridelane hrane. Osnovnošolskim in vrtčevskim otrokom je bil na igriv način predstavljen pomen kmetijstva in čebelarstva ter pomen pravilne in zdrave prehrane. Župan Občine Domžale Toni Dragar ter podžupanji mag. Renata Kosec in mag. Jana Miklavčič so se tudi letos pridružili otrokom na tradicionalnem slovenskem zajtrku v domžalskih osnovnih šolah in vrtcu. Tokrat so se odzvali povabilu osnovnih šol Roje, Rodica, Domžale, Dob in Preserje pri Radomljah ter vrtca Urša, enota Mavrica na Krtini. Župan je obiskal otroke v Osnovni šoli Roje, kjer so v zbornici pripravili tipičen zajtrk z domačim kruhom, maslom in medom, poleg tradicionalnega zajtrka so postregli tudi s tipičnimi slovenskimi jedmi - ajdovimi žganci z ocvirki, kislim zeljem in klobaso. Učenci in učenke so pred zajtrkom predstavili tipične običaje in kulturno dediščino po slovenskih regijah. V enoti Jarše, ki spada pod OŠ Ro-dica, sta županu in ravnateljici Mileni Vidovič Mark in Maša, učenca 5.b razreda, razkazala prostore in razrede v šoli, po ogledu vseh petih razredov in njihovih aktivnosti po učilnicah, so učenci 1. razreda županu ponudili v razredu kuhano mlečno kašo z jabolki. Podžupanja mag Renata Kosec se je pri zajtrku pridružila vrtčevskim Ana Nuša Kern in mag. Jana Miklavčič v družbi učencev otrokom v enoti Mavrica na Krtini ter osnovnošolcem na OŠ Dob in OŠ Domžale. Na Osnovni šoli Dob in njeni podružnici v Krtini namenjajo prehrani učencev veliko pozornosti in skušajo ob njeni skrbi upoštevati tudi možnosti lokalne pridelave. Že vrsto let pa skupaj s čebelarji, v zadnjih letih je to Čebelarsko društvo Krtina, Dob, pripravijo tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi letos je bilo tako in tudi letos ni manjkalo gostov, med kateri- mi je bila Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, Saša Dragar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Marja Ravnikar, predsednica sveta KS Dob. Čebelarsko društvo Krtina, Dob, njegov predsednik Marjan Koderman na šoli vodi tudi v slovenskem merilu zelo uspešen čebelarski krožek, je s krožkarji pripravilo praktično predstavitev življenja in dela čebel ter njihovega pomena za naravo in človeka. Najmlajši so v pogovoru pokazali veliko znanja o čebelah, saj imajo čebelnjake tudi ponekod doma, še posebej pa so veliko vedeli o medu, ki ga imajo zelo radi. Razveselili so se tudi kratkega filma o življenju čebel, krožkarji pa so jim razdelili tudi publikacije o čebelarstvu in pomenu čebel. Ob koncu so učenci svojim gostom zapeli tudi pesem o zajčku in nato vsi veseli odšli k zajtrku: med, maslo, mleko in jabolka - vse iz domačih krajev. Na OŠ Preserje pri Radomljah so na medenem zajtrku gostili podžupanjo mag. Jano Miklavčič. Opozorila je na pomen slovenske, lokalno pridelane hrane, pa tudi na potrebo po vsakodnevnem zajtrku, s katerim naj bi si učenci že zjutraj nabirali moči. Vsem zbranim v jedilnici je zaželela dober tek in povedala, da si bo šola tudi v prihodnje prizadevala, da bi učenci pojedli čim več slovenske hrane. S svojim obiskom so tako vsi trije predstavniki občine podali jasno sporočilo, kako pomemben je zdrav zajtrk iz domačega okolja. Spoznali so zaj-trkovalne navade malčkov in osnovnošolcev. Tisti najpogumnejši so nam brez zadrege zaupali, kaj imajo najraje za zajtrk. Med najljubše jedi, ki si jih otroci privoščijo za zajtrk, spadajo med, maslo in jabolko. Ob odhodu so vsi skupaj otrokom zaželeli dober tek in kar veselje jih je bilo opazovati, kako z užitkom jedo domače dobrote. Občina Domžale, Urad župana LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 5 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 11 V I v iz URADA ZUPANA | OBČINSKI SVET 10. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 19. novembra 2015, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 10. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. Občinski svetniki so sprejemali proračun za leto 2016. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 9. seje z dne, 15. oktobra 2015, in naslednji dnevni red: 1. Volitve in imenovanja - Sklep o določitvi predloga kandidatov za sodnike/ce porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2015 -skrajšani postopek 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016 -skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale -druga obravnava 5. Obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 6. Obravnava in sprejem Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje v Občini Domžale - prva obravnava 7. Obravnava in sprejem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale - hitri postopek 8. Obravnava in sprejem Odloka o denarnih socialnih pomočeh v Občini Domžale - prva obravnava 9. Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra 10. Vprašanja, pobude in predlogi 1. Volitve in imenovanja - Sklep o določitvi predloga kandidatov za sodnike/ce porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani Občinski svet Občine Domžale je posredoval predloge kandidatov in kandidatk za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2015 -skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2015. Občinski svet Občine Domžale je potrdil Načrt razvojnih programov za obdobje od 2015 do 2018. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2015 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2015 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016 -skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel oba predlagana amandmaja k Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016. Občinski svet Občine Domžale potrdi Načrt razvojnih programov za obdobje od 2016 do 2019. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. 4. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale -druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel amandma k Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale v drugi obravnavi. 5. Obravnava in sprejem določitve vrednosti točk za izračun nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016. -Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča znaša 0,00158 €. - Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 0,10298 €. - Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 01. 01. 2016 dalje. 6. Obravnava in sprejem Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje v Občini Domžale - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje v občini Domžale v prvi obravnavi. 7. Obravnava in sprejem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale - hitri postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel oba amandmaja k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale. 8. Obravnava in sprejem Odloka o denarnih socialnih pomočeh v Občini Domžale - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o denarnih socialnih pomočeh v občini Domžale v prvi obravnavi. 9. Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra: Ukine se status javnega dobra pri zemljiščih: parc. št. k. o. ID znak 289/2 ....... ......Brdo...... .... 1965-289/2- 0 289/3 ....... .....Brdo ...... .... 1965-289/3- 0 522/6 ....... ......Študa .... .... 1963-522/6 -0 523/5 ....... ......Študa .... .... 1963-523/5- 0 10. Vprašanja, pobude in predlogi Vprašanja, pobude in predloge so podali: Marija Pukl (DeSUS), Maksi-miljan Karba (LTD), Peregrin Stegnar (NSi), mag. Tomaž Deželak (SDS), Elvira Rošic Ključanin (LTD), Matej Ora-žem (Lista Reza), mag. Primož Škofic (SMc), Uroš Breznik (SD), Andreja Pogačnik Jarc (LTD), Joško Korošec (LTD) in Anže Korošec (LTD). Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 23. decembra 2015. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 8. decembra 2015, do 12. ure. Pojasnilo glede pobude za sklic izredne seje Mag. Tomaž Deželak (SDS) je na seji podal pobudo za sklic izredne seje v decembru, na kateri bi svetniki in svetnice obravnavali in potrdili spremenjene cene brez davka na dodano vrednost za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, s ciljem, da občinski svet potrdi spremenjene (nižje) cene. Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale (Uradni vestnik, št. 02/12-UPB2) v 46. členu določa, da izredno sejo skliče župan poleg rednih sej, kadar ni pogojev za redno sejo, in kadar to narekujejo izredne okoliščine, ki zahtevajo nujno obravnavo določene vsebine. Sejo skliče župan na lastno pobudo, če tako sklene občinski svet, na pobudo Nadzornega odbora, odbora sveta ali najmanj četrtine občinskih svetnikov. Ker predmetna tematika ne predstavlja izrednih okoliščin, ki zahtevajo nujno obravnavo te vsebine, ni izpolnjen pogoj za sklic izredne seje v decembru. Na to temo je bila že na 7. seji Občinskega sveta Občine Domžale, dne 18. 6. 2015, s strani LTD-Toni Dragar - Lista za vse generacije podana pobuda, da se na sejo občinskega sveta uvrsti točka - Obravnava in sprejem znižanja cen za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja glede omrežnine pri oskrbi s pitno vodo in omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode. Prav tako so svetnice in svetniki na tej seji s strani občinske uprave prejeli obširna pojasnila glede oblikovanja cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Ne glede na navedeno bo točka glede cen storitev in omrežnine uvrščena v program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2016. Občina Domžale, Urad župana Odprtje novega umetnega drsališča v srcu mesta Aktivna popestritev dogajanja sredi Češminovega parka V torek, 3. novembra 2015, so v Če-šminovem parku sredi Domžal uradno odprli novo umetno drsališče, na katerem se bo lahko drsalo vseh 365 dni v letu. Drsališče je namenjeno predvsem mlajšim generacijam otrok. Drsanje se izvaja tako kot na ledenih ploskvah z drsalkami. Investitor športnega objekta je Občina Domžale, vzpostavitev umetnega drsališča v Češminovem parku pa je sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Drsalna površina je narejena iz polietilenskih plošč ter omogoča drsanje v vseh letnih časih in brez dodatnih stroškov agregatov za pripravo ledu. Velikost drsalne ploskve je 172 kvadratnih metrov, ki pa ima še možnost povečanja. Drsališče bo na uporabo brezplačno in bo imelo režim prostega dostopa. V prihodnje je pričakovati, da bodo ob drsališču ponudili izposojo drsalk in pomožne drsalne opreme. Cilj je, da drsališče kot eno prvih v Sloveniji deluje skozi vse leto in tako z drsanjem popestri tudi poletne dni. Govor na odprtju je pripadel pod-županji mag. Renati Kosec, ki je povedala, da je nova športna površina za najmlajše še posebej dobrodošla v Po novem boste lahko drsali vse dni v letu. osrednjem domžalskem parku in da z novo pridobitvijo Domžale opravičujejo naziv 'prostor zadovoljnih ljudi'. Na odprtju so nastopali otroci iz skupine Levčkov enote Urša, plesna skupina Sovice iz OŠ Domžale je pokazala svoje plesno akrobatske sposobnosti, novo ploskev pa so pred očmi obiskovalcev preizkusili drsalni par iz Ljubljane in kotalkarice kluba Pirueta iz Domžal. Prireditev sta povezovala učenca OŠ Domžale Julija in Luka. Na dogodku pa ni manjkala niti domžalska maskota hrošček Simon, ki je na drsalkah in z baloni razveseljeval najmlajše. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek 6 I slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si NAŠE POSLANSTVO - NEMOTENO ZAGOTAVLJANJE JAVNE DOBRINE MARKO FATUR, DIREKTOR JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA PRODNIK Na območju občine Domžale za komunalne storitve skrbi javno komunalno podjetje Prodnik, ki izvaja javne službe v štirih segmentih. Pogovarjali smo se z direktorjem Prodnika Markom Faturjem. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc Odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda. Višek vode oziroma odplake iz gospodinjstva vedno nekam odtečejo. Odpadke, ki jih odlagamo v zabojnike na določen dan nekdo odpelje. Vse našteto se nam zdi samoumevno in niti ne razmišljamo, kaj vse je potrebno, da vsa stvar deluje in to na način, da so nam te javne dobrine na voljo ves čas. Za vse to, kar se nam zdi samoumevno, pa mora nekdo skrbeti. Postavljen mora biti dober sistem, za katerega skrbijo izobraženi, strokovni in izkušeni kadri, ki jim je poslanstvo to, da se vse te javne dobrine zagotavljajo nemoteno. Direktor Prodnika, Marko Fatur, je že vso svojo poklicno kariero vpet v javne službe. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Svojo kariero je začel v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija Ljubljana, kjer je nazadnje zasedal mesto vodje razvoja. Na Prodnik je prišel pred petnajstimi leti. Je tudi dolgoletni član Zbornice komunalnega gospodarstva; je član upravnega odbora te zbornice in predsednik komisije za oskrbo s pitno vodo. Zaradi velikosti Prodnika in strokovne usposobljenosti njegovih vodilnih kadrov, je večina teh tesno vključena v strokovno delo tudi na nivoju zbornice. Marko Fatur že 21 let živi v Domžalah, zato je tudi kot uporabnik javnih storitev seznanjen z vsemi vidiki življenja v občini. Ob službi in družini je že od nekdaj njegov glavni hobi šport in preživljanje prostega časa v naravi. Ob tem pove, da si ne predstavlja dneva brez sprehoda ob zeleni rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici. Pravi, da se velikokrat sprašuje, če se sploh zavedamo, kakšen privilegij je živeti v okolju s takim naravnim parkom, kot ga imamo v občini Domžale. Katere javne storitve opravlja javno komunalno podjetje Prodnik? Pred letom 1990 so komunalna podjetja pokrivala popolnoma vse, od pobiranja papirčkov, upravljanja več-stanovanjskih objektov, ravnanja z odpadki, oskrbe z vodo do odvajanja odpadnih voda ... Po letu 1990 se je večina komunalnih podjetij močno spremenila. Velika komunalna podjetja, kot je Prodnik, so se transformi-rala v inženirska podjetja za izvajanje javnih služb, kot so oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki, odvajanje odpadnih voda ter pogrebna in pokopališka dejavnost. V našem podjetju se 65 zaposlenih trudi za čim bolj kakovostno izvajanje teh štirih dejavnosti. Ob tem Prodnik vodi tudi vse evidence za svoja področja delovanja (vodovod, kanalizacija ...). JKP Prodnik izvaja javno službo za pet občin. Kako poteka usklajevanje v primeru raznih sprememb, npr. cen in podobno? Ko se je Prodnik ustanovil iz nekdanjega Komunalnega stanovanjskega Dejstvo je, da so vodovodne cevi stare 50 in več let in da so v slabem stanju, kar lahko v prihodnosti pripelje do tega, da distribucija vode ne bo ustrezna, če se sistem ne bo obnavljal. Zato je pomembno, da se vodovodni sistemi obnavljajo, da se dolgoročno zagotovi stabilnost. podjetja leta 1991, je vseh pet občin nekdanje Občine Domžale ugotovilo, da je bolje, da imajo vsi skupaj eno podjetje za izvajanje komunalne dejavnosti. To je bila dobra odločitev, saj gre za boljšo strokovno podporo pri izvajanju teh javnih služb. Prodnik spada med deset največjih komunalnih podjetij v Sloveniji. Teh pet občin ustanoviteljic je udeleženih v lastništvo podjetja, med njimi ima Občina Domžale nekaj več kot polovico deleža. Pri vprašanjih izvajanja javnih služb in realizacije podjetja ni nikoli prišlo do preglasovanj ali napetosti, kar podjetju omogoča normalno delo, to pa se kaže v rezultatih. Je pa res, da so ob ustanovitvi podjetja imele tudi občine vizijo, kakšno komunalno podjetje hočejo imeti, kar je osnova za uspešno delovanje in izvajanje poslanstva podjetja. Kakšno je poslanstvo javnih komunalnih podjetij? Poslanstvo javnih podjetij je, da imajo ljudje dobrine (pitno vodo, ravnanje z odpadki, odvajanje odpadnih voda ...) zagotovljene na nivoju, ki omogočajo življenje, ne da bi kadarkoli razmišljali o tem, kam bo na primer odtekla odpadna voda ali bo pritekla iz pipe pitna voda ali bodo odpeljani odpadki ... Zelo pomembno pa je, na kakšen način se to zagotavlja. Na področju pitne vode se na primer uspešnost kaže skozi stabilnost sistema, izgube na vodovodnem sistemu in ne nazadnje skozi konkurenčnost cene. Podobno je pri kanalizaciji. Pri odpadkih je zelo pomembno, da so storitve organizirane na način, ki zagotavlja izpolnjevanje predpisov s področja odpadkov, hkrati pa ljudem omogoča čim manj motenj in razmišljanja. Ste družbeno odgovorno podjetje, saj skozi leto sodelujete v različnih družbeno odgovornih kampanjah in akcijah. Povejte kaj več o tem. Komunalna dejavnost že sama po sebi terja razmislek o tem, kako v okolje prenašati sporočila, ki imajo dolgoročne pozitivne učinke na okolje. Po eni strani delujemo na področju naše dejavnosti, po drugi strani pa moramo zaradi vpetosti v samo okolje ta znanja prinašati v okolje. Ker ocenjujemo, da so uporabniki naših storitev nadpovprečno ekološko osveščeni, je večina našega dela na tem področju usmerjena v delo z otroki v osnovnih šolah in vrtcih, kjer se vsako leto izvajajo različni projekti, ki otrokom skozi igro odpirajo oči, kaj negativno vpliva na okolje. Njihovi otroški pogledi na okolje se nato pretakajo tudi na starše, dedke, babice ... Prepričani smo, da je odgovoren odnos do okolja treba začeti razvijati že pri najmlajših. Opazili smo tudi nalepke na pitnikih, na katerih vodo povezujete s poezijo. S kakšnim namenom? To je eden izmed projektov družbene odgovornosti na področju pitne vode. Voda na tem območju je kvalitetna in želimo, da se ljudje tega zavedajo. Z akcijo želimo poudariti, da je voda iz ■ pitnika tako varna, kot voda, ki priteče iz pipe doma, saj prihaja iz istega vodovoda. Obenem želimo spodbuditi zavest, da čista pitna voda ni samoumevna, da je velik privilegij in da moramo narediti vse, da nam ta privilegij ostane tudi v prihodnje. V občini Domžale torej pijemo dobro vodo? Območje občine Domžale se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih virov oziroma sistemov: severni del občine iz štirih vodnjakov dolomitskega vodono-snika na Kolovcu, centralni del občine iz štirih vodnjakov prodnega vodono-snika na domžalsko-mengeškem polju, vzhodni del občine pa iz vodnih virov v črnograbenski dolini. V Domžalah imamo srečo, da so zaradi reke Kamniške Bistrice in Mengeškega polja glede na potrebe tega okolja praktično neizčrpni viri pitne vode. Ta voda je bakteriološko neoporečna, zato ni potrebna dezinfekcija pred uporabo. Dezinfekcija se iz preventivnih razlogov izvaja izključno v poletnem času. Poletna vročina namreč segreje površje, zato je tudi temperatura vode pod zemljo takrat malo višja. Poleg tega je v poletnih mesecih nekoliko manjša poraba zaradi dopustov in voda počasneje potuje po ceveh. Take razmere so lahko ugodne za razvoj mikroorganizmov, zato je v tistih obdobjih potrebno vodo preventivno klorirati v nekih minimalnih količinah. V občini Domžale so zato nameščeni najmodernejši sistemi za izvajanje dezinfekcije, ki omogočajo da se vodo klorira z minimalnimi odstotki. Ob tem bi poudaril, da je kakovost vode odvisna tudi od več dejavnikov, na katere imamo vpliv. Zelo je na primer pomembno stanje omrežja, po katerem teče pitna voda. Po javnem vodovodnem omrežju mora do uporabnikov priteči voda ustrezne kakovosti. Tako kot se starajo instalacije v zemlji, se starajo instalacije tudi v objektih, zato se je treba zavedati, da je v določenem časovnem obdobju potrebna zamenjava cevi, tako javnega omrežja, za katerega je odgovoren upravljavec, kot hišnega vodovodnega omrežja, za katerega je odgovoren uporabnik sam. V zadnjem času se na območju občine Domžale intenzivno obnavljata vodovod in kanalizacija. Pri tem ste v vašem javnem podjetju aktivno vključeni v obnovo. Povejte kaj več o tem! Kot sem že omenil, je kakovost pitne vode in pa stabilnost delovanja sistema za dobavo pitne vode odvisna od stanja tega sistema. Dejstvo je, da so vodovodne cevi stare 50 in več let in da so v slabem stanju, kar lahko v prihodnosti pripelje do tega, da distribucija vode ne bo ustrezna, če se sistem ne bo obnavljal. Zato je pomembno, da se vodovodni sistemi obnavljajo, da se dolgoročno zagotovi stabilnost. Drugo področje so vodne izgube, ki imajo več negativnih lastnosti. Ena izmed njih je sama izguba vode, zaradi česar-je lahko ogrožena distribucija pitne vode. Tako občine kot lastnice vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, kot Prodnik, ki jih upravlja, se močno zavedamo pomembnosti stalne obnove. Zato so občine od uvedbe omrežnin leta 2013 začele intenzivno delati na obnovi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, najprej predvsem tam, kjer je obstajala velika nevarnost za oskrbo s pitno vodo. Kot so uporabniki lahko opazili, gre za obsežne investicije. Med najpomembnejše projekte zagotovo spada obnova vodovodnega sistema na Mengeškem polju ter obnova vodovoda v Dobu in okolici, ki je bil že popolnoma dotrajan. Ob obnovi vodovoda sočasno poteka tudi sanacija kanalizacije, kjer je to potrebno. Te investicije sicer v fazi izvajanja del povzročajo določeno nelagodje pri uporabnikih, ker je moteno njihovo vsakdanje življenje. Vendar je zadovoljstvo uporabnikov po končanih delih toliko večje, kar nam veliko pomeni, saj gre za dodatno potrditev, da delamo prav in dobro za uporabnike. Trdno verjamemo, da je s takim načinom treba nadaljevati, ker je v občini še ogromno vodovodov, ki so dotrajani in jih je potrebno zamenjati, obenem pa so tudi uporabniki, ki te vodovode uporabljajo, upravičeni, da svojo pitno vodo dobivajo po nedotra-janih cevovodih. Omenili ste omrežnine. Te obnove se torej financirajo z omrežninami? Te investicije se financirajo izključno iz omrežnin, ki predstavljajo namenska sredstva občin za obnovo in sanacijo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. Vsak evro Občine Domžale, ki je pridobljen iz naslova omrežnin, je namensko porabljen ter se prelije v investicije obnove vodovoda in kanalizacije. Leta 2013, ko so bile omre-žnine uvedene v občini Domžale, so praktično vsi občinski svetniki prepoznali pomembnost uvedbe omrežnin in začetka sistematičnih obnov vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, zato je bil tak sistem sprejet praktično brez glasu proti. Kako se določijo prioritete za obnovo? Prodnik ima kot izvajalec javne službe vse podatke o stanju vodovoda in LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 7 slamnik | 11 siamnik@kd-domzaie.si VELIKI INTERVJU kanalizacije, kot so okvare, izgube ... vsi ti podatki pa so osnova za prioritete. Občina ima vse podatke o drugih prioritetah na področju javne infrastrukture (gradnje cest, javna razsvetljava ...). V načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna, se v postavkah določi prioritete, za katere se smatra, da so potrebne obnove v prihodnjih petih letih, med njimi so tudi obnove vodovoda in kanalizacije. Eno izmed večjih območij, ki bo v naslednjih letih deležno celovite obnove vodovoda, je na območju Doba in okolice, kjer je večina vodovoda še vedno salonitna. Tja bodo v tem času preusmerjene vse omrežnine. Obnova pa bo trajala dve do tri leta. V zadnjem času smo večkrat brali pobude s strani nekaterih svetniških skupin za znižanje omrežnin. Kako komentirate take pobude? Najprej se je treba zavedati, da cene omrežnin niso bile oblikovane 'na pamet', ampak na podlagi državnih predpisov in strokovnega elaborata, s katerim je bila opravljena ocena vrednosti omrežja v posamezni občini. Skladno s predpisi se višina omrežni-ne namreč določi glede na vrednost omrežja v določeni občini ter število in velikost priključkov na to omrežje. Poleg tega se je ob takih pobudah treba zavedati, da bi znižanje omrežnin pomenilo zmanjšanje investicij, saj bi občina s tega naslova prejela manj prihodkov, kot bi bilo potrebno za redne obnove vodovoda in kanalizacije. Kot sem že omenil, so cevovodi stari 50 let in več ter nujno potrebni obnove, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo v prihodnje ogrožena oskrba s pitno vodo. Za čisto okolje je izrednega pomena tudi ustrezno odvajanje odpadnih voda. Domžalska občina ima kar dobro pokritost odvajanja odpadnih voda. Kakšen odstotek pokritosti je? Domžalska občina ima pravzaprav odlično pokritost odvajanja odpadnih voda, saj je kar 89 odstotkov gospodinjstev priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, v nekaj prihodnjih letih pa se bo ta delež povečal še za 6 odstotkov. To je posledica strateških odločitev Občine Domžale v preteklosti. Treba se je namreč zavedati, da je ta stopnja daleč nadpovprečna glede na slovenske razmere in da se vse te odpadne vode ustrezno očistijo v Centralni čistilni napravi Domžale-Ka-mnik in to že 30 let. Takšnega primera v preteklosti ni bilo nikjer v Sloveniji. Tako kot so naši predniki sprejemali prave odločitve na področju odvajanja odpadnih voda, vodooskrbe in ekologije, se je treba zavedati, da se moramo tako odločati danes tudi mi. Prave odločitve za prihodnost. Ob tem se je treba zavedati, da tudi tedaj zgrajeni sistemi niso bili zastonj. Je pa prav, da jih zdaj mi obnavljamo in ohranjamo na ustreznem nivoju. Po uredbi naj bi morale v letu 2017 greznice zamenjati male čistilne naprave. Kakšen strošek bo to predstavljal za te občane? V prvi vrsti se težko strinjam, da je varstvo okolja strošek. Poleg tega je treba vedeti, da so celotno pokritost s kanalizacijo plačali uporabniki sami in sicer ob komunalnem priklopu, s plačilom samoprispevka ali komunalnega prispevka, zdaj pa plačujejo obnove omrežja skozi plačevanje omrežnin. Tudi tisti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, morajo poskrbeti, da se z odpadnimi vodami ustrezno ravna, da ne povzročajo nevarnosti za okolje. V določenih predelih javne kanalizacije ni smotrno graditi, ker je glede na učinke predrago. Za odvajanje odpadnih voda morajo občani poskrbeti sami in glede tega je današnje stanje drugačno, kot je bilo včasih. Že več kot 30 let mora vsak, ki proizvaja odpadne vode, za te vode poskrbeti, pa naj bo to s priklopom na javno kanalizacijo, z greznico ali malo čistilno napravo. Torej bodo morali občani, ki imajo greznice, le-te kmalu zamenjati za male čistilne naprave? Pogosto se predpise narobe interpretira, da je obstoječe greznice potrebno zamenjati za male čistilne naprave. Možno je tudi obstoječe greznice predelati v ustrezno dimenzionirane-triprekatne pretočne greznice z ustreznim ponikanjem prečiščene vode, ki preteče iz take greznice, kar se ravno tako smatra kot mala čistilna naprava. 2017 je obdobje, do katerega je treba to narediti, vendar pa na ministrstvu za okolje že pripravljajo spremembo, ki bo podaljšala to obdobje. Vsekakor je strošek izgradnje ali prilagoditve individualnega ravnanja z odpadnimi vodami primerljiv s stroškom, ki so ga imeli in ga imajo uporabniki s priklopom na javno kanalizacijo. Odkar smo prešli v ločevanje odpadkov, ima večina gospodinjstev doma tri zabojnike, kamor ločujemo odpadke. Večkrat na leto naredite tudi sejalne analize, ki pokažejo, kako se ločujejo odpadki. Kakšni so rezultati teh analiz in ali smo po sedmih letih kaj bolj pridni pri ločevanju? Dejstvo je, da smo vsako leto bolj pridni oziroma, da so ljudje vsako leto bolj osveščeni. Naš pogled je ta, da od ljudi ni mogoče nekaj zahtevati, če ni postavljene določene infrastrukture. Ko smo uporabnikom dali na odjemno mesto to možnost, smo s tem omogočili, da lahko ločujejo. Ločevanje embalaže se je v dveh letih povečalo za petkrat in se je danes zbere krepko prek 2.000 ton na leto. Da ne govorimo o bioloških odpadkih, kjer se jih zaradi specifične teže, ki je velika, zbere prek 5.000 ton na leto. Delež ločeno zbranih odpadkov je od uvedbe zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov za vse uporabnike izrazito poskočil in od takrat vsako leto narašča. Ločeno zberemo nekaj več 50 odstotkov odpadkov, kar je sicer dober rezultat, vendar obenem pomeni, da še obstajajo rezerve na ravni uporabnikov. Koliko zbranih odpadkov je bilo v lanskem letu? Kje končajo ti odpadki? Odpadki se najprej ločeno zberejo, nato vsaka frakcija odide svojo pot: k predelovalcem bioloških odpadkov, kjer nastane kompost, k predelovalcem embalaže, papirja, stekla ... Mešani komunalni odpadki pa potujejo v tovarno za predelavo v Center za ravnanje z odpadki Celje, v prihodnosti pa bodo ti odpadki končali v predelavi v RCERO v Ljubljani. V lanskem letu smo skupaj zbrali 21.300 ton odpadkov. Kot že omenjeno, je bilo približno polovico odpadkov zbranih ločeno, polovico pa smo odpeljali v predelavo kot mešane komunalne odpadke, zbrane v črnih zabojnikih, in sicer v Center za ravnanje z odpadki Celje. Po sortiranju je bilo le dobrih 17 odstotkov (približno 3.700 ton) odloženih na odlagališče, kar nas uvršča v sam vrh v slovenskem prostoru. Že tradicionalno dvakrat na leto poteka odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Ali je teh glede na pretekla leta manj ali več? Pri kosovnih odpadkih je zanimivo to, da njihova količina iz leta v leto zelo niha, tako navzdol kot navzgor, za kar ni nekega posebnega razloga. Kdaj dajo občani ven več, kdaj pa manj. Je pa ta storitev zelo pomembna z vidika zagotavljanja čistega okolja. Dejstvo je, da je med odpadki, ki se običajno znajdejo v naravi, največ kosovnih odpadkov. In organiziran odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov je v bistvu kampanja. Sosed vidi soseda, ki pred dvorišče nosi kosovne odpadke in tako pomisli, ali ima tudi sam kaj takega, da izkoristi priložnost za odvoz. Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov tako pripomore k manjšemu onesnaževanju okolja, čeprav tovrstne odpadke lahko pripeljejo kadar koli v Center za ravnanje z odpadki Dob. Kaj vse pa lahko uporabniki pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu? Treba je poudariti, da uporabniki s plačevanjem storitve ravnanja z odpadki ne plačajo le odvoza odpadkov z njihovega odjemnega mesta, ampak celotno storitev, torej tudi stroške, nastale z ekološkimi otoki, stroške zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov in vse stroške Centra za ravnanje z odpadki v Dobu, kamor lahko občani pripeljejo vse ločeno zbrane odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu skozi vse leto, in jih oddajo brez dodatnih stroškov. Če so občani vključeni tudi v sistem zbiranja bioloških odpadkov, pa lahko tja brezplačno pripeljejo tudi večje količine vrtnih odpadkov, ki jih ne morejo oddati na svoje odje-mno mesto. Nič še nisva rekla o pokopališki dejavnosti, ki jo od lanskega leta izvaja podjetje Prodnik. Prodnik v Domžalah in Šentpavlu izvaja to javno službo pravzaprav že od leta 2005. Od lanskega leta, ko je Občina Domžale uskladila izvajanje te javne službe na celotnem območju občine, pa Prodnik upravlja še s preostalimi pokopališči v občini. Bistvo tega je, da se vsem najemnikom grobnih prostorov pod enakimi pogoji in z enako ceno zagotavlja enaka kakovost storitev. Najemnina za grobove je namenjena pokrivanju tekočih stroškov na pokopališčih, stroškov ravnanja z odpadki, vode, čiščenja snega, ravnanja z vegetacijo, urejanja dostopnih poti, parkirišč, infrastruk-turnih posegov (ograje, vhodi) ... Ker je nivo urejenosti pokopališč v občini Domžale relativno visok, tudi v primerjavi z drugimi v Slovenji, je glavna naloga, da se zadrži visok nivo urejenosti pokopališč še naprej. Specifičnost delovanja vašega podjetja zahteva tudi izobražen, strokoven in izkušen kader. Kako je s tem v vašem podjetju? Podjetje brez zaposlenih je zgolj gola črka na papirju. Zaposleni opravljajo vse delo, ki ga je treba opraviti. Nobeno podjetje brez zaposlenih ni vredno nič. Za Prodnik lahko rečem, da so zaposleni tisti, ki dajejo rezultate. Če hočeš, da podjetje da ustrezne rezultate, pa morajo biti zaposleni ustrezno izobraženi, imeti morajo ustrezna znanja in izkušnje. Moram povedati, da vsega naštetega mojim sodelavcem res ne manjka. Zato se tudi v okolju, kjer deluje naše podjetje, res redko bere kakršnekoli zapise o težavah na področju izvajanja javnih služb, ki so sistemske narave, ker so zaposleni v podjetju usposobljeni, da težave predvidijo in jih odpravijo. Meni je vedno v veliko veselje, ko vidim svoje sodelavce, da delo opravljajo z veseljem, ker delo, ki ga opravljajo, ni samo delo, temveč poslanstvo. Če skrbiš za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in odpadke, skrbiš neposredno tudi za zdravje ljudi in tega se v podjetju vsi dobro zavedamo in tako tudi ravnamo. Naša dejavnost je zelo specifična, predvsem zaradi tega, ker kadar mi delamo najbolje, nas ljudje sploh ne opazijo. Opazijo nas šele takrat, kadar nastanejo težave. Zato smo še posebej veseli, ko prihajajo na podjetje tudi pozitivna opažanja naših uporabnikov, na primer, da tudi v hudem mrazu ali v hudi vročini poteka odvoz odpadkov nemoteno, da so fantje s svojo požrtvovalnostjo skrajšali čas, da so se odpravile napake, ki so se zgodile na vodovodu ter hitro odpravili in omogočili nemoteno oskrbo s pitno vodo. Moram reči, da so moji sodelavci zelo veseli, kadar pride do takšnih opažanj. Za konec lahko rečem, da brez strokovnosti, požrtvovalnosti in predanosti mojih sodelavcev občina Domžale ne bi imela tako visokega nivoja komunalnih storitev, kot jih ima. □ DECEMBER triler, kriminalka / Sicario / režija: Denis Viiieneuve / igrajo: Emily Blunt Josh Bro-lin, Benicio Del Toro, Jon Bernthal, Jeffrey Donovan, Victor Garber, Raoui Trujillo, Maximiliano Hernández, Lora Martínez Cunningham, Daniel Kaluuya /121' Agentko FBI Kate Macer (Emily Blunt) najame agent vladne organizacije Matt Graver Cosh Brolin), da jim pomaga pri čedalje bolj razvneti vojni proti drogam. Tajno nalogo vodi skrivnostni kolumbijski operativec sumljivo preteklostjo, znan zgolj pod Imenom Alejandro (Benicio Del Toro). Popotovanje Kate primora, da podvomi v vse, v kar verjame, če hoče preživeti. Prepričuje se, da se je pridružila pregonu v Imenu pravice, a jo potegne globoko v temačno osrčje skrivnega bojišča, v katerega je že naplavilo neizprosne kartele, podivjane morilce, tajne ameriške vohune In na tisoče nedolžnih. Kate naleti na "hišo smrti" mehiškega mamilarskega kartela in njeno šokantno odkritje privede do nedoumljivih posledic -tako na osebni kot globalni ravni. m Mestni kino Domžale SESTRICA 20.1 24.1 27.1 30. dec komična drama / Fusi - Virgin Mountain/režija: DagurKčri/igrajo: Gunnar Jonsson, llmur Kristjansdottir, Sigurjdn Kjartansson, Franziska Una Dagsdottir, Margret Helga Johannsdottir, Arnar Jonsson Thčrir Saemundsson / 2015, Islandija /94' Za debelušnega dobrodušneža Fuslja je družabno življenje popolna neznanka, saj je na delovnem mestu nenehno tarča posmeha, zato nima samozavesti, da bi si našel partnerko. Čeprav je dopolnil že 43 let, še vedno živi pri mami in najraje Izdeluje makete vojaških bitk. Njegovo življenjsko rutino naposled prekine nepričakovano vabilo na učne ure plesa. Tam Fusi spozna prijazno Sjofn, ki mu počasi zleze pod kožo, toda kot se Izkaže, tudi ona skriva številne duševne brazgotine. drama / Umimachi diary/ režija: Hirokazu Kore-eda / igrajo: Haruka Ayase, Masami Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose, Ryo Kase, Ryohei Suzuki, Takafumi Ikeda, Kentaro Sakaguchi / 2014, Japonska/128' Tri sestre - Sachl, Yoshlno in Chika - živijo v veliki, udobni hiši v čudovitem obmorskem mestecu Kamakura. Ko izvejo, da jim je umrl oče, ki jih je pred petnajstimi leti zapustil zaradi druge ženske, odpotujejo na podeželje na njegov pogreb. Tam spoznajo svojo polsestro Suzu. Zadržana najstnica se sestram takoj prikupi, In ker ocenijo, da njena trenutna skrbnica nI dorasla svoji nalogi, Suzu povabijo, naj živi z njimi. Hirokazu Koreeda, mojster sodobne japonske družinske drame (Želim si, Kakršen oče, takšen sin), se vrača s subtilno, tenkočutno, v slikovito okolje starodavne Kamakure postavljeno zgodbo o štirih sestrah, ki se preko drobnih radosti in družinskih ritualov zlagoma povezujejo v družinsko celico. animirani film / Snoopy And Charlie Brown: The Peanuts Movie / režija: Steve Martino / slovenski glasovi: Sebastjan Kušar, Pika Kovač, Matija Puhar, Luca Marinko, Alana Vrviščar, Ar-tur Košorok, Ela Durič Ribič, Miha Rep, Vita Suhadolc, Daša Demšar, Julija Golob, Vid Vidic, Jakob Anderlič /2015, ZDA / sinhronizirano, 6+ Charlie Brown, najljubši nesrečnik na svetu, se poda na epski junaški podvig, ko v njegov razred pride nova sošolka. Medtem pa njegovega najboljšega prijatelja kužka Snoopy-ja čaka spopad na nebu z večnim sovražnikom Rdečim baronom. FIlm, ki sledi domišljiji stripovsklh epizod bo pokazal, da Ima vsak nesrečnik svojih pet minut slave. Arašldkl (Peanuts) je priljubljen strip Charlesa M. Schulza, ki je oboževalce po celem svetu navdušil s samosvojim humorjem in simpatičnimi risanimi liki kot sta osemletnik Charlie Brown ter njegov najboljši prijatelj, pes Snoopy, ki sta zaznamovala otroštvo številnih generacij. , Mestni kino Domžale L Ljubljanska 61 ^ t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Poplavna ogroženost v občini Domžale \ \ NAHAJATE SE NA POPLAVNEM OBMOČJU Drage občanke in občani! Narava, ki nas obdaja, nas lahko v trenutku preseneti in pokaže svojo moč, zato je pomembno, da se na nepredvidljive dogodke pripravimo ustrezno in pravočasno. S ponatisom vsebine publikacije, ki smo jo v letu 2012 izdali kot prilogo Slamniku, vas želimo ponovno opozoriti na to, kako se zaščitimo in ukrepamo v primeru, da nas poplave ogrožajo ter podati osnovne informacije o poplavni nevarnosti na območju občine Domžale. Prikazana območja poplavne nevarnosti so rezultat hldrološko-hidravllčne presoje, ki jo je občina Domžale naročila v letu 2011. V tem obdobju je bil narejen korak naprej na področju protipoplavnih ukrepov, o čemer smo že poročali v avgustovski številki Slamnika. »BODIMO PRIPRAVLJENI, NE POPLAVLJENI« Toni Dragar, župan občine Domžale SMRTNO NEVARNO MIT ALI DEJSTVO NE VOZITE ALI REŠUJTE VOZIL V VODI. NE DOTIKAJTE SE NAPRAV POD NAPETOSTJO. NE PRIBLIŽUJTE SE REČNIM BREŽINAM IN VODNEMU TOKU. NE ZADRŽUJTE SE V KLETNIH PROSTORIH. PRAKTIČNI NAPOTKI PRITRDITE CISTERNO ZA KURILNO OUE. GUMIJASTIH ŠKORNJEV NE SHRANJUJTE V KLETI. NE UŽIVAJTE HRANE, KI JE BILA V STIKU S POPLAVNO VODO. Pri nas poplav nikoli ni bilo. Zgodovinski spomin na poplave je relativno kratek. Praktično vse ravnice v Sloveniji so nastale s poplavljanjem. Poplave me ne ogrožajo, ker me ščitijo nasipi. Nasipi ščitijo le pred poplavami z določeno povratno dobo. Ob zelo visokem vodostaju so lahko preplavljeni tudi nasipi. Večja vozila so varna za vožnjo čez poplavno vodo. Že 60 cm deroče vode lahko odnese večino večjih vozil. Nenadne poplave (hudourniški izbruhi) se pojavijo samo ob strugah. Nenadne poplave (hudourniški izbruhi) se lahko pojavijo tudi na suhih območjih In urbanih površinah, kjer ni struge. Država ali občina sta dolžni poskrbeti za mojo poplavno varnost. Pri zagotavljanju poplavne varnosti imajo posamezniki, podjetja in druge organizacije svojo vlogo, zato naj vsak izvede ukrepe, ki so opisani v tej zloženki in na spletni strani: http://www.poplavljen.si. Poplave s 100-letno povratno dobo se pojavijo lx na 100 let. Izraz poplave s 100-letno povratno dobo predstavlja statistično povprečje. Vedeti je potrebno, da se poplava s 100-letno povratno dobo pojavi celo večkrat v enem letu. WWW. KAKO ZAVARUJETE VAŠ OBJEKT Če živite na poplavno ogroženem območju, obstaja več ukrepov za zmanjšanje škode v vašem domu. Ilustracija prikazuje nekaj primerov. b> 3 a Električne vtičnice Dvig električnih vtičnic in napeljav nad predvideno višino poplavne vode (ali za vsaj 1,5 m nad tlemi) bo zmanjšalo tveganje poškodb med poplavo. Pri ponovnem napeljevanju kable napeljite do vtičnice z vrha navzdol. Stikala in prezračevalni sistemi naj se nahajajo nad tlemi. Tako boste lahko električno napeljavo uporabljali tudi po poplavi. Delo lahko opravi strokovno usposobljena oseba (vaš električar). TV in hi-fi Pritrdite televizijski sprejemnik in drugo elektronsko opremo na steno nad predvideno višino poplavne vode (ali vsaj 1,5 m nad tlemi). Stene Namesto mavca (omet, veziva) uporabite cement ali apno. S tem boste preprečili nabrekanje ometa ter ostalih zidnih veziv. Odtoki in cevi Namestite nepovratne ventile na vse odtoke in cevi. To lahko stori vaš vodovodni Inštalater. Vreče / Vhodne odprtine in kletna okna zaščitite z vrečami, ki jih največ do polovice napolnite z zemljo, peskom ali drugim materialom. Zložite jih tako, da se prekrivajo, in jih za utrditev pohodite. Za vreče je možno uporabiti kakršen koli material, ki preprečuje izpiranje in razsipanje polnila - vreče za žito, jutaste vreče, prevleke za blazine In odeje, prti, rjuhe, PVC-vrečke iz trgovine itn. Kadi, talne odtoke in straniščne školjke Kuhinja in kuhinjski aparati tesnite z gumo, armafleksom, neoprenom ali Kuhinjske omarice naj bodo iz masivnega lesa, umetne mase ali kovin, PVC-folijo in obtežlte z vrečami peska. saj ti materiali bolje prenašjo vlago. Pohištvo Iz ¡vernih plošč lahko ob Straniščno školjko tesnite z gumijastim čepom sušenju razpade. Bela tehnika (hladilnik, pralni stroj idr.) naj bo čistilca odtokov in obtežite z vrečo peska. postavljena čim višje od tal. Police Nenadomestljive predmete, kot so družinske fotografije ali dragocena lastnina, shranite na visoke police. Zračniki Na zračnike namestite neprodušne pokrove, ki bodo preprečili vdor vode (kletni zračniki, zračniki za dotok zraka v kamin Idr.). Varovala odprtin Na zid pred vrata ali na podboje namestite gradbene ali vezane plošče ter jih pritrdite z vijaki. Režo med zidom in ploščo zatesnite z močnim lepilnim trakom, tkanino, papirjem, montažno peno, silikonom itn. Pri zelo širokih vratih plošče ojačate tako, da nanje po dolžini privijete letve. Če ne morete kupiti plošč, uporabite deske in jih prevlecite s PVC-folijo. Talne obloge Za talne obloge uporabite keramične ploščice oziroma podoben material. Parket in tekstilne obloge so zelo občutljivi na vlago. Vrata in okna Namestite plastične ali aluminjaste okenske okvirje in vrata. LEGENDA Nizki stroški - Zmerni stroški - Višji stroški - NAVODILA ZA POSTAVITEV VREC DOMŽALE - SEVERNI DEL ) Homški hrib h G Homec \ H Preserje pri Radomljah i H Radomlje % i tjr^^vv I - i i 7SF3 Škrjančevo ti \ >>X.. - V? sC^lZifc Si ■ * ' Pjg-' it M V I i T ■ ', * \ t Vir: Izdelava hidrološko - hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij občine Domžale, junij 2011, popr. december 2011 (IZVO-R d.o.o., Inštitut za vodarstvo d.o.o.). m» C/5 5T g g - vo Lofflnda Kolovec Rova "V "J"* H Radomlje rnše pH itiiKlh^ p^ am irtu a: i ,5 n CJtrint- rtio± ri e L,5 fii t^tiiE mirtfe rt d3 n [* I Ponj s i isin HemjuOt« poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij občine Domžale, junij 2011, popr. december 2011 (IZVO-R d.o.o.. Inštitut za vodarstvo d.o.o.). M Vir: Izdelava hidrološko - hidravlične presoje in karte DOMŽALE - OSREDNJI DEL __—- — _ 1 Jarše Rodica Vir i \ Količevo Turnše T / i / A1!« I 41 \W rfm A ¿TL ^ M \ f Dob l ^Jm K. F« > rt •J,'- m p .V,1--, - K ™ Domžale Podrečje Šumberk Sj. S 10yiJ ¿JrT . \ Zaboršt ^tVČvJ& ■ i iS M i rEii' i l. L v > gter V V"~ X - f ) i v v., fc ./>" Ili^ ST ; V ° J M■ fj*1 • '"£ !,. . »/i.." m \V / jfj II i« f» K 41 V - ■H c^J iMDUvn« it^uitrncnT pH (fe^odku t j iHirrHiH dobo HO Irt (QIX»> Gk£w «flfK 1,5 rt H nt»« mtH »,5 m ■■ 1,5 « j GdmivliiKII.Sr I Douf H HeHilitK I Vir: Izdelava hidrološko - hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij občine Domžale, junij 2011, popr. december 2011 (IZVO-R d.o.o.. Inštitut za vodarstvo d.o.o.). DOMŽALE - JUŽNI DEL Le$aiid; HBB »«Umt Mn^mjl! pH AM^Ikv p ' ■> -| s 1&* i II —] ' - M II Hii- TI IN 1 i' i 11 ... J 1 Investitor in prodajalec: SGP Graditelj d.d. / Maistr tel: 01 831 88 00 / 041 885 259 / 051 613 521^ web: www.gajpreserje.si ulica 7 / 1241 Kamnik / / Kij ;BI ** ■*■, ii. lili' 11 m > ; II 14 I slamnik NOVICE ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si Zdrava hrbtenica Domžalski urbanisti ponovno prejeli priznanje Človek se je v dolgih letih razvoja postavil v pokončni položaj, ki nam omogoča prosto uporabo rok. Slaba stran tega položaja pa je nenehen pritisk na vretenca, ki so razporejena en nad drugim. Le-ta je prisoten skoraj ves čas, ko sedimo, hodimo, tečemo, še poveča pa se ob dvigovanju in nošenju različnih težkih predmetov. Zato je pomembna skrb za zdravo hrbtenico, katere del je tudi dobra stabilizacija trupa - jedra telesa. Najpogostejša bolečina, ki se pojavlja pri človeku, je bolečina v ledvenem predelu. Tako se kar 90 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju sreča s to vrsto bolečine, 50 odstotkov ljudi pa se z njo sooča vsakoletno. Glavne krivce bi lahko našli v sedečem načinu življenja ter premajhni skrbi za gibanje in vadbo, ki poskrbita za ustrezno prehranjenost medvretenčnih ploščic in dobro stabilnost hrbtenice. Dandanes vse prepogosto enačimo moč trupa z lepo oblikovanimi trebušnimi mišicami. Za šest kvadratkov na trebuhu je kriva mišica rectus abdo-minis, katere glavna funkcija je upogib trupa in ne velja za glavno mišico pri stabilizaciji trupa. Tako pretirana vadba za določene mišične skupine poruši mišično ravnovesje, ki se odraža kot neučinkovito gibanje, lahko pa povzroči tudi bolečine v predelu hrbtenice. Ugotovili so, da se z bolečinami v križu pogosteje srečujejo ljudje, ki imajo močnejše upogibalke trupa kot iztegovalke. V ohranjanju stabilnosti hrbtenice igrata pomembno vlogo zlasti mišici transversus abdominis in multifidus, ki se prvi aktivirata pri spremembi položaja in zagotovita stabilnost v tem predelu. Pri vajah za stabilizacijo trupa je torej najpomembnejše, da se naučimo mišice uporabljati pravilno, da bodo poskrbele za čvrst položaj hrbtenice med vsakodnevnimi aktivnostmi. Vaje naj bodo tudi težavnostno primerne naši pripravljenosti. Za začetek raje izberimo lažje vaje, da se naučimo uporabe ustreznih mišic, nato pa te počasi otežujemo in prehajamo k težjim. Če sami nismo prepričani o pravilni izvedbi in ustreznosti vaj, je priporočljiv posvet s kineziologom ali fizioterapevtom. Dobra stabilizacija trupa je torej še posebno pomembna za ljudi, ki opravljajo pretežno sedeč poklic ter se pogosteje soočajo z bolečinami v hrbtenici. Luka Hren, DipLoMANt KINEZioLoGIJE, VADItELJ oSEBNIH IN skupinskih vadb s področja zdrave HRBtENICE Bi odstopili del vaše dohodnine za srečno otroštvo otrok? Kot smo pisali že pred kratkim, je tudi Zveza prijateljev mladine Domžale dobila status organizacije s posebnim pomenom, kar omogoča, da ji vsi, ki to želite, lahko odstopite del vaše dohodnine (do 0,5 odstotka) za izvajanje programov ZPM Domžale. Nekje je pisalo, da smo srečni ljudje, če so med nami srečni otroci in prav to je tudi moto naše organizacije, ki se z različnimi oblikami pomoči, predvsem pa z množico projektov trudi, da bi polepšala otroštvo vseh naših otrok, predvsem pa tistih iz socialno ogroženih družin, ki jih je tudi na območju ZPM Domžale iz dneva v dan več. Zanesljivo ste spremljali vsaj kakšno od akcij v Tednu otroka, prebrali, kaj razmišljajo naši otroci v Otroškem parlamentu, zanesljivo poznate koga, ki je v več desetletjih ob pomoči ZPM letoval na morju, ZPM skuša vsem otrokom omogočiti lepe decembrske praznike, jim pomagati, da lepše preživijo katere od počitnic, v zadnjem Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije: Davčni zavezanec:_ (ime, priimek oz. naziv) Podatki o bivališču: _ (naselje, ulica, hišna številka) Poštna števila: _, ime pošte: _ Davčna številka zavezanca: Pristojni finančni urad, izpostava: _ Ime in priimek upravičenca: Zveza prijateljev mladine Domžale Davčna številka upravičenca: 62560123 Odstotek (%): 0,5 Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor že deseto leto podeljuje Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Letošnje leto je posebno, saj obeležujemo 150. obletnico rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Zato je DUPPS letos razpisal mednarodno nagrado Maks Fabiani (za obdobje 2005-2015), na kateri so lahko z deli kandidirali tudi kolegi iz sosednjih držav. Žirija v sestavi prof. dr. Grigor Dojt-chinov (Avstrija), prof.dr. Srečko Pegan (Hrvaška), mag. Peter Bassin (Slovenija), mag. Jože Novak u.d.i.k.a. (Slovenija) in prof. dr. Andrej Pogačnik (Slovenija) je ugotovila, da so bila vsa prispela dela na visoki kakovostni ravni in da so bila iz različnih področij urejanja prostora: urbanističnega načrtovanja, urbanističnega oblikovanja, regionalnega in krajinskega načrtovanja, revitalizacije dediščine, načrtovanja v zavarovanih območjih in metodologije. Žirija je razpoznala, da štiri dela izstopajo po pomenu v mednarodnem in domačem merilu, po svoji izjemni vrednosti, ino-vativnosti, trajnostni naravnanosti in drugih kvalitetah. Zato so jim bile podeljene nagrade in priznanja. Podjetje Locus, d. o. o., iz Domžal je že drugo leto zapored in tokrat v med- narodni konkurenci prejelo priznanje Maks Fabiani za delo Tehnične podlage za plovnost reke Ljubljanice. Projekt je bil interdisciplinarne narave, saj so ga poleg ekipe iz Locus, d. o. o.,: Nuša Britovšek, Nina Lipušček in Leon Kobetič pripravljali tudi Rok Žnidaršič, Samo Mlakar (Medprostor), Martin Žerdin, Leonida Šot Pavlovič, Lea Trnovšek, Boris Turk (Aquarius), Janez Kopač (Kopač in otroci), Tomi-slav Zupančič (Rečni transport) in Janja Železnikar (MMK). Po mnenju strokovne žirije študija plovnosti Ljubljanice na njenem zgornjem toku od Vrhnike do mestnega območja Ljubljane predstavlja kompleksen projekt, ki poleg osrednje naloge, to je plovne rabe, daje številne pobude za načrtovanje in oblikovanje obrežij, manjših luk in privezov, za vstopne točke, za premoščanje reke - zlasti pa za varstvo narave in njeno prezenta-cijo obiskovalcem. Študija je odličen primer, kako načrtovati v krajinskih parkih, kjer naj se poleg ohranjanja narave omogoča tudi rekreacijo, turizem, edukativne dejavnosti, pa tudi neovirane prometnice in sonaravno kmetijstvo. Delo je nastajalo s sodelovanjem in upoštevanjem potreb občin, po katerih teče Ljubljanica oziroma na zadevnih odsekih reke. Upošteva številne zahteve in omejitve varstva naravne dediščine in barjanske kulturne krajine ter jih usklajuje s potrebami današnjega časa. Podelitev nagrad in priznanj je potekala v soboto, 14. novembra 2015, v galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu. NUŠA BRITOVŠEK Foto: Tomaž Kmet Tri svečke Medgeneracijskega centra Bistrica času pa veliko skrbi namenja predvsem skrbi za srečnejše otroštvo otrok iz socialno ogroženih družin. Pri tem ji, ob sredstvih, ki jih na osnovi razpisa odobri Občina Domžale, pomagajo tudi številni donatorji, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljuje, hkrati pa vabi, da tudi vi z delom dohodnine pomagate uresničevati njene programe in tako prispevati delček k srečnejšemu otroštvu vseh naših otrok. Izpolnite priloženo zahtevo in jo do 31. decembra 2015 posredujte: Finančni upravi, Davčni urad Ljubljana, Davčna ulica štev. 1, 1000 Ljubljana; Zvezi prijateljev mladine Domžale, Domžale, Ljubljanska 58, 1230 Domžale in tako del dohodnine namesto državi namenite programom Zveze prijateljev mladine Domžale. Hvala, ker nam pomagate, da bi vsem našim otrokom zagotovili srečno otroštvo! Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... je v uvodu praznovanja tretje obletnice Medgeneracijskega centra Bistrica, ki je poteklo v petek, 13. novembra 2015, voditeljica prireditve Vesna Klemen-čič prebrala pesem Toneta Pavčka. Medgeneracijski center Bistrica z 69 sobami institucionalnega varstva, 82 oskrbovanimi stanovanji in tržnimi lokali je v naši sredi že tri leta. Vendar je več kot samo to. Za tamkajšnje stanovalce namreč vedno poskrbijo, da se kaj dogaja in da je njihova jesen življenja kar se da prijetna. Rojstni dan je vsekakor potrebno proslaviti, za to so poskrbeli zaposleni in nastopajoči, ki so s kulturnim programom popestrili rojstnodnevno zabavo. Med prireditvijo so se v ozadju prikazovale fotografije utrinkov iz njihovega centra. V/na_ Podpis zavezanca/ke , dne _ [3 Juh G '¿Jll^jjjiDLl □ ZJjjjŽilJž Prišla je nova šolska in študijska sezona in s tem tudi nove obveznosti. V Klubu študentov Domžale vam ob tej novi sezoni ne bomo naprtili nobenih obveznosti, ampak le ugodnosti. Iz tega razloga vas vabimo, da z novimi potrdili o šolanju skočite do naših prostorov ali pa nam jih posredujete prek elektronske pošte (info@studentski-domzale.si) in tako podaljšate ali obnovite članstvo. Tukaj je nekaj informacij, kako se lahko včlaniš v klub ali pa samo podaljšaš članstvo in tako še naprej koristiš ugodnosti, ki ti pripadajo kot dijaku oziroma študentu. Za včlanitev potrebuješ: • potrdilo o šolanju za tekoče šolsko/študijsko leto • podpisano pristopno izjavo (dobiš jo na spletni strani www.studentski-domzale.si) Ob vpisu prejmeš člansko izkaznico, potrjeno za tekoče študijsko leto, s katero boš lahko koristil ugodnosti kluba. Zakaj je dobro biti član? Kot naš član lahko med drugim ugodenje: • uživaš na aerobiki, fitnesu, savni ali košarki • se rekreiraš na rekreacijah kluba • poslušaš koncerte, obiskuješ potopisna predavanja • obiskuješ izobraževalne tečaje • se učiš na delavnicah • hodiš na klubske izlete ali druge dogodke kluba • koristiš popuste kot član kluba Ob vseh projektih kluba boš prav tako pravočasno obveščen prek elektronske pošte, mesečnika in naše spletne strani. Kot član našega kluba si lahko v naših prostorih izposodiš tudi kakšen film, družabne igre, knjige, lonely planet ali pa se samo družiš z nami. Lahko si tudi spritnaš seminarsko nalogo ali preprosto brskaš po internetu. Članarine ni! Za vse druge informacije pa smo ti na voljo na e-naslo-vu info@studentski-domzale.si ali pa na telefonski številki 070 255 202. Na prireditvi so nastopili Julija Elena Podboršek, ki je pod mentorstvom Mira Novaka zapela in zaigrala dve skladbi. Robert Emeršič in Gaj Lan Kunaver sta pod mentorstvom Tomaža Smoleta zaigrala na harmoniko. Nastopili so plesalci Plesne šole Miki in ansambel Dolomiti. Ob rojstnem dnevu pa seveda ne gre brez torte. V MGC Bistrica so poskrbeli, da so bile ob tretji obletnici kar tri torte. Prvi razrez so naredili njihovi stanovalci, ki so ali še bodo v letošnjem letu praznovali 90-letnico: Milena Sadnikar, Zora Kobler in Marjan Bovha. Direktorica MGC Bistrica Andreja Makuc je v svojem govoru povedala, da so minila že tri leta, odkar smo stopili skozi vrata novega Medge-neracijskega centra Bistrica v Domžalah: »S tem, ko se preko lokalov, obiskov šol, knjižnice in prireditev v osrčju našega centra srečujejo različne generacije, lahko rečemo, da smo zares medgeneracijski center. Ob tej slovesni priložnosti bi se rada zahvalila Jeleni Reš, ki skrbi za to, da je naš dom vedno lepo okrašen. Pod vodstvom Reševe pa naše stanovalke ustvarjajo tudi prekrasne čestitke, ki jih razdelimo med stanovalce in zaposlene ob rojstnih dnevih, novem letu in drugih priložnostih.« Zahvalila se je tudi Dušanki Čučk-ovič in Sofiji Lopatič za njuno nesebično delo in prekrasne izdelke ter Majdi Korošec Labovic, ki samoiniciativno prireja skupinsko reševanje križank, aktivno sodeluje pri proslavah in na sploh spodbuja h kulturnemu življenju v njihovem domu. »Zahvaljujem se tudi vse ostalim stanovalcem, ki na kakršen koli način prispevajo k temu, da naš center postane tudi naš dom. Velika hvala pa bom rekla tudi našim zaposlenim. Hvala za vaše delo, skrb, prijaznost in sodelovanje. Brez vas bi se težko postavili na noge in ustvarili vzdušje, kakršnega imamo. Kar veliko nas je, tako stanovalcev kakor tudi zaposlenih. Vendar smo vsi skupaj ena velika družina. Skupaj se smejemo in jočemo. Skupaj se pogovarjamo in pijemo kavico. Skupaj se imamo preprosto lepo«, je v zaključku svojega govora še povedala Andreja ter zaželela vsem lepo popoldne in prijetno druženje. Miha Ulčar LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 251 OBRAZI DOMŽAL Strankam ne smeš lagati, zaposlenim pa tudi ne To so besede Antona Sedeljšaka, nabavnega v GP Obnovi in SCT-ju, direktorja Top doma, lastnika trgovin Sam, direktorja, poslovneža, očeta, moža, pohodnika, hribolazca, delavnega upokojenca in še bi lahko naštevali. Nataša Gliha P estro življenje je oblikovalo toplega človeka z velikim srcem in bogato mero zdravega razuma. Od kod prihajate? Rojen sem bil na kmetiji nad Vranskim, že več kot 37 let pa živim v Domžalah. Lepo je biti Domžalčan, tu je moj dom in dobro se počutim. Tudi v poslovnem oziru je lega ugodna, saj je do vseh koncev Slovenije blizu, prestolnica je zraven, imamo letališče, kar je pripravno, če potuješ. Zasebno tudi rad živim tukaj in se ne bi preselil. Podjetje Sam se ukvarja z gradbenim materialom. Zakaj ste se odločili za to in ne kako drugo dejavnost? Delal sem v gradbenem podjetju, bil sem v nabavni službi GP Obnova, pozneje SCT. Gradbene materiale sem dobro poznal, poznal sem dobavitelje, način dela, vedel sem, kako je treba delati. Prijatelj me je nagovarjal, naj se začnem ukvarjati s prehranskimi izdelki, češ da bodo ljudje vedno jedli. A moje področje je le gradbeni material, ki smo ga pozneje dopolnili z drugimi stvarmi, ki jih vsako gospodinjstvo potrebuje. Koliko vas je prizadela kriza v gradbeništvu? Veriga v gradbeništvu je zelo dolga in mi smo le njen člen. Tu so izdelovalci opeke, streh, cementarne, železarne, proizvajalci barv, steklarne, stavbno in notranje pohištvo ... Kriza je vplivala na vse, na izdelovalce, posrednike pri prodaji in na kupce. Dobri sicer še vedno imajo delo, slabši pa so v težavah. Nočem se hvaliti, vendar sem krizo pričakoval. V Ameriki se je začela precej pred nami, enako je bilo v Španiji, pri nas smo to začutili pozneje. Učinek krize pa bi bil lahko veliko manjši, če bi stvari delali z razmislekom. Dela bi imeli še za 20 let, če bi se stvari lotili z razmislekom. Vsaka prehitra rast doživi tudi boleč padec, vendar te kriza prisili, da se prilagodiš, da ne zaspiš, da še bolj pridno delaš, iščeš nove rešitve, se izobražuješ, kar pa tudi ni slabo. Kriza je obenem tudi sito, skozi katerega padejo preveč smeli, brezglavi poslovneži in slabi plačniki. Vaše podjetje je na trgu 25 let. Kaj loči dobrega podjetnika od slabega? Vztrajnost, trdo delo, dolgi delavniki brez urnika, poštenost, spoštovanje sodelavcev, kupcev in dobaviteljev. Pomembno je, da se zavedaš omejitev in obenem stremiš k idealu. Rast podjetja mora biti obvladljiva, drugače se pojavijo kadrovske in finančne težave. Pomembne so izkušnje, nenehno učenje in prilagajanje, predvsem pa pošteno delo z vsemi in do vseh. Mi prvih deset let nismo šli na dopust. Zdaj že gremo, saj imamo odlično ekipo. Brez ljudi posameznik ni nič. Kdaj je bilo najtežje? Na začetku je bilo težko, takrat sem bil res SAM. Aprila 1991 sem začel sam v najetih prostorih na Krakovski ulici v Domžalah. Vozil sem viličarja, razkladal blago, pisal dobavnice in račune, delal sem vse. Ni bilo enostavno, bilo pa je lepo. Učil sem se, včasih mi je pomagala tašča. Ko primerjam zadnja tri leta s tistimi pred 25 leti, je težko tudi zdaj. Skrbelo me je tudi med vojno. Bili smo na Krakovski in ko so bombardi- Klavdija Leskovšek ter Anton, Milena in Uroš Sedeljšak rali oddajnik, sva oba s sodelavko ob preletu letala samodejno skočila pod mizo. Tudi takrat ni bilo prijetno. Kdaj je vodja ali direktor dober direktor? Veliko so izkušnje, ki ti jih da delo. Pomemben je tudi odnos do lastnine. Kot direktor Top doma sem to zelo dobro izkusil. V našem podjetju mora vodstveni delavec obvladati veliko področij, od nabave, logistike, prodaje ... in v vseh teh letih smo oblikovali odlično ekipo. Biti dober direktor je predvsem zrel odnos do lastnine, denarja, sodelavcev, vseh, ki ti prekrižajo pot. Kako se vam je življenje spremenilo v zadnjih treh letih, odkar ste v pokoju? Ne tako zelo, še vedno je prisotna skrb za podjetje. Mladi so sicer prevzeli vajeti že precej v svoje roke, hči je začela delati v Samu pred 11 leti, sin pa pred sedmimi, žena, ki dela v podjetju že 22 let, je še vedno aktivna. Še vedno delam, vzamem pa si več prostega časa. Slovensko planinsko pot sem do polovice že prehodil, čaka me še druga polovica, osvojil sem tudi nekaj evropskih in balkanskih vrhov, bil sem v Tibetu, z veseljem bi se v prihodnosti odpravil v Južno Ameriko, in upam, da mi bo zdravje služilo, da bom to tudi storil. Kaj so prednosti in slabosti družinskega podjetja? Da je družina skupaj, da smo vsi v istem podjetju, je za družinsko podjetje prednost. Po drugi strani pa je kakovost družinskega življenja drugačna, več je stresov, manj skupnih dopustov, ni prostih dni, vse se vrti okrog posla. Kaj bi, če pogledate na zadnjih 25 let, naredili drugače? In kakšne načrte še imate? Kaj dosti ne bi spreminjal, ne bi pa delal manjših napak, kar se tiče ponudbe blaga, zalog in podobnega, veliko sem se naučil o izterjavi, saj imamo zdaj zavarovane terjatve ... Šel bi po isti poti. V prihodnje pa si želim, da bi se zadovoljstvo kupcev še izboljšalo, da bi še naprej gradili uspešen kolektiv, ki zna svetovati in ustreči kupcem, da bi se širili po realnih zmožnostih. Verjamem, da nam bo uspelo. Kako poteka sodelovanje z občino? Z občino od prvega dne sodelujemo dobro. Nikoli nisem dobil občutka, da me občina ovira. Pri gradnji cone Jarše smo zgledno sodelovali, velja pa, kot to velja za celotno državo, da bi bili kaki postopki lahko krajši in enostavnejši, hitrejši, bolj podjetnikom in občanom prijazni. Od občine bi si predvsem želel, da bi bolj podpirala gospodarstvo, oživljala proizvodnjo in ponujala nova delovna mesta. Zadnjih 10 let se po vsej državi podpira stvari, ki so za prebivalce zelo pomembne, na primer okolje, a delovna mesta so prav tako pomembna, saj zagotavljajo ljudem preživetje in človeka vredno življenje. Brez proizvodnje država ne bo preživela. Kaj je za vas dobra poslovna zgodba? Uspešno poslovanje. Mi v 25 letih poslovanja nismo niti enkrat zamudili z obveznostmi do države ali zaposlenih. V dobri poslovni zgodbi ni neplačni-kov, sodni postopki pa so kratki in učinkoviti. Moja dobra zgodba je, da inšpektor med pregledom ni našel nepravilnosti poslovanja. Dobra zgodba je nasmejan kupec, ki nakup opravi pri nas. To so dobre zgodbe in nanje sem ponosen. Koliko imate zaposlenih? Trenutno nas je 149 v sedmih poslovnih enotah. Številka se spreminja glede na potrebe, ravno zdaj smo spet iskali nove sodelavce. Za dobre se vedno najde delo in z veseljem jih sprejmemo medse. Radi zaposlujemo lokalne prebivalce, saj nas bolje poznajo, bolje poznajo okolje in tudi potrebe kupcev. Je težje upravljati z ljudmi ali je težje delo s strankami? Oboje je odgovorno. Zadovoljen delavec je dober delavec. Mi jih ves čas dodatno izobražujemo, saj morajo naši ljudje vedeti več, poznati blago, morajo znati svetovati, imeti pravi odnos do kupcev in blaga. Stranke pa so nam zveste že 25 let, kar govori samo zase. Strankam se ne sme lagati, do njih moraš biti pošten in le takrat se bodo vračale, ko ti bodo zaupale. Strankam se ne sme lagati, zaposlenim pa tudi ne. Komu boste pisali konec leta: Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu? Kaj si boste zaželeli? Kar vsem po vrsti bi. (smeh) Želim si, da ostane tako, kot je. Vem, da se jutri ne bo vse spremenilo, želim obdržati dobre odnose s strankami in zaposlenimi, dobavitelji ... Zase pa si želim predvsem veliko zdravja. Želim, da bi ljudje živeli v slogi. Sam se dobro počutim, kamorkoli grem, vseeno pa me prizadene, ko vidim, kaj se dogaja (dva dni pred intervjujem so se zgodili teroristični napadi v Parizu - op. p.), zato si želim predvsem mir. Za vse bo lepo, če bo mir, zdravje in strpnost. To si želim in to želim tudi drugim. □ Predstavitev dveh domžalskih zdravnikov zakoncev Predstavljam dolgoletna Domžalčana, zdaj upokojena, zdravnika, kirurga prof. dr. Zvoneta Žajdelo in njegovo soprogo, ginekologinjo dr. Mileno. Prof. dr. Zvone Žajdela, sin začasno bivaj očih staršev na Hrvaškem, je bil rojen leta 1934 v Zagrebu. Pred drugo svetovno vojno se je družina vrnila v Medvode. Po končani gimnaziji, leta 1952, je v Ljubljani študiral stomatologijo in jo je končal leta 1961. Nato je dve leti delal v zobni ambulanti v Medvodah. V Domžale se je preselil leta 1963, ko še nismo imeli zgradbe Zdravstvenega doma. Istega leta je postal šef zobne ambulante, ki je gostovala na več relacijah. Uspešnega in novega znanja željnega dr. Žajdelo je leta 1970 povabil na delo predstojnik po vojni ustanovljene Klinike za čeljustno kirurgijo v Ljubljani prof. dr. Franc Čelešnik, pozneje prvi predsednik Mednarodnega združenja čeljustnih kirurgov ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kajti klinika je potrebovala učiteljski kader tudi iz vrst uspešnih stomatologov. Dr. Žajdela je na kliniki ob delu študiral splošno medicino in specializiral čeljustno kirurgijo. Leta 1980 je opravil še doktorat znanosti. Od tedaj do upokojitve leta 2005 je bil direktor klinike. Prof. dr. Zvone Žajdela, z dvema fakultetama in doktoratoma znanosti, je bil vabljen na mnoge strokovne kongrese v tedanjih republikah Jugoslavije in skorajda po vseh celinah sveta. S predavanji je promoviral Slovenijo in njen nagli razvoj povojnega zobozdravstva. Na teh potovanjih ga je spremljala soproga dr. Milena. Po upokojitvi se profesor posveča družini in delu na vikendu, na katerem krepi zdravje, za kar mnogo let prej ni imel časa. Dr. Milena Žajdela, ginekologinja, se je rodila leta 1938 v Dobravi pri Radečah. Gimnazijo je, pridno in vztrajno dekle, delala v 30 kilometrov oddaljenem Celju, kamor se je vozila z vlakom. Po študiju splošne medicine v Ljubljani se je leta 1963 tudi ona naselila v Domžale, kjer je srečala svojega bodočega moža dr. Zvoneta. Po smrti dr. Kremžarja je delala v dispanzerju za predšolske in šolske otroke ter za ženske vseh starosti. Ginekologijo je specializirala v Ljubljani med letoma 1970 in 1974. Hkrati je enkrat tedensko delala Dr. Zvone in dr. Milena Žajdela v kitajskem Hong Kongu, na poti na kongres v Oito na Japonskem. v dispanzerju za ženske in dežurala v Zdravstvenem domu. Z večanjem zdravstvenem kulture ljudi se je dr. Žajdelovi večalo število ginekoloških pacienk, ki bi sicer morale iskati pomoč v Kamniku ali Ljubljani. Prihranila jim je torej potne stroške in odsotnost od doma, zlasti zaposlenim ženam in tistim z malimi otroki. Sčasoma se je izkazalo, da se mora posvečati vse večjemu številu pacientk, bolnim za rakom na dojki. Da bi bila kos tej bolezni kot posledici napredovanja načina življenja, je leta 1998 v Mariborski bolnišnici končala šolo za bolezni dojk. Potrebe so narekovale, da se kot izurjena strokovnjakinja v tej bolezni posveča enkrat tedensko tudi po upokojitvi leta 2004. Dragima kolegoma želim zdravja, ki sta ga tako uspešno dajala potrebnim in da bi še hodila po Hipokratovih poteh za vzor mlajšim generacijam zdravnikov. PRIM. DR. VELIMIR VULIKIČ, DR. DENT. MED. FOTO: ARHIV ŽAJDELA 1 Rji WIfit., se Ideja za Lizo - iskrena hvala! Za dežjem posije sonce, je bila zadnja pesem, ki je ostala v naših ušesih po koncertu Ideja za Lizo. Zaigrali so jo prav organizatorji in pobudniki dobrodelnega koncerta, člani ansambla Ideja, v petek 20. novembra v Kulturnem domu Groblje Bil je prav poseben, čaroben večer, ki smo ga preživeli v družbi naših družin, sorodnikov, prijateljev, sokrajanov in ostalih prijaznih ljudi, ki so prišli na Lizin dobrodelni koncert. Hvaležni in srečni smo, da ste ta večer preživeli z nami. Hvala vsem! Družina Lavre 14 I slamnik ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV DRUŠTVA na kratko cpv Poročilo Centra požarne varnosti za oktober Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v oktobru posredovali štiriindvajsetkrat. Pogasili smo pet požarov, posredovali ob devetih prometnih nesrečah in svojo pomoč nudili desetkrat. 16. 10. smo bili prek 112 obveščeni o prometni nesreči v občini Trzin, na relaciji Trzin - Mengeš. Ob prihodu na mesto nesreče, smo le-to najprej protinaletno in protipožarno zavarovali. Prišlo je do trka štirih osebnih vozil. Skupaj z reševalci NMP Domžale smo oskrbeli dve lažje poškodovani osebi, ki sta bili odpeljani v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Pri vozilih smo odklopili akumulatorje, posuli cestišče z vpojnim sredstvom in pomagali pri odstranitvi vozil. Cesta je bila eno uro zaprta za ves promet. Pri posredovanju smo sodelovali s prostovoljnimi gasilci PGD Trzin, PGD Mengeš in PGD Kamnik. 24. 10. smo izvozili na prometno nesrečo, ki se je zgodila na avtocesti med Šentjakobom in Domžalami. Voznik tovornjaka je naletel na osebna vozila. Ob prihodu na mesto dogodka je bilo ugotovljeno, da je ena oseba ukleščena v vozilu. S tehničnim posegom smo poškodovano osebo rešili iz vozila in jo skupaj z reševalci NMP Domžale oskrbeli. Na vozilih smo odklopili akumulatorje in posuli cestišče. Pri tovornem vozilu je prišlo do iztekanja goriva. Podstavili smo lovilno posodo, razpoko na rezervoarju pa s tehnični posegom zaprli in s tem preprečili nadaljnje iztekanje goriva. Pri intervenciji smo sodelovali s kolegi iz Gasilske brigade Ljubljana in uslužbenci Darsa, ki so naletno zavarovali mesto nesreče in počistili cestišče. 29. 10. smo bili obveščeni o gorečem vozilu na Ihanski cesti v Pre-logu. Izvozili smo poklicni gasilci CPV Domžale in prostovoljni gasilci PGD Ihan. Ob prihodu smo takoj začeli z gašenjem gorečega vozila. Med gašenjem je bilo ugotovljeno, da se v vozilu nahaja gospodinjska jeklenka. Jeklenka je bila odprta in je iz nje izhajal plin, kar je dodatno oteževalo samo gašenje. Jeklenko smo hladili, jo odnesli na varno in zaprli ventil. Opečenega voznika so pred našim prihodom iz gorečega vozila rešili reševalci NMP Domžale in ga odpeljali v Univerzitetni klinični center. 30. 10. nas je domžalska policija obvestila, da gorijo smeti na Ljubljanski cesti 83. Ob našem prihodu so policisti že poskušali pogasiti požar z ročnim gasilnim aparatom. Uspelo jim je ogenj omejiti, da se ni razširil na okolico, mi pa smo ga dokončno pogasili. Ogenj je bil namerno povzročen, saj je bil zaneten z bencinom. Osebo, ki je požar povzročila, so policisti prijeli na kraju samem. A. V. slamnik@kd-domzale.si Spominska slovesnost na Golčaju »Iz krvi prelite, vam junakom šestnajstim svobodni narod vence spleta.« Kot lahko preberemo v Pomnikih revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini iz leta 1979, je v gozdu nad požgano domačijo pri cerkvi na Golčaju postavljen spomenik borcem Radomeljske čete, ki so padli 28. oktobra 1941, in šestim aktivistom OF. Te so nemški policisti ustrelili pri Vran-kah 1. januarja 1945, ko so pokopavali dva padla borca. Na ploščo na spomeniku je vklesan napis: »Iz krvi prelite, vam junakom šestnajstim svobodni narod vence spleta.« Kakor vsako leto pred dnevom spomina na mrtve in obletnice smrti borcev Radomeljske čete, ki je bila posledica izdaje, se je tudi letos ob spomeniku zbralo veliko število borcev, članov območnih in krajevnih organizacij borcev za vrednote NOB ter mladih iz vseh treh občin Domžale, Lukovica in Moravče ter okolice, da bi se poklonili padlim, ki so darovali svoja življenja za svobodno in samostojno Slovenijo. Številni prapori so se ob igranju pesmi Kot žrtve ste padli v borbi za nas v izvedbi Instrumentalnega tria poklonili padlim, o katerih je, v imenu organizatorjev slovesnosti, Območne organizacije borcev za vrednote NOB Lukovica. govoril predsednik Marjan Križman. Poudaril je, da je potrebno žrtve, padle za domovino, spoštovati in se jih spominjati, ne pozabljati na njihovo žrtvovanje in trpljenje, hkrati pa ohranjati vrednote NOB, ki so za sedanjost še kako pomembne. Opozoril je tudi na aktualno problematiko, posebej na pravico do dela, in na trpljenje, ki ga prinaša vsa- ka vojna. Zahvalil se je za množično udeležbo in povabil prisotne, da tudi v prihodnje s svojim obiskom spominskih slovesnosti ohranjajo spomin na padle borce in krepijo vrednote, za katere so se ti borili. V kulturnem programu so poleg Instrumentalnega tria nastopili učenci Osnovne šole Brdo pri Lukovici - Podružnične šole Blagovica, ki so nas spomnili tudi na ljubezen do domovine, in flavtistki. Ob koncu je pesem, s katero se je njen oče, ki je tudi padel na Golčaju, poslovil od matere So pa rože v gartelcu žalovale, zapela Silva Kosec. Organizatorji so po slovesnosti pripravili tudi tradicionalno tovariško srečanje, ki je bilo priložnost za obujanje spominov na dogodke iz NOB, ki so bili v dneh okoli dneva spomina na mrtve še posebej živi. Krajevne in območne organizacije borcev za vrednote NOB so namreč v vseh občinah pripravile ob spominskih obeležjih vrsto komemoracij, na spomenike položile vence in rože ter prižgale svečke in tako počastile spomin na padle v vojnah. Vera Vojska Ne pozabimo se spominjati Leto 2015 počasi odhaja v zgodovino in bliža se čas, ko bomo delali obračun, kaj vse smo postorili v dneh letošnjega leta. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZA VREDNOTE nob DOB, krtina Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina kot del Združenja za vrednote NOB Domžale lahko ugotovi, da smo sprejeti program uresničili v celoti. Njegov del je bila tudi tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve, ki smo jo pred spomeniki umrlih ob pokopališču Dob pripravili konec oktobra. V dneh pred dnevom spomina na mrtve so člani organizacije obiskali spominska obeležja, jih uredili ter se umrlih spomnili s cvetjem in svečkami. Ob tem so ponovno zabeležili potrebe po ureditvi nekaterih spominskih obeležij, zlasti bo potrebno na nekaterih obnoviti črke. Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina je pripravila tudi tradicionalno spominsko slovesnost. Čeprav smo tudi letos pogrešali boljšo udeležbo, nas je veselilo, da se je slovesnosti udeležilo predvsem veliko naših članic in članov, ki so na tak način izrazili hvaležnost in spoštovanje do vseh umrlih. O tem je govorila tudi predsednica krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina Vera Vojska, ki je spomnila, da je čas, ki da; čas, ki vzame, pa tudi čas, ki nikdar ne V spomin 83 žrtvam okupatorjevega nasilja Spominska slovesnost pri spomeniku v Zg. Jaršah pred tovarno Induplati mine, ko zasanjaš se v spomine. V priložnostnem nagovoru je spomnila na vse žrtve vojne, ki smo se jim poklonili z minuto molka, tudi lani preminulemu predsedniku naše organizacije Vladu Cerarju, opozorila pa je tudi na povezanost umrlih s sedanjostjo in prihodnostjo, saj so še kako prispevali k življenju, ki ga živimo danes. V kulturnem programu so občuteno zapeli pesmi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turnše Češe-nik pod vodstvom pevovodje Aleša Fariča, sodelovali sta recitatorki Nika Rahne in Lucija Smolnikar z Osnovne šole Dob, ki ju je za nastop pripravila profesorica Marta Keržan, svoje pesmi je bral Jože Lončar, dve pesmi Janeza Medveška pa je recitiral Maks Jeran. Do konca letošnjega leta organizacijo čaka še prednovoletni obisk starejših članov in članic, s katerimi se bomo ob priložnostnih darilih pogovorili ter jim zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja v letu 2016. Decembra bo tudi priložnost za prve ocene opravljenega dela in za začetek priprav na občni zbor, ki ga bomo pripravili v začetku marca. Vera Vojska KO ZB ZA VREDNOTE NOB JARŠE -RODICA vsako leto organizirajo spominsko slovesnost padlim borcem, aktivistom Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), internirancem v nacističnih taboriščih, talcem in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja iz druge svetovne vojne (1941-1945) z Rodice, iz Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš ter tovarne Industrije platnenih izdelkov Induplati, ki so padli oz. umrli na domačih tleh in po vsej Evropi. Med 83 žrtvami je bilo pet talcev, ki jih je nacistični okupator ustrelil 29. avgusta 1941 nasproti spomenika, čez železniško progo, kot maščevanje za ponesrečen partizanski napad na okupatorjevega ovaduha Mladena Haluža-na, uslužbenca tovarne Induplati. To so bili: Jakob Dacar, Ignac Merzel, Jože Vider, Franc Vidmar in Lovrenc Dragar. Streljanje talcev je skrivaj z vlaka posnel Viktor Ručigaj z Dobena neposredno po streljanju talcev. Avtor je pozneje padel v partizanih. Fotografije hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Spomenik ohranja tudi spomin na prve partizane tega območja, ki so padli v boju Radomeljske čete z enoto nemške vojske na Golčaju nad Blagovico 28. avgusta 1941. Padli so: Franc Kobilica, Franc Kokalj in Viktor Rožič. Njim v spomin je Krajevna skupnost Jarše- Rodica izbrala 28. oktober za krajevni praznik. Po sovražni zasedbi in razkosanju Slovenije je bila konec aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). Nastala je v času najtežje preizkušnje slovenskega naroda, ko mu je grozilo potujčenje in uničenje. OF je na območju celotne sedanje Republike Slovenije organizirala oborožen upor proti okupatorjem in v boj povezala večino zavednih Slovencev. Na območju Rodice, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš je bil konec leta 1941 ustanovljen Krajevni odbor OF. Ob letošnji spominski slovesnosti, ko praznujemo 70. obletnico zmage nad okupatorjem, je bilo še posebej slovesno. Začeli smo jo s pesmijo, ki so jo zapeli učenci OŠ Rodica. Začetni nagovor je imela Draga Je-retina Anžin, v katerem je pozdravila vse navzoče: podžupanjo mag. Renate Kosec, predsednika sveta KS Jarše-Rodica Janeza Juhanta, slavnostnega govornika Franca Severja-Franto in predsednika KO ZB za vrednote NOB Jarše-Rodica Staneta Ukmarja. Pozdravila je tudi častno enoto OZCŠ Domžale, predstavnike PGD Jarše-Ro-dica, praporščake, učenke in učence 4. b in 5. b OŠ Rodica z učiteljicami. Poudarila je pomen, da s spomin- sko slovesnostjo počastimo vseh 83 žrtev, ki so darovali življenja zato, da imamo danes svoj dom, svojo deželo, našo Slovenijo, slovensko besedo, slovensko pesem. Spoštujmo veličino njihovega boja. Ta je zapisan v naši zgodovini, je naš. Bodimo ponosni na naše korenine. S polaganjem venca se poklonimo spominu vsem žrtvam NOB 1941-1945. Po kratkem kulturnem programu je bila predana beseda slavnostnemu govorniku Francu Severju-Franti, partizanu, prvoborcu, ki je ob koncu vojne kot komandant vodil operativni štab Šlandrove in Zidanškove brigade. Spominsko slovesnost smo zaključili s pesmijo. ki so jo zapeli učenci OŠ Rodica. Mohor Podbevšek, član KO ZB za vrednote NOB Jarše-Rodica Optike Škofje že cd 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 253 DRUŠTVA na kratko Veterani spoznavali Belo krajino Dan suverenosti Veterani vojne za Slovenijo iz Domžal smo se letos Dan suverenosti je novi praznik v Republiki Sloveniji, s napotili v Belo krajino, to čudovito deželo, ujeto med katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu Gorjance, Kočevski Rog in reko Kolpo. osamosvajanja. Na Jugorju pri Badovincu smo opravili ,mejne formalnosti', izdajo potnega lista in carinski pregled, ki pa ni bil nadležen, morda bi lahko pretihotapili tudi kakšno pištolo. Bog ne daj, da pa bi skrivali steklenico cvička ali celo dve, za to se dobi trajna prepoved vstopa v Belo krajino, saj mešati vinorodna območja se res ne spodobi. Imeli smo temeljit pogovor s Toni-jem Gašperičem, tokrat brez tete Mare, ki jo je mučila potrgatvena depresija. Pravijo, da se ljudje učimo celo življenje. Tako smo družno obiskalo šolo Bistra buča v Radovici, kjer nas je obdelal strogi učitelj iz šestdesetih let. Ponovili smo marsikaj, da je tam doma belokranjska pogača, na kateri je tudi sol, ki je slana, bela in groba. Na koncu šolske ure smo dobili spričevala, na račun katerih smo ob malici pili v bližnji vaški zidanici, nekateri od veselja, drugi pa tudi od žalosti in strahu, kajti če je bilo v spričevalu le preveč enic, so morali prvi naslednji šolski dan starši v šolo ... Obiskali smo Belokranjski muzej in se nato srečali z veteranom osamosvojitvene vojne Antonom Šukljetom, ki nam je pri letalu DC-3 na Otoku povedal o prvem svobodnem ozemlju med drugo svetovno vojno in letalskih prevozih ranjencev v južno Italijo. V Črnomlju nam je opisal dogajanje v letu 1991. Tako smo ugotovili, da so se Belokranjci, vajeni turških vpadov izpred šeststo let, tudi v novejši zgodovini postavili v bran domovini. Obiskali smo znamenitega vinar- ja in čebelarja Jožeta Prusa, ki nas je navdušil z neizmerno energijo, ki jo izžareva in pravo ljubeznijo do vinske trte, ki ga nikoli ne razočara. Popotovanje smo zaključili v Ro-salnicah, poleg znamenitih treh far, pri Mojci in njenih zapečenih dobrotah, ki so se verjetno še prejšnji dan potikale po sosedovem hlevu. Pred nami je zamesila in pozneje spekla belokranjsko pogačo, ponos Bele krajine. Toliko optimizma in dobre volje, kot jo je bilo zaznati pri Mojci, bi potrebovali tudi mi in bi veliko lažje premagovali vsakdanje težave, s katerimi se v življenju srečujemo. Belokranjci, žilavi, delavni, vztrajni in ponosni, na tistem malem koščku rodovitne zemlje, so lahko za vzgled vsem ostalim Slovencem. J. Gregorič ozvvs Domžale Pred petindvajsetimi leti je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade v luki Koper zapustil ozemlje Republike Slovenije. Veterani vojne smo sicer že pred tem praznova- Utrinek s slovesnosti v Novem mestu li ta dan kot dan izgona zadnjega vojaka JLA iz naše mlade države. Tokrat je na pobudo ZVVS in veteranov Sever državni zbor 9. marca 2015 uvedel dan suverenosti, ki ga zdaj praznujemo. Letos smo se tudi veterani OZVVS Domžale udeležili prvega praznovanja dneva suverenosti, ki je potekalo v Novem mestu. Osrednji govornik je bil prof. dr. Anton Bebler, predsednik društva Evro-atlantski svet Slovenije. Med govorom je poudaril vse mejnike, ki so vodili do naše končne suvereno- sti, kar dejansko pomeni biti gospodar na svojem ozemlju ter biti sposoben zaščititi državo in državljane z lastnimi sredstvi in silami. Zares suvereni smo bili le od osamosvojitve leta 1991, že z našim vstopom v Evropsko unijo in zvezo NATO smo izgubili dobršen del suverenosti. Kaj pomeni biti suveren, nedvomno zdaj v času begunske krize najbolje občutimo. Prav je, da Evropo pokličemo, da nam pomaga s finančnimi in materialnimi sredstvi; pa je tudi prav, da prosimo za pomoč z raznimi uniformiranci policije in podobnih? Mar s tem ne pokažemo svoje nemoči braniti ozemlje, na katerem živimo. J. Gregorič Častniki - strelci OZSČ Domžale zaključili sezono 2015 na odprtih streliščih Pri letalu, ki je prevažalo ranjence iz svobodnega Belokranjskega ozemlja. Devetnajsto srečanje veteranov Gasilske zveze Domžale Že 19. zapovrstjo je v dvorani gasilskega doma Žeje - Sveta Trojica potekalo srečanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Domžale. V oktobru je vreme ravno še primerno za športne strelce na odprtih streliščih za orožje velikega kalibra. S tem tradicionalnim srečanjem v Gasilski zvezi Domžale vsako leto poskrbijo za prijetno druženje in obujanje spominov, hkrati pa je to tudi lepa priložnost za zahvalo za vsa njihova pretekla plemenita dela. Devetnajsto srečanje veteranov Gasilske zveze Domžale je v dvorani gasilskega doma Žeje - Sveta Trojica potekalo v petek, 13. novembra 2015. Na srečanju, ki se ga je udeležilo veliko število gasilskih veteranov, sta najprej vse navzoče pozdravila predse- vanje, ki ga je vodil Tine Zabnikar. Ženske in moške ekipe posameznih gasilskih društev so tekmovale v navezavi ročnika, spajanju cevi na trojak in metanju torbice v cilj. Najboljšim trem ekipam v moški in ženski konkurenci so podelili medalje. Na oder so povabili tudi najstarejše tri prisotne gasilke in gasilce ter jim podelili medalje, ki so jih prejele tudi članice in člani najboljših ekip družabnega tekmovanja. dnik Komisije za veterane pri GZ Domžale Franc Pirnat in podpredsednik GZ Domžale Tone Pavlič. Malo pozneje se je srečanju pridružil tudi poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič. Med uradnim delom srečanja je bilo izvedeno tudi družabno tekmo- Po končanem uradnem delu je sledila še pogostitev, za katero so več kot odlično poskrbeli domači gasilci. Za dobro voljo je poskrbela Ema Smolnikar, državna prvakinja na igranju diatonične harmonike. Miha Ulčar ozsč Domžale Tudi naš koordinator strelske sekcije, stotnik Milan Habjan, je bil podobnega mnenja, zato je za zaključek sezone za vse člane Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale pripravil tekmo z vojaško puško PAP M59\66 kal. 7,62 x 39. Tekmovanje je potekalo po sistemu pet poskusnih strelov in deset za rezultat na 100 metrski razdalji. Prijavljenih tekmovalcev je bilo dvanajst, zanimivo tekmo pa si je ogledalo tudi nekaj članov, ki niso sodelovali v tekmovalnem delu. Vsi strelci so se odlično odrezali, saj so se posamezni rezultati gibali od sedemdeset pa tja do devetdeset zadetkov oziroma krogov. Tisti, ki smo že večkrat letos sodelovali na tekmah, smo bili pričakovano boljši, začetniki ali posamezniki, ki so prvič letos prišli na strelsko mesto, pa malo manj uspešni. Vsekakor je pohvalno, da je napredek v enem letu in pol, odkar strelska sekcija pri našem združenju aktivno deluje, občuten pri vseh članih strelske sekcije. Ker je bilo to tudi uradno prvenstvo OZSČ Domžale, smo se odločili, kot se za tekmovanje spodobi, da tekmo zaključimo s podelitvijo priznanj in pokalov. Nagrajeni so bili trije najboljši strelci v kategoriji do in trije v kategoriji nad 55 let in sicer v kategoriji mlajših: Toni Stopar, Miran Stopar in Darko Opara, v kategoriji starejših pa Milan Habjan, Branko Zebovec in Ludvik Savernik. Ob koncu naše zadnje letošnje akcije je stotnik Milan Habjan pripravil še kratko analizo vseh izvedenih aktivnosti strelske sekcije in obljubil, da bo za letni zbor pripravil tudi pregled skupnih rezultatov za vse tekme v letu 2015, na katerih smo bili prisotni častniki našega združenja. Miran Stopar ŠD PRESERJE Noč buč Vaška ulica v Preserjah pri Radomljah se je 10. oktobra 2015 za eno noč spremenila v bučno ulico. Že 14. leto zapored smo pripravili razstavo izrezljanih buč in izdelkov iz buč. Tudi letos domišljija razstavljavcev ni poznala meja. Med drugim smo videli mini in miki bučo, Janeza na veselici, bučno kolo, bučni motor s prikolico, bučno pecivo, bučni lestenec, bučno gospo in tudi bučna draga, ki zmore, se je znašla vmes. Kot je že v navadi, so si obiskovalci ob ogledu umetnij lahko postregli s pečenim kostanjem in pecivom naših gospodinj in vse skupaj poplaknili s kuhanim vinom in vročim čajem. Ker je domiselnih bučnih izdelkov vsako leto več, ima tudi komisija vsako leto težje delo, da izbere in nagradi najbolj domiselne. Tisti, ki ste letošnjo noč buč zamudili, si lahko večino bučnih izdelkov ogledate na spletni strani našega športnega društva. Dogodek v živo si spet lahko ogledate v jeseni 2016. Sabina Zupan tajnica ŠD Preserje PGDŠTUDA Trinajsti kviz gasilske mladine V soboto, 24. oktobra 2015, se je na Osnovni šoli Venclja Perka odvijal že 13. kviz gasilske mladine PGD Študa. Udeležilo se ga je 18 pionirskih in 13 mladinskih ekip iz gasilskih društev z območja Gasilske zveze Domžale. Glede na prejšnja leta smo uvedli nekaj organizacijskih in tehničnih sprememb. K sodelovanju smo povabili Sama Sveteta, ki je z delavnico sestavljank kratkočasil ekipe, čakajoče na praktična preizkusa vezanja vozlov in spretnostne igre. Način odgovarjanja smo posodobili z uvedbo gumbov A, B in C. Ustrezno strojno opremo so nam posodili v podjetju Beckoff, d. o. o., programsko opremo pa so posebej za kviz brezplačno izdelali v podjetju Blubit, d. o. o. Vse ekipe so prejele praktične nagrade. Zanje se zahvaljujemo podjetjem in organizacijam: Akustika group, Erdani Šport, fitness center Bodifit, Slaščičarna GM caffe, pekarna Jurček, Mc'Donald's Domžale, Mladinska knjiga, Občina Domžale, Pikapolonica, slaščičarna Lenček, gostilna Keber, Čarobni dan, Enzo grafika, Energija bikes, Hiša eksperimentov, Tady - Andrej Kadunc, Malčki - palčki, LIDL, Unika TTI, Pustolovski park GEOSS, Kulturni dom Franca Bernika, Petrol, Samo Svete in Atlantis. Posebna zahvala vsem, ki so pomagali pri pripravi, organizaciji in pospravljanju ter OŠ V. Perka za brezplačno uporabo jedilnice. Na svidenje naslednje leto! Na pomoč! ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. 01/72 45 106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) NE AVTO, NOGE SO NAŠE BOGASTVO. -^O Podarite svojim bližnjim DARILNI BON. i8 | slamnik številka 11 | november 2015 | letnik lv __ „_._ _ slamnik@kd-domzale.si društva Jesenski izlet v neznano V nedeljo, 18. oktobra 2015, smo se člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša odpravili na izlet v neznano. medobčinsko društvo sožlTJE Kar nekaj ugibanj je bilo, kam se bomo odpeljali, a šele na avtobusu smo izvedeli, da bo smer potovanja Koroška. Po avtocesti, prek Velenja, smo se odpeljali proti letališču pred Slovenj Gradcem, kjer smo se ustavili in pomalicali odličen bograč. Pot nas je odpeljala do Slovenj Gradca, kjer smo si ogledali galerijo družine Perger, ki se od leta 1757 ukvarja z medičarstvom, svečarstvom in lectarstvom. V podjetju izdelujejo vse, kar je moč narediti iz medu. Izdelki iz lecta so bili prava paša za oči, najbolj poznano je lectovo srce, ki je tradicionalni slovenski spominek. Ob prihodu smo se seznanili z izdelki ter poskusili sladke medenjake, sadne želeje, zeliščne in medene bombone in brezalkoholno Pergerjevo medico. Navdušil nas je filmček o pripravi medenega testa ter postopek izdelave lectovega srca in njegovo krašenje. Zanimiv je bil prikaz izdelave pravih voščenih sveč. Z zanimanjem smo sledili gospodu Pergarju, ki je komentiral in pripovedoval zanimivosti iz življenja njegovih prednikov in njegove družine. Ob odhodu smo zapuščali galerijo, polni lepih vtisov in s kakim spominčkom v vrečki. Sledil je ogled mesta Slovenj Gradec, ki se razprostira v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro. Skozi staro mestno jedro smo se sprehodili do župnijske cerkve, posvečene ogrski princesi Elizabeti, ki je bila za-ščitnica revežev in beračev. Vodička, s katero smo si ogledali mesto, nam je povedala zgodbo o princesi in nas pospremila v cerkev. Vstopili smo tudi v cerkev sv. Duha, ki je znana po freskah, ki prikazujejo prizore iz pasijona in so nastale v letu 1450. Skozi staro mestno jedro smo odšli do osrednjega trga, kjer stoji hiša, v kateri se je rodil svetovno znani skladatelj Hugo Wolf. Ogledali smo si dvorec Rotenturn, kjer je sedež Pri predsedniku Borutu Pahorju V letu 2015, po 24 letih samostojne države, prvič uradno praznujemo Dan suverenosti, 25. oktober. častna enota ozsč domžale z delegacijo zsč rs To je dan, ki naj bi obeleževal dan slovenske enotnosti, samozavesti in ponosa na vse, kar je ohranjalo naš narod skozi zgodovino. V predsedniško palačo je bila na krajšo slovesnost s strani Urada predsednika republike povabljena delegacija Zveze slovenskih častnikov s predsednikom generalmajorjem dr. Alojzom Steinerjem na čelu. V delegaciji so bili tudi koordinator ljubljanske regije major Borut Zajc ter člani predsedstva oziroma Izvršnega odbora OZSČ Ljubljana in OZSČ Domžale. Kot spremstvo je bila povabljencem dodana Častna enota OZSČ Domžal, ki v skladu s svojim pravilnikom deluje tudi na ravni krovne organizacije. »Slovenci smo imeli vedno velike ambicije in takrat, ko smo jih imeli, in smo bili enotni, smo dosegli tudi velike uspehe,« je ob dnevu suverenosti pou- daril predsednik Pahor. »Obeležujemo namreč dan, ko je pred 24 leti, leta 1991, ozemlje Slovenije zapustil zadnji jugoslovanski vojak.« Po nagovoru nekdanjega namestnika poveljnika tedanje milice Borisa Žnidariča, ki je poudaril, da »beseda suverenost pomeni veliko, 25. oktobra 1991 pa smo jo resnično udejanjili«, saj je, po njegovem mnenju, »ta praznik logičen in vsebinski zaključek procesa PEUGEOT 2008 STYLE 1,6 BlueHDi IMAVSr* ŽE ZA 15.600€— PEUCEOTmnnblbTAL Prim Financiranje bonusom (v ceni je obročunor mesecev, višina pologa je pri akciji omejen izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodben AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / PARKIRNI SENZORJI ZADAJ / VECFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK imer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Style 1,6 BlueHDi 73 kW) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot ionih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 15.600 EUR, mesečni obrok je 167 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 ena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 03. 11. 2015 znaša 7,8 % in se spremeni, če se spremenijo elementi sa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,3 %, financirana vrednost 10.920 EUR, skupni znesek za plačilo 18.328 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo >eno garancijo) oziroma 100.000 km, pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 60 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,5 l/100 km. Izpuh CO2: 90 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00018 g/km. Število delcev: 0,01. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 MOTION a EMOTION PEUGEOT ^¡TOUhnalVIS AVTOTEHNA VIS d.o.o., Celovška 228, 1000 Ljubljana, tel. 01 581 85 70, www.avtotehna-v Dobimo se 22. decembra 2015 Čeprav je leto 2015 za Društvo izgnancev Domžale, ki združuje žrtve druge svetovne vojne iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, pomenilo le nadaljevanje dosedanjega dela, se ga bomo radi spominjali, saj smo se prijetno družili, pomagali drug drugemu, in se skupaj trudili, da smo se imeli lepo. društvo izgnancev domžale Obiskali smo na novo postavljen Muzej izgnanstva v Brestanici in se udeležili osrednje slovesnosti ob 70-le-tnici vrnitve izgnancev v domovino, kjer je bilo še enkrat več poudarjeno nerešeno vprašanje nadomestila materialne odškodnine, ki je bila žrtvam vojne povzročena v drugi sve- dovino in sedanjost Portoroža ter se sproščeno in veselo družili na prazniku kakijev v Strunjanu. Domačini so pripravili tudi voden ogled Krajinskega parka Strunjan, kjer smo spoznali zanimivosti in znamenitosti tega dela naše obale. Pred nami je december, ko pripravljamo občni zbor in tradicionalno občinske uprave, v atriju pa je osrednji slovenjegraški prireditveni prostor. Med ogledovanjem mesta je skozi oblake posijalo toplo sonce in sprehod je bil res prijeten. Izlet smo zaključili s pozno-popoldanskim kosilom. Druženje smo izkoristili tudi za zahvalo s spominskim darilom dolgoletni tajnici društva Bredi Zlobko, ki seveda še vedno ostaja aktivna članica društva, ki pa mesto prepustila novi tajnici Bernardi Rozman. Polni prijetnih vtisov smo se vrnili domov. Metka Mestek članica MOD Sožitje, Mengeš osamosvojitve Republike Slovenije«, in krajšem kulturnem programu smo si ogledali predsedniško palačo in kabinet predsednika republike. Pred odhodom, smo imeli tudi čast, da je delegacijo ZSČ in pripadnike naše Častne enote pozdravil predsednik Pahor. Ob stisku rok je vsakemu namenil nekaj besed, se tudi pošalil in s tem prijetno zaključil naš obisk v Ljubljani. Miran Stopar Ob gradu Socerb tovni vojni. Žal so na mrtvi točki ostala naša prizadevanja za ureditev tega problema - kljub velikemu trudu Društva izgnancev Slovenije in njegovega vodstva. V novembru smo pripravili še zadnjo večjo akcijo, saj smo obiskali grad Socerb ter se seznanili z njegovo zgodovino in bili žalostni zaradi njegovega propadanja. S partizansko pesmijo smo se ob spomeniku žrtvam na Črnem kalu spomnili številnih primorskih žrtev med drugo svetovno vojno, nato pa se sprehodili skozi zgo- novoletno srečanje, ki bo 22. decembra 2015 v gostišču Frfrav v Dolah. Srečanje bo priložnost za obujanje spominov na leto 2015, pa tudi na vsa druga leta, za plačilo članarine (ta ostaja 10 evrov, od česar 4 evre plačamo DIS), poravnali boste lahko naročnino za Vestnik (6 evrov), dali prostovoljne prispevke za delo DIS in hleve, dobili informacijo o delu v letu 2016, ter si v prijetni družbi zaželeli vse dobro, predvsem pa veliko zdravja, v letu 2016. Dobrodošli! Vera Vojska Čebelarsko društvo Domžale pridobilo status društva v javnem interesu V oktobru smo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobili odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva. čebelarsko društvo domžale V zakonu o dohodnini je opredeljeno, da lahko davčni zavezanci namenijo del svoje dohodnine namesto v državni proračun za financiranje splošno koristnih namenov, med katere spada tudi dejavnost našega Čebelarskega društva Domžale. Verjamemo, da vaše članstvo v tem društvu kaže na veliko pripadnost, zato je prav, da se odločite del dohodnine nameniti prav našemu društvu, ki se prav v zadnjem času bolj kot kdajkoli, bori za sredstva za vsakoletne načrtovane aktivnosti po planu dela. Z donacijo, ki vas sicer nič ne stane, boste pripomogli k uresničitvi poslanstva in ciljev Čebelarskega društva Domžale ter tako pomagali sebi, kolegicam in kolegom, ki vodijo to društvo, na poti k čim uspešnejšemu čebelarjenju in delovanju. Kot davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu namenite od 0,1 do 0,5% dohodnine, seštevek vseh pa ne sme presegati 0,5%. Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije lahko vložite preko sistema eDavki, na spletni strani http://edavki.durs.si ali v papirnati obliki na pristojnem davčnem uradu. Le-ta upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. december tekočega leta, za katerega se dohodnina odmerja. Zahteve veljajo do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic le-te. Zahteve lahko dobite pri članih UO in NO ČD Domžale, na voljo pa bodo tudi na bližajočih zborih. K sodelovanju povabite tudi sorodnike, prijatelje in znance, ki so zaposleni ali upokojeni. Izpolnjene zahteve bomo posredovali pred iztekom leta na davčni urad. S pristopom boste dokazali, da se zavedate pomena čebel za naše okolje in življenje in s tem prispevali k ohranitvi naravnega okolja in čebel ter s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno lokalno samooskrbo s prehrano, kamor sodijo tudi med in čebelji pridelki. Vsem, ki nam boste namenili del dohodnine in nam s tem pomagali pri še boljšem delovanju, se že v naprej zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo s čebelarskim pozdravom: Naj medi! Bine Kladnik, predsednik STOP. SMEŠNO 2xü ¡Pad mini prenosnik 1x \ skiro oo m * STOP.SHOP. Slovenija ENOSTAVNO HITREJE, VEDNO CENEJE. TQKKO LJUBLJANSKA CESTA 151, DOMŽALE slamnik Dogaja se ... Macbeth giaiM!iiwMimtj.HlJ.IJJlJ, Razstava: Iz Stražišča po Evropi-sita iz konjske žime 007 Spectre Slamnikarski muzej, 3. decemBfa Mestni kino Domžale, 4. decembra 1. december torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Otroci od 3. leta dalje v spremstvu / animatorki: Petra Strajnar in Maruša Zalogar / obvezna predhodna prijava. Center za mlade Domžale 10.00-20.00 I PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLŠJAK Knjižnica Domžale 19.00 | ANDREJ PEČJAK: VROČA LJUBEZEN DO LEDU IN ELEKTRIKE Gomiški večer / vodi: Borut Peršolja / org.: Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | NEJC GAZVODA: MENJAVA STRAŽE Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko / Predstava o slovenskem značaju in ljudeh, vezanih na usodo enega bifeja. 2« december sreda Center za mlade Domžale 10.00-20.00 I PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLŠJAK Center Domžal 17.00-21.00 | PRIŽIG LUČI NA NOVOLETNEM DREVESCU Knjižnica Domžale 17.00 | VESELI DECEMBER S PIKO Pikina čajanka / od 5. leta dalje / animatorka: Lidija Smerkolj Turšič / obvezna prijava. Mestni kino Domžale 18.00 | MACBETH Drama / sodobna priredba Shakespearjeve tragedije. Knjižnica Domžale 19.00 | DR. NOAH CHARNEY: KAKO OBJAVLJATI IN ZASLUŽITI KOT PISATELJ Predavanje / v angleškem jeziku / vstop prost. Blunout klub 20.00 | STAND UP Z LUCIJO ČIROVIČ Mestni kino Domžale 20.15 | ZENIT Drama / zgodbe o prepovedani ljubezni med hrvaškim fantom in srbskim dekletom, postavljene v tri zaporedna desetletja. Hprpmhpr nptrtpk Mestni kino Domžale 15.30 | DOBRI DINOZAVER Animirana družinska pustolovščina / sinhronizi-rano, 6+ / kaj bi se zgodilo, če velikanski asteroid nikoli ne bi zadel Zemlje in dinozavri ne bi izumrli? Kapela sv. Križa na Homcu 17.00 I MIKLAVŽEV VEČER Mestni kino Domžale 17.45 | ŠIŠKA DELUXE Komična drama / novi film Jana Cvitkoviča o treh prijateljih, ki se odločijo odpreti pizzerijo in vsemi komičnimi zapleti, ki pridejo zraven. 20.00 | UČNA URA - LUX FILMSKI DNEVI Drama / socialna drama o učiteljici, ki jo nepremostljiv življenjski dogodek prisili, da ravna v nasprotju z njenimi moralnimi načeli / brezplačne vstopnice. 6. december nedelja KD Franca Bernika 17.00 | DOMŽALSKI CITRARSKI KONCERT Za IZVEN Nastopajo: tercet družine Galič, tenorist Klemen Torkar, citrarska skupina Kulturnega društva Ihan, Notice, skupina citrark Lipe / organizacija: Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje. Mestni kino Domžale 20.00 | MOST VOHUNOV Zgodovinski triler / odvetnik se znajde v središču hladne vojne, ko ga CIA pošlje v Vzhodni Berlin na pogajanja o izmenjavi ujetega ameriškega pilota. 7* december ponedeljek Center za mlade Domžale 17.00-19.30 | IZMENJEVALNICA OBLAČIL IN MODNIH DODATKOV Knjižnica Domžale 19.00 | BOŽO REPE - MILAN KUČAN, naš prvi predsednik Srečanja z ustvarjalci / pogovor z zgodovinarjem, avtorjem knjig o Milanu Kučanu in zgodovini NOB 1941-1945 S puško in knjigo / pogovor vodi: Cveta Zalokar / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | ERLEND LOE: DIVJAK Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Komedija / SiTi Teater in Kreker / komedija o človeku, ki se upre pravilom življenja... in se sam odseli v gozd. 8. december torek Mestni kino Domžale 18.00 | DOBRODUŠNI VELIKAN Komična drama / topla islandska drama o 43. letnem debelušnem dobrosrčnežu, ki mu življenjsko rutino prekine nepričakovano povabilo na učne ure plesa. 20.00 | DEKLETA NE JOČEJO Pogovor z režiserjem Matevžem Luzarjem in ekipo Komedija / predpremiera novega filma Matevža Luzarja / brezplačne vstopnice za brezposelne. Blunout klub 20.00 | JURE TORI - TANGORDION Koncert / harmonikar drugačne sorte / cena: 8 EUR. 12« december sobota KD Franca Bernika 10.00 | JACOB GRIMM: JANKO IN METKA Sobotna otroška matineja / Lutkovno gledališče Kranj / 40' / 3+ / klasična Grimmova pravljica / brezplačne vstopnice v sodelovanju z ZPM Domžale. Menačenkova domačija 16.00 | DELAVNICA POSLIKAVE PANJSKIH KONČNIC Vodi restavrator Rok Valjavec / 3 ure / kotizacija: 10 EUR / število udeležencev omejeno / prijave do 7. decembra na 01722 50 50. Mestni kino Domžale 16.00 | SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM OARAŠIDKIH Animirani film / sinhronizirano, 6+ / Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus in preostala druščina priljubljenih likov iz stripov Charlesa M. Schulza. 17.15 | MOST VOHUNOV Glej opis pod 6. december. 20.00 | V SRCU MORJA Akcijska drama / resnična zgodba ladje Essex, ki-tolovke iz Nove Anglije in njenega soočanja z velikanskim kitom. 13* december nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | MEDVEDEK PADDINGTON Družinska komedija / sinhronizirano, 5+ / med-vedkove pustolovščine v Londonu / brezplačne vstopnice v sodelovanju z ZPM Domžale. 16.00 | DOBRI DINOZAVER Glej opis pod 5. december. Kulturni dom na Močilniku v Dobu 16.00 | ZIMSKE RADOSTI ŠTEVILKA 11 I NOVEMBER 2015 I LETNIK LV Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ december t Delavnica poslikave pajskih končnic Menačenko^domačija, 12. dec^aibra Mali princ EBBBH 20.00 I MLADOST Giej opis pod 14. december. Blunout klub 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Koncert / cena: 5 EUR. 17* december četrtek Knjižnica Domžale 10.00 | PRELEP BOŽIČNI ČAS Ustvarjalna delavnica / vodi: Marija RadkoviC, kreativna skupina MASSIM, Medgeneracijsko društvo lesenski cvet / predhodna prijava. Knjižnica Domžale 17.00 | PRAZNIČNA PRAVLJIČNA URICA PravljiCna urica / za otroke od 4. leta dalje / pravočasno si zagotovite brezplaCne vstopnice. KD Franca Bernika 18.00 | BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GŠD Za IZVEN Organizacija: Glasbena šola Domžale. Center za mlade Domžale 18.00 | DROBNE POZORNOSTI, VELIKO VESELJE Delavnica: izdelava prazniCnih daril / obvezna predhodna prijava. Galerija Domžale 19.00 | ANJA JERČIČ JAKOB: MOMENTUM TRIFOLIUM Odprtje slikarske razstave / z avtorico se bo pogovarjal Jurij Smole / vstop prost. Knjižnica Domžale 19.00 | MATJAŽ COREL: NAMIBIJA Potopisno predavanje: Matjaž Corel / vstop prost. Blunout klub 20.00 | JAM SESSION VEČER S SARO ŽELEZNIK IN NEJCEM ŠKOFICEM Ni vstopnine. Mestni kino Domžale 20.30 | VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Akcijski domiš. spektakel / 30 let po Jedijevi vrnitvi se Vojna zvezd nadaljuje - težko pričakovani sedmi del kultne vesoljske pustolovščine. 18 • december petek Mestni kino Domžale 17.30 | VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Glej opis pod ij. december. 20.00 I MLADOST 22« december torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 1. december. KD Franca Bernika 18.00 | BOŽIČNI KONCERT ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS Za IZVEN Koncert / klasiCna, filmska in ljudska glasba. Mestni kino Domžale 20.30 | MORILKA Giej opis pod 10. december. 23* december sreda Češminov park 17.00-20.00 | OBISK BOŽIČKA Mestni kino Domžale 18.00 | MACBETH Giej opis pod 2. december. 20.15 | SKRIVNOST NJIHOVIH OČI Misteriozni triler / po trinajstih letih iskanja sledi umora se lahko sla po maščevanju zaje v dno duše. Češminov park 20.00-21.00 | SLOVENSKE JASLICE Blunout klub 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Koncert / cena: 5 EUR. 24. december četrtek Mestni kino Domžale 17.00 | SESTRICA Giej opis pod 20. december. 25* december petek Cerkev Marije Vnebovzete Domžale 16.00 | BOŽIČNI KONCERT Tradicionalni koncert v izvedbi Domžalskega komornega zbora, zborovodkinja Ana ErCulj in Domžalskega mladinskega zbora, zborovodkinja Andreja Jeretina. Šotor pri tržnem prostoru 17.00-01.00 | BOŽIČKOVA PETKOVA PUM PA DJ Boštjan, ansambel Nemir, skupina Boj si. Mestni kino Domžale 18.00 I GAŠPER IN PETRA - ČUDOVITI Mestni kino Domžale 20.15 | SESTRICA Giej opis pod 20. december. 28 • december ponedeljek Mestni kino Domžale 10.00 | SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM O ARAŠIDKIH Giej opis pod 32. december. Šotor pri tržnem prostoru 17.00-23.00 | VESELJAKOV ODER Ansambel Donačka, ansambel Veritas in Dejan Vunjak. Mestni kino Domžale 18.00 | DOBRODUŠNI VELIKAN Giej opis pod 11. december. 20.00 I SKRIVNOST NJIHOVIH OČI Giej opis pod 23. december. 29* december torek Center za mlade Domžale 9.00 I PRAZNIČNO DRUŽENJE ZA MLADE Za otroke od 1. razreda dalje / obvezna prijava. Mestni kino Domžale 10.00 | DOBRI DINOZAVER Giej opis pod 5. december. Šotor pri tržnem prostoru 17.00-23.00 | VESELJAKOV ODER Ansambel Jureta Zajca, ansambel Svetlin in Tanja Žagar. Mestni kino Domžale 18.00 | V SRCU MORJA Giej opis pod 32. december. 20.15 | VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Giej opis pod 37. december. 30. december sreda Mestni kino Domžale 10.00 | MALI PRINC Giej opis pod 27. december. 17.45 | SESTRICA Giej opis pod 20. december. Šotor pri tržnem prostoru 17.00-23.00 | VESELJAKOV ODER Skupina Calypso in Ognjeni muzikanti. Knjižnica Domžale 19.00 | IZPLESANI COPATKI Center za mlade Domžale 10.00-20.00 I PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLŠJAK Športni park Domžale 17.00 I ODPRTJE DRSALIŠČA Mestni kino Domžale 17.00 | TI ME NOSIŠ Igrani, celovečerni film /157' / prvenec hrvaške režiserke Ivone luka / tudi za udeležence srečanj Alz-haimer Catfe. Knjižnica Domžale 17.30 | OŠ TRZIN: KULTURNO-UMETNIŠKI TABOR Literarni večer / pripravljajo učenci OŠ Trzin / mentorice: Vesna Rakef, Marja Gerbec, Ana Anžič Galjot / vstop prost. Slamnikarski muzej 18.00 | IZ STRAŽIŠČA PO EVROPI - SITA IZ KONJSKE ŽIME Razstava v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj / sitarstvo in prikaz tkanja sit bosta predstavili avtorici: mag. Tatjana Dolžan Eržen in Helena Rant. Blunout klub 20.00 | JAM SESSION VEČER S SKUPINO DIVJE JEZERO Mestni kino Domžale 20.00 | SREDOZEMLJE - LUX FILMSKI DNEVI Drama / režiser lonas Carpignano postavi ogledalo kruti migracijski politiki današnje Evrope / brezplačne vstopnice. 4-* december petek Center za mlade Domžale 10.00-12.00 | PREDNOVOLETNI DOBRODELNI BOLŠJAK Knjižnica Domžale 16.00-18.30 | DVORANA IGRAČ Od igrače do igroknjige / predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / vstop prost. Športna dvorana Domžale (HKC) 17.00-18.00 | OBISK MIKLAVŽA Mestni kino Domžale 17.00 | 007SPECTRE Akcijski pustolovski triler / lames Bond se po uničenju poveljstva MI6 na lastno pest poda na misijo, ki ga sooči tako s starimi kot novimi sovražniki. 20.00 | MUSTANG - LUX FILMSKI DNEVI Drama / ganljivi pogled na odraščanje petih sester v precepu tradicionalne in moderne Turčije / brezplačne vstopnice. Blunout klub 20.00 | KONCERT FAKE ORCESTRA Kulturni dom Radomlje 19.00 | 4. LETNI KONCERT CINCA MARINCA Šaljive in zbadljive pesmi iz časa renesanse pa vse do današnjih dni / izvaja: Mešani pevski zbor Dro-uz ob spremljavi banda / vstop prost. 5* december sobota KD Franca Bernika 10.00 | POLONCA BARTOLJ: DOBER VEČER, GOSPODIČNA SNEG Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovna predstava / lutkovno društvo Lutkomoti-va / 35' / 3+ / zasnežena zgodba o majhnih, a velikih stvareh, o snegu in kačjem pastirju. Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 1. december. Knjižnica Domžale 10.00 | ENCI BENCI NA KAMENCI Srečanje z Zvonkom Čohom in ustvarjalci keramičnih interpretacij ilustracij Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in Lipe Domžale pod mentorstvom Lučke Šičarov / sodelujejo: otroci iz Vrtca Urša Domžale / vstop prost. KD Franca Bernika 18.00 | EKSOTIKA IMPRESIONIZMA Predkoncertni pogovor vodi: Mate Bekavac / namenjen vsem tistim, ki ne mislijo, da že vse vedo in se želijo naučiti kaj več o lastnem zaznavanju, umetnosti / brezplačne vstopnice. Knjižnica Domžale 19.00 | KAKO DELUJE INDUSTRIJA SREČE Filozofski večer / predava: dr. Dušan Rutar / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | VONJ PO AZIJI Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert / program: Shankar, Debussy, Takemitsu, Godowsky, Koechlin, Roussel, Sheng, Saariaho / nastopajo: Irena Kavčič, Igor Mitrovič, lože Bogolin, Per Runberg, lure Cerkovnik, Pavle Ravnohrib. 9* december sreda Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM Knjižnica Domžale 19.00 | ALI JE PARTNERSKA, INDIVIDUALNA IN DRUŽINSKA TERAPIJA ŠE VEDNO TABU? Pogovor / gostje: Lidija Bašič lančar, Tina Blažič in Renata Baras / pogovor vodi: Mateja Kegel Kozlev-čar / vstop prost. Blunout klub 20.00 | ŽIGA ČAMERNIK - GOSPOD PREDSEDNIK Monokomedija / cena: 5 EUR. 10. december četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | MOJCA POKRAJCULJA PRAZNUJE NOVO LETO IN LAČNI NABIRALNIK Predstava / za otroke od 3. leta dalje / pripravlja: dramski krožek OŠ Jurija Vege Moravče / mentorica: Marija Gotar / brezplačne vstopnice. Center za mlade Domžale 17.30 | VEGANSKO! Delavnica priprave veganske hrane / obvezna predhodna prijava. Mestni kino Domžale 18.00 | MORILKA Zgodovinska akcijska drama / počasi tleča pripoved o skrivnostni morilki, postavljeni pred težko dilemo / nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. 20.00 | SICARIO: ONKRAJ ZAKONA Triler, kriminalka / idealistična agentka FBI se zaplete v temačno osrčje boja proti mehiškim kartelom. 11. december petek Knjižnica Domžale 12.00-14.001 PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ Vsak drugi petek v mesecu / prijave na 0172412 04. 17.00 | NOVOLETNE VOŠČILNICE Ustvarjalna delavnica / za otroke od 4. do 8. leta / vodi: Nives Podmiljšak / obvezna predhodna prijava. Za ABONMA živ-žav in IZVEN Lutkovna predstava za otroke / gostuje gledališče MAKARENKO / rezervacije na 041420 610. OŠ Preserje pri Radomljah 18.00 | KADAR MAČKE NI DOMA Komedija, avtorja J. Mortimer in B. Cooke / gledališka skupina Kulturnega društva lože Gostič Homec. Domžalska cerkev 18.00 | SPREJEM LUČI MIRU IZ BETLEHEMA Sprejem za celotno osrednjo Slovenijo / 25. obletnica LMB / organizirajo Skavti / brez predhodne najave. Mestni kino Domžale 18.00 | V SRCU MORJA Glej opis pod 32. december. 20.15 | SICARIO: ONKRAJ ZAKONA Glej opis pod 10. december. 14. december ponedeljek Center za mlade Domžale 17.00 | DIŠI PO PRAZNIČNEM PECIVU Delavnica izdelave minjonov in cupcake tortic / obvezna predhodna prijava. Knjižnica Domžale 19.00 | BOLEČINE IN ZDRAVJE HRBTENICE: KAKO ODPRAVITI, KAKO SE OBVAROVATI? Pogovor / predava: dipl. kineziolog Luka Hren / org.: Športno društvo KinVital / vstop prost. Mestni kino Domžale 20.15| MLADOST Abonma filmski PONEDELJEK Drama / oskarjevec Sorrentino znova skoči v čevlje starejših in modrejših, da bi z nežno, v elegantne kompozicije ujeto dramo razmišljal o minevanju časa. 15* december torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 1. december. Mestni kino Domžale 10.00 | OTROCI Z GORE NAPF Abonma filmski DOPOLDANSKI Drama / nostalgični portret petdesetih otrok, ki živijo na gorskih kmetijah v osrčju Švice pri gori Napf. Knjižnica Domžale 19.00 | SIMBOLNI POMEN PLANETARNIH ENERGIJ V PSIHOLOŠKI ASTROLOGIJI Predava: Samo Kravanja / IPAL-Institut za psihološko astrologijo in psihoanalizo Ljubljana / vstop prost. Mestni kino Domžale 20.00 | DOBRODUŠNI VELIKAN Glej opis pod 11. december. 16 • december sreda Knjižnica Domžale 10.00 | NOŠENJE OTROK Biba leze - cikel srečanj za starše z dojenčki / predava: Urška Podvršič / vodi: Simona Glavan / vstop prost. Dom upokojencev Domžale 16.00 | POZDRAV NOVEMU LETU 2016 Odprtje razstave / razstavlja Danijel Lovro Fugger, akademski slikar specialist. Mestni kino Domžale 18.00 | SREDNJEŠOLCI Drama / ko srednješolska učiteljica vsem učencem pobere prenosne telefone, se morajo naučiti osnov medsebojne komunikacije, vendar ob tem razkrijejo boleče osebne skrivnosti. Abonma filmski PETEK Glej opis pod 14. december. Blunout klub 20.00 | BOSSA DE NOVO Koncert / komorna jazzovska skupina / cena: 8 EUR. 19* december sobota Galerija na potepu 5.30 | LIKOVNA STROKOVNA EKSKURZIJA Dunaj, Aibertina: Romantika ter OdMoneta do Picas-sa / likovni razstavi / strokovno vodstvo Jurij Smole / odhod izpred KD Franca Bernika v Domžalah / prijave na 01722 50 50 do vključno 16. decembra. KD Franca Bernika 10.00 | PO BRATIH GRIMM: VOLK IN KOZLIČKI Za IZVEN Sobotna otroška matineja / lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana / 45' / 3+ / mati koza gre po živež in mali kozlički ostanejo sami doma... Galerija Domžale 10.00 | USTVARJALNA SOBOTA: TIHOŽITJE Ob razstavi Anje Jerčič Jakob / za otroke od 3 let dalje, vabljeni tudi starši / 90 min. / vstop prost. Mestni kino Domžale 16.00 | SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM O ARAŠIDKIH Glej opis pod 32. december. 17.45 | SICARIO: ONKRAJ ZAKONA Glej opis pod 10. december. 20.00 I VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Glej opis pod ij. december. 20. december nedelja Kulturni dom na Močilniku v Dobu 16.00 | BABIČINA MARMELADA Za IZVEN Zabavna predstava o prijazni babici, ki dan za dnem kuha marmelado / rezervacije na 041420 610. Mestni kino Domžale 16.00 | SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM O ARAŠIDKIH Glej opis pod 12. december. 17.45 | VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Glej opis pod 17. december. Rondo v Radomljah 20.00 | PETJE NA PROSTEM Božične pesmi / izvaja Mešani pevski zbor Drouz / vstopnine ni. Mestni kino Domžale 20.15 | SESTRICA Drama / jap. mojster Koreeda se vrača z zgodbo o štirih sestrah, ki se prek drobnih radosti in družinskih ritualov zlagoma povezujejo v družinsko celico. 21. decembi ponedeljek Mestni kino Domžale 18.00 | NOČ KRATKIH FILMOV Posvetili se bomo kratkim filmom, izboru nagrajenih in izpostavljenih kratkometražcev s Festivala slovenskega filma / brezplačne vstopnice. Knjižnica Domžale 19.00 | PRIROČNIK MMS Knjigo avtorice Antje Oswald bo predstavila prevajalka Ksenija Šajn / vstop prost. Mestni kino Domžale 20.00 | SREDNJEŠOLCI Glej opis pod 16. december. BOŽIČ Družinski film / pripovedovanje v slovenščini, 4+ / tretji film o Gašperju in Petri, in o tem, kako pričarati božično vzdušje, ki bo povezalo vse družinske člane. Cerkev sv. Petra in Pavla na Vrhpolju pri Moravčah 19.00 | BOŽIČNI KONCERT GRAJSKEGA OKTETA Z GOSTI Koncert božičnih pesmi / nastopajoči: KD Grajski oktet / gostje: Vokalna skupina Dotik / vstop prost. Blunout klub 20.00 | JEZDECI PROSTRANIH DIMENZIJ Koncert avtorske glasbe štirih prijateljev / cena: 5 EUR. Mestni kino Domžale 20.00 | BOŽIČ PRI COOPERJEVIH Komedija / zvezdniška zasedba nam bo pričarala praznično vzdušje in nas spomnila, da je božič najlepše preživeti z družino, ne glede na to, kakšna je ta. 26 sobota Mestni kino Domžale 10.00 | SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM O ARAŠIDKIH Glej opis pod 12. december. 16.00 | DOBRI DINOZAVER Glej opis pod 5. december. 18.00 | BOŽIČ PRI COOPERJEVIH Glej opis pod 25. december. Šotor pri tržnem prostoru 17.00-01.00 | POP-ROCK VEČER D'Plagiators, Hulahoop in Roundsquare. Hala KC Domžale 19.00 | PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Tradicionalni koncert ob božično-novoletnih praznikih in osrednja občinska slovesnost ob državnem prazniku / glasbeni gostje Godbe Domžale: otroški in mladinski zbor OŠ Dob. Mestni kino Domžale 20.00 | V SRCU MORJA Glej opis pod 12. december. 27* december nedelja Mestni kino Domžale 15.30 | MALI PRINC Anim. domiš. pustolovščina / vsi potrebujemo otroštvo in Malega princa v sebi. Železna jama - Gorjuša 16.30 | KONCERT MEPZ KLAS GROBLJE OB 25-LETNICI SLOVENSKEGA PLEBISCITA Obvezna rezervacija vstopnic na: 031 419 291 ali 041 546 844 / cena 5 EUR. 17.45 | KONCERT MEPZ KLAS GROBLJE OB 25-LETNICI SLOVENSKEGA PLEBISCITA Glej opis zgoraj. Češminov park 17.00-20.00 | OBISK DEDKA MRAZA Mestni kino Domžale 17.45 | VOJNA ZVEZD: SILA SE PREBUJA Glej opis pod 17. december. Hala Komunalnega centra Domžale 19.30 | 45. NOVOLETNI KONCERT Simfonični orkester Domžale-Kamnik / dirigent: Slaven Kulenovič / solista: Domingo Stasi (tenor), Katarina Kozjek (violončelo) / na sporedu: valčki, operne arije, uverture, noviteta Tomaža Habeta, filmska glasba. navijice za ourasie / pripovedovanje in analiza: Mirjam Slanovec in Luka Hrovat. Kulturni dom Vir 19.30 | MOŠKA COPATA: RANKO BABIČ Komedija / cena: 12 EUR / rezervacije: 051843103. Mestni kino Domžale 20.00 | MLADOST Glej opis pod 14. december. 31* december četrtek Šotor pri tržnem prostoru 11.00-13.00 | OTROŠKO SILVESTROVANJE Plesno-glasbeni program: Plesna šola Miki. KD Franca Bernika 18.00 | SILVESTRSKI KONCERT: NEW YORK, NEW YORK ... Za IZVEN Gerschwin, Bernstein, Copland, Bolcom, Glass, Reich, Herrmann, Prokofijev, Dvoržak, Corigliano, Cage, Schoenfield, Piazzolla / nastopajo: Mate Bekavac, Per Rundberg, Marusa in Matjaž Bogataj in ostali. Šotor pri tržnem prostoru 22.00-03.00 | SILVESTROVANJE Info Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale, T 01 722 6 6 00, info@czm-domzale.si www.czm-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ulica 7. avgusta 13, Dob T 041 420 610 Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbiranje in urejanje koledarja: Matija Kralj Fotografije: Alenka Veber, promocijsko gradivo Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Urednik ne odgovarja za spremembe programov. Za točnost informacije odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v januarju pošljite v pisni obliki, do 16. decembra, na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si. ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si 22 I slamnik iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL na kratko OŠ RODICA Obisk finskih učiteljev V prvem tednu oktobra smo imeli na OŠ Rodica prav poseben obisk. Obiskala sta nas učiteljica in ravnatelj ene od finskih šol. Obisk je potekal v okviru projekta Kreativno in ustvarjalno mišljenje, ki na naši šoli poteka preko Erazmus +. Skupaj smo preživeli čudovit teden, spoznavala sta, kako poteka delo na naši šoli. Srečala sta se s številnimi učenci v okviru hospi-tacijskih ur, ogledala sta si celotno šolo in tudi našo dislocirano enoto v Jaršah, spoznala sta delo z nadarjenimi, skupaj z nami sta uživala na Veselem rodiškem popoldnevu, udeležila sta se aktiva ravnateljev. V prostem času sta spoznavala lepote Slovenije.Obisk je bil tako za nas kot tudi za finska gosta pozitivna, prijetna izkušnja, iz katere smo se veliko novega naučili o Finski in finskem šolskem sistemu ter obenem dobili potrditev, da je naša šola dobra šola in da smo lahko ponosni tako na naše učence kot tudi na naše učitelje, ki s svojim delom, notranjo motivacijo in samoiniciativnostjo pri vsakdanjem delu sledijo viziji naše šole: Želimo si biti dobra šola. In kakšna šola to je? Takšna, da so učenci, ko jo zapuščajo, odgovornejši, ustvarjalnejši in bolj sodelovalni kot takrat, ko vanjo vstopajo. Kristina Zupančič, prof. def. ŠD MAVRICA Varstvo med krompirjevimi počitnicami Narava in gibanje na prostem je za nas glavna aktivnost. Na računalnik ali na televizijo sploh ne pomislimo. Dokazali smo, da smo društvo, ki smo izredno dobro povezani z drugimi društvi v Domžalah. Velika zahvala gre akterjem ŽKD Edita, Ez3x, AD AS Domžale, Ribiška družina Bistrica, Zavod 1-23, ki so nam pomagali, da smo za otroke Mavrice speljali res čudovite počitnice oz. varstvo. Uživali so v športnih aktivnostih, kot so atletika, skate, bmx, tenis, košarka in tudi ribolov. Zavod 1-23 nam je pripravil Lego delavnice, v katerih smo razgibali tudi svoje možgančke. Sodelovali so tudi v projektu Za zdravo zabavo, kjer smo bili aktivni udeleženci poleg drugih otrok, ki so prosto uživali počitniški čas. Neizmerno smo hvaležni društvom, ker si vzamejo čas za nas. Varstvo v Mavrici je res enkratno in vse informacije o nas najdete na www.sadmavrica.si. Mojca Grojzdek predsednica društva Osmo tradicionalno srečanje Kaj se skriva v lipi Lipa: Ropotanje motorne žage / spominja me na moje drage, / ko kiparijo v lesu, / in niso preveč v stresu. / Pri izdelavi izdelka /pride prav tudi jelka, / a nam ljubša je lipa, / ki nam v srcih utripa. (Doretina Kadrija, 9. razred, OŠ Col) oš Domžale V sredo, 14. oktobra 2015, so se tri učenke OŠ Domžale udeležile 8. tradicionalnega kiparskega srečanja Kaj se skriva v lipi na Osnovi šoli Col. Poleg učencev šole gostiteljice in naših učenk so se srečanja udeležili še učenci Osnovne šole Otlica in posebna gostja, akademska kiparka Tea Curk Sorta. Namen tega tradicionalnega kiparskega srečanja je, da se učenci spoznajo z lesom kot kiparskim materialom, saj v okviru rednega pouka likovne umetnosti to ponavadi ni mogoče. Vodja kiparskega tabora mag. Silva Karim je ob tej priložnosti zapisala: »Les je trd material in je zaradi te lastnosti za mlade ustvarjalce poseben izziv.« Uršin živ-žav Leto je naokoli in na sončen jesenski dan smo se spet srečali na prireditvi Uršin živ-žav. vrtec urša Dišalo je po kostanju, jabolčni piti in zavitku, po palačinkah in drugih domačih dobrotah iz vrtčevske kuhinje. Otroci so ustvarjali v različnih delavnicah - poslikali so steklene vaze, izdelovali zapestnice in ogrlice, strahce iz balonov in različne prometne izdelke iz lesa. S poslikavo obraza so se otroci spremenili v svoje junake, gledali so lut- klice ali opice. Obiskali so nas gasilci PGD Topole in z našimi strokovnimi delavkami pripravili gasilski poligon. K sodelovanju smo povabili tudi PŠ Miki, ki so plesali z otroki, ŠD Sonček, ki so pripravili športni poligon, in plesalce PK Urška, ki so srečanje popestrili s predstavitvijo standardnih plesov za otroke. Otroci so z barvanjem pobarvank sodelovali v Vse tri učenke naše šole so se s klesanjem lesa srečale prvič, vendar jim je šlo delo odlično od rok. Skico kipa so izdelale že v šoli, na srečanju pa so jo pokazale gozdarju, ki je po njihovih navodilih z motorno žago v grobem izrezal obliko iz hloda lipe. Les so nato odnesle v likovno učilnico in se lotile klesanja. Med samim delom so si učenci lahko vzeli tudi nekaj časa za spoznavanje sovrstnikov in za opazovanje dela akademske kiparke Tee Curk Sorta, ki je v istem prostoru klesala svoj kip. Kiparsko druženje se je zaključilo s simboličnim odprtjem razstave izdelkov in podelitvijo priznanj sodelujočim. Mentorica Lučka Berlot, prof. likovne umetnosti kovni predstavi Zrcalce in Velikanski oreh ter se polepšali v frizerskem salonu. Starši so otroke razveselili z nakupom lastno izdelanih in podarjenih didaktičnih igrač ter knjig, na željo staršev pa smo pripravili tudi stojnico z rabljenimi otroškimi oblačili. Obiskala nas je Pika Nogavička s ponijem, ki so ga lahko otroci jezdili in si sami naredili lutko pegaste de- nagradnem žrebu delavnice Prvošo-lec, še posebej pa so razveselili naše maskote Urše, s katero so rajali, se igrali in se fotografirali. Na dogodek, ki nas druži in ga je obiskalo veliko nasmejanih otrok in staršev iz vseh enot Vrtca Urša, smo zelo ponosni. Polni novih idej in pričakovanj že čakamo naslednjega. Urša Javoršek, Vrtec Urša Jesenska šola računalništva Srednja šola Domžale je v oktobru prvič organizirala šolo računalništva, ki je potekala med jesenskimi počitnicami od ponedeljka, 26. oktobra, do srede, 28. oktobra 2015. Praznovanje rojstnega dneva Pika Nogavička je letos dopolnila sedemdeset let oš preserje pri radomljah V šolski knjižnici OŠ Preserje pri Radomljah smo praznovali 70. rojstni dan vsem dobro poznane prikupne deklice Pike Nogavičke, ki ima po ličkih pegice, oranžne lase, spete v dve kiti, ki navihano štrlita vsaka na svojo stran, obuti dve različni nogavici in čevlja kot dva velika čolna. Knjižničarka Amanda Pokorn in učiteljica Tanja Kastelic ter devet šestošolk, ki jim je šolska knjižnica drugi dom, knjiga pa njihova dobra prijateljica, sš domžale Izobraževanja se je udeležilo 15 učencev iz različnih osnovnih šol. Namen organizatorjev je bil predstavitev programa Tehnik računalništva v obliki različnih delavnic. Prvi li spletno stran za televizijsko oddajo Gostilna išče šefa, pomerili so se tudi v programiranju. V nalogi so morali skozi grafično igro voditi svojega junaka prek različnih izzivov. Pri tem so skupaj pripravile pravo rojstno-dnevno Pikino zabavo. Preživele so sproščen in zabaven ustvarjalni večer ter noč prespale med knjižnimi policami. Dekleta so ustvarjala knjižna kazala, risala Piko Nogavičko, njena hišna ljubljenčka Ficka in konja s črnimi pikami, ob polnoči pa iskale polnočni zaklad. Pika na i je bilo nočno branje in spanje v družbi literarnih junakov, ki jih dekleta še kako dobro poznajo. Tanja Kastelic dan so učenci začeli spoznavati osnove spletnega programiranja, pri čemer so ustvarili spletno stran za kavarni-co. Vzpostavili so tudi spletni strežnik in narejeno spletno stran objavili na svetovnem spletu. Naslednji dan so spoznali glavne komponente računalnika. Po navodilih so razstavili in sestavili računalnik, nato so vzpostavili domače brezžično omrežje z uporabo usmerjevalnika. Naučili so se pravilne uporabe in zaščite pred vdori v omrežje. Zadnji dan je bil namenjen izdelavi spletne strani z uporabo sistema Joomle, ki velja za enega izmed najzmogljivejših in najpopularnejših sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami na svetu. Učenci so izdela- so se nevede učili sintakse in uporabe programskega jezika Python. V želji, da bi učenci zapustili naše prostore veseli in sproščeni, smo vsak dan pripravili tudi urico športnih aktivnosti, šolo računalništva pa smo zaokrožili s podelitvijo simboličnih diplom vsem udeležencem za uspešno opravljeno izobraževanje. Inštruktorja Borut Jagarinec in Tadej Trinko sva bila z delom učencev izredno zadovoljna, najbolj pa naju veseli, da se bodo sodelujoči udeležili šole tudi naslednje leto; nekateri med njimi že razmišljajo o vpisu v program Tehnik računalništva na Srednji šoli Domžale. Tadej Trinko LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 iz naših vrtcev in sol na kratko Primož Trubar na obisku Ob 31. oktobru, dnevu reformacije, smo v tednu od 19. do 23. oktobra učenci od 5. do 9. razreda OŠ Dob v gledališču na Močilniku prikazali igro Primož Trubar. oš dob Igro smo vadili in jo zaigrali pod vodstvom učiteljic strokovne pomoči Brigite Jahic, Nataše Kalin, Nataše Avbelj in Barbare Černčič. Igro več - v igri uživamo in smo ponosni na Trubarja in nase, saj so gledalci naše delo vsakič nagradili z gromkim aplavzom. smo predstavili učencem od 2. do 9. razreda OŠ Dob in PŠ Krtina, v popoldanskem času smo jo zaigrali tudi za naše starše in krajane, nastopili pa smo tudi v Medgeneracijskem centru Bistrica. Igro smo predstavili z namenom, da bi učenci spoznali Trubarjevo življenje in njegovo življenjsko pot. Na prvi predstavi nas je krivila trema, po šesti uprizoritvi pa te ni Tematski dan Begunci v Evropi V sredo, 4. novembra, smo na Srednji šoli Domžale imeli tematski dan o begunski problematiki, s katero se soočamo v Sloveniji in Evropski uniji. sš domžale Dogodka smo se z velikimi pričakovanji udeležili dijaki in dijakinje četrtih letnikov gimnazije. Sofija Baškarad, profesorica filozofije, je v sodelovanju z nekaterimi predavatelji in strokovnjaki s tega področja pripravila izčrpna in zanimiva predavanja, delavnice in diskusije, dijaki pa smo se lahko preizkusili tudi v vlogi državljanske porote. Na večino udeležencev je zagotovo največji vtis naredil pogovor z beguncem. Dijaki smo imeli priložnost dobiti informacije o situaciji iz prve roke, saj nam je begunec predstavil svojo šokantno osebno zgodbo in skupaj s Pogovor z beguncem prostovoljcem Slovenske filantropije veliko govoril o razmerah na slovenskih mejah, kjer vsakodnevno pomagata prebežnikom skupaj z mnogimi prostovoljci, policisti, vojaki in drugimi, ki se jim lahko le iskreno zahvalimo za njihovo delo. Glede na videno in slišano smo si lahko ustvarili lastno mnenje o begunski krizi. Menim, da je bil dogodek odlično organiziran in izpeljan. Večina dijakov in dijakinj je bilo nad tematskim dnevom navdušena ter domov odšla z obilo novih informacij in vtisov. Na taboru socialnih veščin v Bohinju V OŠ Venclja Perka vsako šolsko leto v jesenskem času organiziramo tabor socialnih veščin, ki je namenjen socialno močnejšim, zrelejšim učencem, predstavnikom skupnosti učencev šole in otroškega parlamenta. oš venclja perka Namen tabora je temeljita obravnava že spomladi napovedane teme za otroški nacionalni parlament in prenos znanja v šolo. Letos je tabor potekal od 9. do 11. oktobra 2015 v domu Gozdne šole v Bohinju. Petindvajset učencev od 7. do 9. razreda je tako tri dni intenzivno premlevalo pasti mladostništva. Kaj jih v obdobju odraščanja ogroža? V kakšne pasti se lahko ujamejo? Zakaj nekateri mladostniki hitreje podležejo, drugi pa sploh ne? Kako se lahko zavarujemo? Kaj lahko naredimo? To so bila vprašanja, na katera so učenci iskali odgovore. fotografij. Razlog za to, da se nekateri mladostniki hitro znajdejo v pasti, je v slabi samopodobi, ker v kritičnem trenutku ne znajo reči ,ne', kar izhaja iz občutka varnosti in pripadnosti, ki ga razvijejo v določeni družbi. Zaključili smo z ugotovitvami, da bomo morali delati na področju samo-podobe, varnosti ter na medsebojnih odnosih in na razvijanju občutka sprejeto-sti v skupnostih. Ponovno bomo morali predstaviti posledice nepremišljenih objav slik na spletu. Razmisliti je treba tudi o prijateljstvu ter o vzrokih in pomenu vključevanja v skupnosti. Učenci so pri- Z igro smo želeli na preprost, a sporočilno močan način pokazati in ozaveščati sporočilo ne samo o pomembnosti Trubarjevega kroga, ampak tudi, kako pomembno je danes, da negujemo svoj jezik in smo ponosni nanj. Igro bomo zaigrali tudi na drugih šolah v naši okolici. Alen Nahtigal, 9. A Begunsko situacijo smo lahko videli z drugačne perspektive in se naučili, da naj bomo do vsakdanjih medijev kritični. Mnogokrat se namreč na poročilih nek dogodek prikaže samo z enega vidika, novinarji nam posredujejo nerealno sliko. Nedvomno je to precej občutljiva tema, zato smo bili priča tudi nekaj burnim diskusijam in ne-strinjanj med dijaki. Vendar je to normalno, ljudje imamo različna mnenja. Na delavnicah smo se tudi naučili, da je treba povedati, kar mislimo, po drugi strani pa tudi poslušati sogovornika, čeprav se morda z njim ne strinjamo. Seveda je treba svoja stališča znati Učenci so največkrat izpostavili zasvojenosti z drogo, s cigaretami, z alkoholom in računalnikom. Učenci vključevanja v splet ne zaznavajo kot nevarnost, saj se ne zavedajo posledic vključevanja vanj in objavljanja svojih šli do mnogih novih spoznanj in svoja znanja bodo prenesli v šolo, kjer se bodo s svojimi sošolci v oddelkih spraševali o pasteh mladostništva. Mag. Karlina Strehar OŠ Venclia Perka zagovarjati, utemeljevati in podpreti z dobrimi argumenti. Le tako lahko vodimo smiseln in strpen pogovor, od katerega imata oba udeleženca korist. Begunska kriza je eden največjih preizkusov Slovenije in Evrope v zadnjem času in sami si pišemo svojo zgodovino. Upamo, da se bo vse dobro razpletlo in da je učbeniki ne bodo omenjali kot obdobje, ko se Evropa ni znala pravilno in pravočasno odzvati ter je odpovedala na celi črti. Kristian Wicher diiak 4. letnika gimnaziie Zbiralna akcija za Zavetišče Horjul Na OŠ Domžale smo imeli v oktobru zbiralno akcijo za Zavetišče za zapuščene živali Horjul. OS DOMŽALE Zavetišče Horjul je bilo ustanovljeno oktobra 2005, torej natančno pred desetimi leti. V zavetišču je tudi kar nekaj najdenčkov iz občine Domžale. Cilj delovanja zavetišča je popolna rehabilitacija najdenih živali in njihova oddaja v nov dom. V zbiralni akciji smo zbirali mačjo in pasjo hrano ter odslužene odeje in brisače. Izkupiček zbiralne akcije je bil odličen, saj smo s pasjo in mačjo hrano napolnili več škatel in prav tako z odejami in brisačami, ki bodo v mrzlem delu leta kužkom in mucam v zavetišču še kako prav prišle. Ob tem bi se zahvalila vsem, ki so pri akciji sodelovali ter s tem pomagali zapuščenim in izgubljenim psom in mačkam. Poleg zbiralne akcije smo organizirali tudi dva ,pasja' obiska. Na prvem obisku, ki je potekal pred zbiralno akcijo, je v šolo prišla psička Leila. Psička Leila je bila iz Zavetišča Horjul posvojena pred devetimi leti. Ob posvojitvi je Polona Samec, ki je vodja Zavetišča Horjul, povedala, da so Leilo (takrat še Bajso) našli v Domžalah, kjer so jo lastniki zapustili in je nekaj dni postopala po domžalskih ulicah. Bila je prestrašena in nekoliko nezaupljiva do ljudi. Po petih letih šolanja v pasji šoli, je Leila opravila tečaj za zavetiške pse, izpit BBH ter vse štiri razrede pasje di- scipline Rally obedience. Tudi na šoli je Leila pokazala, da se zna lepo vesti. Leila je bila prisotna tudi pri šolski uri v oddelku 5. C. Pogovarjali smo se o odgovornem lastništvu domačih živali ter skrbi zanje. Tudi učenci so se lahko preizkusili v obvladovanju psa ter sami z njo poizkusili nekaj osnovnih vaj, seveda v zameno za priboljšek. V začetku novembra je oddelek 5. C obiskal tudi kuža iz društva terapevtskih psov Tačke pomagačke. Jana Miklič je učencem predstavila pasje čute ter kako pse ljudje uporabljamo pri različnih poklicih. Seveda pa brez crkljanja in božanja tudi tu ni šlo. UčiTELjicA OŠ Domžale mag. Urška Gorian VRTEC DOMINIK SAVIO November v vrtcu V vrtcu Dominik Savio v letošnjem šolskem letu izvajamo projekt Raj-žamo po Domžalah. Vsak mesec se posvetimo drugi temi, v novembru je bilo to Odkrivamo cerkve in kapelice v našem okolju. Na sprehodih smo odkrivali znamenja, kapelice in križe, ki so jih postavili naši predniki. Župnik Klemen Svetelj nam je podrobneje predstavil našo župnijsko cerkev. Več časa smo posvetili umetnosti, pozorno opazovali in opaženo izrazili skozi skulpturo oz. sliko. Spoznavali smo nove pojme kot so kip, freska, vitraž ... Spoznali smo, da so predniki vse to postavili z nekim določenim namenom, zahvalo oz. s prošnjo in tako odkrivali kulturno dediščino v najbližjem okolju. Ana Dolinšek PLESNI KLUB MIKI Počitnice, kjer nismo prav nič počivali V času krompirjevih počitnic, med 26. in 30. oktobrom, je Plesni klub Miki za otroke iz okolice organiziral počitnice, ki so jih preživeli zelo aktivno in ustvarjalno. Vsak dan so zjutraj najprej malo potelovadili in nato spoznavali plesne tekmovalne disciplino, kot so show dance, hip-hop, standardni in latinsko-ame-riški plesi, itd. Po novo osvojenem plesnem znanju so nadaljevali s športnimi aktivnostmi, vsak dan pa se jim je predstavilo zanimivo športno društvo iz okolice in prikazalo, s čim se ukvarjajo. Otroci so se tako preizkušali v lokostrelstvu, namiznem hokeju, karateju, francoskemu boksu (savateju) in v ameriškem nogometu, ki so ga predstavili Tigers iz Domžal. Poleg športnega udejstvovanja so otroci vsak dan trenirali tudi svoje možgane na delavnicah kreativnega razmišljanja po DeBonu, ki jih je vodila Saša Eminič Cimperman. Kreativne delavnice smo seveda povezali tudi s športom in tako razmišljali, kaj vse je potrebno storiti ob organiziranju športne prireditve, kako predani morajo biti profesionalni športniki in zakaj. Vsak dan so se otroci zabavali tudi na svežem zraku, spoznali kakšno staro ljudsko igro, se spoznavali skozi pantomimo ter še in še. Dolgčas jim zagotovo ni bilo, poleg novih znanj in idej pa so med seboj stkali tudi nova prijateljstva, za katera verjamemo, da se bodo še dolgo obdržala. Zahvaljujemo se vsem športnim društvom, ki ste nam priskočili na pomoč in z nami soustvarili tak pester počitniški program, prav tako pa zahvala tudi Zavodu za šport RS Planica, ki je program tudi finančno podprl. TjAŠA DERSTVENŠEK 24 I slamnik KULTURA ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si VSAK DAN MORA BOLET NEJC GAZVODA, REŽISER, PISATELJ, DRAMATURG IN SCENARIST Ves čas vztrajno ustvarja vrhunske projekte, ki jih je preveč, da bi vsakega posebej predstavili na tem mestu. Lahko pa vsaj delno predstavimo njihovega avtorja. Lenart Zajc Foto: Darko Herič Nejca Gazvodo sem spoznal pred leti, ko sva oba sodelovala z novomeško založbo Goga in je bil zelo mlad avtor zelo dobre zbirke kratkih zgodb Vevericam nič ne uide. Hitro sva se dobro razumela. V prihodnjih letih je sledil skupen obisk Frankfurtskega knjižnega sejma, pa pozneje sodelovanje v okviru Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Začel si ustvarjati že zgodaj, v osnovni šoli v šolskem glasilu, v gimanziji pa kar s prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide. Kaj je bil tisti vzgib, zaradi katerega si se odločil, da sploh začneš pisati? Nekako se je treba spopasti s svetom. Lahko to izpiješ, iztečeš, iztepeš, lahko pa izpišeš. Ne vem ... nikoli me niso silili, da berem. Vedno sem to počel sam od sebe. Fasciniran sem bil nad svetovi, ki sem jih odkril. In sem začel kreirati svoje. Pravijo, da prezgodnje nagrade in slava na avtorja lahko slabo vplivajo. Tvoje Vevericam nič ne uide so bile nominirane za najboljši literarni prvenec, in leto pozneje je tudi dejansko dobila nagrado Zlata ptica. Zdi se, da s tabo ni bilo tako, nenazadnje Vevericam je sledil roman Camera obscura, ki je bil nominiran za nagrado Kresnik... Kako si takrat kot zelo mlad človek doživljal vso to literarno slavo? Pa saj ne kuham ali prepevam v nedeljo na televiziji, da bi bil slaven. Zagotovo so me malo povohali v literarnih krogih, ampak na koncu ni nihče imel nič od tega. Nikoli nisem razmišljal o svoji 'poziciji'. Mogoče je to tudi moja napaka, ne vem. Se ti pa družbeno življenje tako in drugače definitivno razgiba, dosti bolj, kot bi se mi kot okroglemu nič kaj lasatemu špeglarju brez tega. Zato sem bil takrat kar vesel, da sem bil 'umetnik'. Baš denarja ni v tem, je pa kakšna noč in jutro, ki pusti poseben okus. Veliko si pisal o svoji generaciji, o njenem dojemanju sveta in njenih problemih. Bi lahko tvojo literaturo imenovali tudi angažirana? Prosim, ne. Vedno imam občutek, da če začnemo govoriti o angažirani umetnosti, v Sloveniji ne sežemo dlje od klišejskih tajkunskih zgodb in forsiranih socialnih situacijah, kjer nižji sloj trpi pod kapitalskim kladivom debelih šefov s cigarami, ki jih nato ugašajo na njihovih izstradanih obrazih oziroma na drugi strani razne gledališke predstave, kjer urin in kri tečeta po zemljevidu Evrope. Da takoj razčistimo - angažirana umetnost je skoraj edina, ki se jo splača delati. Ampak angažirana je lahko drugače, dosti bolj subtilno. Kot to počneta brata Dardenne v svojih filmih, recimo zadnjim, Dva dneva, ena noč, kjer je socialna stiska predstavljena tako zelo človeško, da po ogledu v sebi podivjano premlevaš svoje dileme, poglede, svetovne nazore. Na tak način me angažma zelo zanima. Zadnje čase vse bolj. Ampak sam sebi ne bom nikoli oprostil, če bom šel v projekt, ki jezdi na hrbtih zatiranih in trpečih zato, da dobi svojih pet minut slave v medijih. Ni šans. Zelo dobro bom premislil, kako se kaj takega lotiti. Lajf ni ta hipsterija, emocionalna distanca, ironija, ki dominira v 'mladi umetnosti'. Na dolgi rok bo to, da si ne upajo biti ljudje z napakami, ta folk to pobilo. Lupine bodo. Kaj misliš o trditvi, da je dolžnost sodobnega umetnika opozarjati na težave tega sveta in tudi skozi svojo umetnost nastavljati družbi zrcalo? Se mi zdi, če ti je vsaj približno ok v življenju in če ustvarjaš, si skoraj dolžan razmišljati o teh stvareh. Mogoče to ne izražaš direktno v svojih delih, kar je tudi popolnoma legitimno. Ingmar Bergman ni bil socialno angažiran, ampak njegova dela so neverjetno človeška. Tudi to je angažma. Po napadu na Pariz sem zasledil neko drobno novico, da se je brat enega izmed teroristov predal, da je jasno povedal, da noče biti s tem povezan, da brata obsoja. Ta človek me zelo zanima, recimo. Dosti bolj kot vojna mnenj na facebooku, kjer se za vsako francosko zastavo na profilu najde sodobni heroj, ki s polnimi pljuči opozarja na pozabljene žrtve v Siriji in Libanonu, naslednji dan pa že čez okno fotografira sneg in jo objavi na profilu, unikaten kot milijardo ostalih inter-netnih snežink. Odkar je lahko vsak s tako lahkoto angažiran in izraža svoje prepričanje z ostalimi, so se določene stvari razvrednotile. Ker ni person, ne v umetnosti, ne v politiki, ki bi jim zaupali, vsak zavzame svojo pozicijo in strelja na nasprotnika, v resnici pa smo vsi na istem čolnu, ki ga pridno luknjamo. Ampak naj ostane pri tem. Ne bom še jaz pljunil svojega mnenja v bazen. Je že do roba poln. Si pred vpisom na Akademijo za gledališče, radio, film kdaj premišljeval o kakšnem drugem študiju? Na nek način ne. Zanimali sta me še primerjalna književnost in filozofija. Ko o tem razmišljam zdaj, si želim, da bi študiral v takem sistemu, kjer bi lahko prvih nekaj let študiral filozofijo, psihologijo, sociologijo, umetnostno zgodovino, književnost, šele nato nadaljeval z režijo in filmom. Tehnično se režije priučiš v enem mesecu. Pravil je za eno drobno knjižico. Vse ostalo je tvoj pogled, ki mora biti širok in prediren, kakor se le da. Kako, da si kot svojo smer izbral ravno film? Ne izbiraš, v kaj se boš zaljubil. Film je obsesija, je neusmiljen v tem, kako zelo te zahteva kot celega človeka. Ampak če kot šmrkavec nisem vedel prav veliko, sem zagotovo vedel to, da raje živim v konstantni negotovosti glede eksistence, hkrati pa tako s polnimi pljuči lovim vse moje muze. In to me drži še danes, kar pomeni, da se petnajstletni Nejc vsaj v nečem ni motil, če je že mislil, da je Tanka rdeča črta slabši film od Reševanja vojaka Ryana. Velik vpliv je name imela tudi delavnica v srednji šoli, ki jo je vodil Janez Lapajne, s katerim prijateljujeva še zdaj. Napisal si tudi gledališko dramo Gugalnica, ki jo je režiral Janez Lapajne. Kako se ti je zdelo videti svoje besedilo na odru? Gugalnice se zelo slabo spomnim, ker sem bil na smrt živčen. Takrat sem bil, kaj pa vem, 24? Najbrž je bila ok, zagotovo je Lapajne iz teksta potegnil veliko, ampak potem je predstava nekako izginila iz radarja, na Pante-onu slovenske kritike in selekcije pa nimam svojih odkritih navijačev, kar tehnično malo oteži stvari. Vse, kar naredim, je moj novi prvenec, samo ignorirajo me vsakič lažje. Kar mi v bistvu zelo ustreza. Nekje vmes sem izgubil titulo 'glasnika generacije' in ta detronizacija je najlepši dogodek mojega profesionalnega življenja. Tvoj gledališki režijski prvenec je bila Železna gora Dušana Šarotarja, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Kakšna izkušnja je bilo zate delo z lutkami? Krasna. Še zdaj imam tremo pred Šarotarjem, ker sem mu tako bistveno spremenil tekst, če bi bil on manj subtilen avtor in manj krasen človek, bi me najbrž defenestriral. Ampak takrat sem samo tako znal postaviti tak poetični tekst. Škoda, da predstava ni dalj časa obstajala. Še kdaj bi delal lutke. Veliko si že ustvaril na filmu. Študijski in diplomski film, celovečerni filmi Izlet, Dvojina ... premalo prostora je, da bi vse našteli. Deluješ pa tudi v gledališču, kateri medij ti je bližje (in zakaj)? Drugače sem ateist, edino pri tem vprašanju sem mormon - vse žene imam isto rad. Glej, če mi zdaj daš denar, svobodo in rečeš 'Akcija!', bom izbral film. Ampak pri meni je ljubezen do zgodbe vedno prevladala. Saj jaz v teatru ne brazdam po gledališkem jeziku in se trudim kazati režijske mišice. Pripovedujem zgodbo. Uživam v igralcih. Raziskujem medij, kako funkcionira čas v teatru, prostor, kako funkcionira elipsa v filmu, kako lahko skozi te stvari, ki jih imam, povem to, kar imam za povedati. V teatru sem neskončno užival, tako v Mini teatru kot v MGL-ju. Mimogrede, vsak bi moral dati čez izkušnjo, ko Barbara Hieng Samobor po generalki govori o tistem, kar je videla. Moj scenograf je bil tako očaran, da en teden ni spal. Menjavo straže si režiral in napisal tekst. Je težko priti do uprizoritve dramskega teksta? V tem primeru me je povabila direktorica MGL Barbara Hieng Samobor in priložnost sem takoj zagrabil, noro sem bil srečen. Nisem pa se nato usedel na pivo ter razmišljal o poziciji mladega dramatika in njegovih tegobah v postdramskem prostoru, ampak sem razmišljal o zgodbi. Tako vedno delam. Večjo dolžnost čutim do ljudi, ki so mi dali priložnost in do mojih gledalcev kot do tega, da penetriram v sistemske napake umetnosti pri nas. Kako se ti je zdelo postavljati lastno besedilo na oder? Lepo in težko. Igralci imajo občasno občutek, da se kot dramatik ne boš ločil od svojega teksta, potem pa, ko sem ven mirno pometali nekaj prizorov na račun tempa in v korist uprizoritve, so ugotovili, da sem ob vstopu na oder le režiser. Je delo z igralci na odru bistveno drugačno kot delo z igralci v gledališču? Delam realistične zgodbe, to, kar je pri nas že skoraj psovka. In pri meni igralci ustvarijo lik, ga poskušajo razumeti, mu najdejo motivacijo, glas, gibanje, pogovarjamo se o reagiranju na situacije, o drobnih pogledih, trenutkih tišine. Tako na filmu kot v gledališču. Medij do neke mere zahteva svoje, ampak niti približno ne tako, kot si ljudje predstavljajo. Vso to blebetanje o objektivih in izrezih pri filmu in rampi in glasu do zadnje vrste v teatru je čista bedarija. Na te stvari se obesijo igralci, ki niso sigurni v svoje bistvo - v igro, v lik. Pri Menjavi straže sem res delal s fenomenalno ekipo. Nina Rakovec je itak 'moja', pa tudi še koga drugega sem skozi ta proces 'posvojil'. Vsi so naredili izjemne vloge. Gašper je nor, take koncentracije in predanosti že dolgo nisem videl. Uroš Smolej je čisto kontra sebi, neverjetno prepričljiv, Domen Valič spretno krmari moralno zelo kompleksen lik, Milan Štefe fasci-nantno biva v dveh svetovih naenkrat, Tjaša Železnik konstantno išče zatrto človečnost v sebi, Janez Starina samo z drobnimi detajli nemo naslika celotno zgodovino lika, Nina Rakovec pa itak vedno znova potrjuje, da ni človeka, ki ga ne bi nosila v srcu. Nismo se ukvarjali s tem, kako bomo našli oder ali začutili notranjo boginjo. Preprosto so na odru postali ljudje, iz mesa in krvi. Me pa boli, kako zelo je to spregledano v našem prostoru. Ampak, kaj pa jaz vem. V teatru bom vedno 'tisti filmar', v filmu 'pisatelj', v pisateljevanju 'filmar', v režiranju za oder 'predvsem dramatik', kot dramatik 'malo filmar, malo pisatelj'. Samo čakam, kdaj se bom spremenil v hrošča. Od kod ideja za postavitev vse zgodbe v gostilno, ki je tik pred prenovo? Gostilna pred prenovo niti ni tako bistvena za zgodbo - sprememba, ki s tem visi v zraku, je tista, ki zavrti koleščka. Ideja je prišla iz čisto konkretne situacije, ko sem v nekem žmohtnem ljubljanskem baru opazoval poglede staroselcev in prišlekov, ki so kot bali-stični izstrelki švigali od mize do mize. Vse ostalo je bila nato kreacija, ta osnova pa mi je dala za podlago konflikt, tako bistveno zibelko zgodbe. Poleg izvrstnih karakterjev se vseskozi poigravaš tudi s stereotipi, skozi katere podajaš zgodbo. Zakaj? Ko sem visel po raznih beznicah, sem vedno znova naletel na dva tipa natakaric - na srčne, glasne dekline, ki ti srce prinesejo na pladnju, dokler ne ugotoviš, da so ti v resnici postregle tvojega, in na že od vsega utrujene veteranke, ki v dnevu uporabijo vsega pet besed, ker vsaka dodatna pomeni morebiten nov osebni stik, od katerih so že popolnoma izmučene. In meni je to izjemno zanimivo. To je lajf. Lajf ni ta hipsterija, emocionalna distanca, ironija, ki dominira v 'mladi umetnosti'. Na dolgi rok bo to, da si ne upajo biti ljudje z napakami, ta folk to pobilo. Lupine bodo. Mora bolet. Vsak dan mora bolet, drugače ni nič. Drugače si nič. No, da nadaljujeva - vedno vzamem okvir lika, ki je hitro prepoznaven, nato pa mu dodam človeškost, specifičnost, izjemnost, ki funkcionira ne glede na okvir. Stereotipi obstajajo z dobrim razlogom - ker načeloma držijo in s tem ni nič narobe! Nianse so tiste, ki človeka, čeprav paše v stereotip, delajo človeka. Lik Mladena, ki ga igra Uroš Smolej, je na prvo žogo nasilnež, a gledalcu je takoj jasno, kako ranjen je ta človek zaradi izgube dostojanstva. Isto Peter - on ni pijanček mehkega srca. Je zelo sebičen človek. Ki pa ravno v svoji sebičnosti in nemočnosti najde skrajnost, da naredi nekaj zelo človeškega. In to je to. To me zanima. Vsi se slej ko prej nekje ujamemo. Ko plezamo iz te pasti, nastane umetnost. In takrat hočem biti zraven. Več o predstavi ne bi povedal, naj ostane nekaj skrivnosti za na oder. Bi te pa, preden zaključiva, vprašal, kaj načrtuješ zdaj. Nadaljevati z gledališčem, se vrniti k filmu ali pa morda kakšen nov roman? Bil bi mnogo srečnejši človek in mnogo bolj pomirjen s svetom, če bi ti na to vprašanje znal odgovoriti. □ LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 kultura © Kulturni dom Franca Bernika Domžale DECEMBER 2015 MESEČNI KOLEDAR ponedeljek, 30. november 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 1. december 20.00 / abonma gledališki RUMENI in IZVEN Nejc Gazvoda: MENJAVA STRAŽE Mestno gledališče ljubljansko / režija: Nejc Gazvoda / igrajo: Gašper Tič, Nina Rak-ovec. Domen Valič, Uroš Smolej / Predstava avtorja mlajše generacije o slovenskem značaju in ljudeh, vezanih na usodo enega bifeja. sobota, 5. december /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Polonca Bartolj: DOBER VEČER GOSPODIČNA SNEG lutkovna predstava / Lutkovno društvo Lutkomotiva / režija: Polonca Bartolj / nastopajo: Polonca Bartolj, Marko Guštin, Erik Staniša, Janez Badovinec / 35' / 3+ / Zasnežena zgodba o majhnih, a velikih stvareh, o snegu in kačjem pastirju. ponedeljek, 7. december / 20.00 / abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Erlend Loe: DIVJAK komedija / SiTi Teater in Kreker / režija: Aleksander Popovski / dramatizacija romana Doppler Erlenda Loeja: Simona Semenič in Milan Markovič Matis / igrajo: Uroš Furst, Katarina Čas, Primož Pirnat / Komedija o človeku, ki se upre pravilom življenja ... in se sam odseli v gozd. torek, 8. december / 20.00 / abonma koncertni MODRI In IZVEN VONJ PO AZIJI koncert / program: Shankar, Debussy, Takemitsu, Godowsky, Koechlin, Roussel, Sheng, Saariaho / nastopajo: Irena Kavčič, Igor Mitrovič, Jože Bogolin, Per Rundberg, Jure Cerkovnik, Pavle Ravnohrib / Koncertno potovanje, tokrat v daljne dežele - vonj, mamljlvost in mističnost oddaljenega, nedostopnega. sobota, 12. december /10.00 / Sobotna otroška matineja / brezplačne vstopnice Jacob Grimm: JANKO IN METKA lutkovna predstava/Lutkovno gledališče Kranj/režija: Cveto Sever/nastopa: Boštjan Sever / 40' / 3+ / Klasična Grimmova pravljica o bratcu in sestrici, ki se izgubita v gozdu. / v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale sobota, 19. december / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Po bratih Grimm: VOLK IN KOZLIČKI lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana / režija: Robert Waltl / igrajo: Milan Štefe, Tomaž Pipan, Nina Skrbinšek /45'/ 3+/ Mati koza gre po živež in mali kozlički ostanejo sami doma, pred vrati pa jih čaka volk. četrtek, 31. december /18.00 / za IZVEN Silvestrski koncert: NEW YORK, NEW YORK... koncert / program: Gerschwin, Bernstein, Copland, Bokom, Glass, Reich, Herrmann, Prokoftjev, Dvoržak, Corigliano, Cage, Schoenfield, Piazzolla / nastopajo: Mate Beka-vac, Per Rundberg, Marusa in Matjaž Bogataj, Božena Angelova, Santa Vizine, Aco Bisčevič in ostali / Tradicionalno silvestrsko koncertno rajanje gre na glasbeni izlet v New York. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 u www.kd-domzale.sl sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabemika knjige za odrasle Susan Cain Tihi: moč introvertiranih ljudi v svetu, ki ne zna molčati Mladinska knjiga, 2014 Dandanašnji svet, ki daje prednost pojavnosti pred vsebino, se zdi kot ukrojen za klepetave in naspidirane ekstrovertirance. A navdušenci nad modelom hiperproduktivnega, družabnega in drznega posameznika spregledajo, da večina civilizacijskih dosežkov, na katere se vsi tako radi opiramo, ni zrasla na mentalnih zelnikih ljudi, ki denimo raje pišejo kot mislijo (ali denimo delajo selfije na pogrebih). Avtorica se s precejšnjo zagovorniško vnemo postavi na stran introvertiranih ali tihih, kot pravi. Za njih naj bi veljalo velja, da razmišljajo v kompleksnejši maniri, da so nagnjeni k debatiranju, opredeljuje jih zmernost, melanholija. Opiše svojo izkušnje in zagate, iz katerih se je morala kot tiha reševati. Zanimivo branje o osebnostih lastnostih, ki nikakor niso za odmet, ko razmišljamo o uravnoteženju in umirjanju naše nevrotične družbe. V tretji knjigi dr. Dušan Rutar nadaljuje psihoanalizo z Ano, ki je v prvih dveh knjigah Ne, oči, ne! in Materina roka razkrila grozljive dogodke iz svojega otroštva, v katerem sta jo zlorabljala tako oče kot tudi mati. V tretji knjigi analiza opazno napreduje in Ana vendarle začenja pridobivati več samospoštovanja, začne prevzemati odgovornost za odnose, ugotovi, da je lepo, če te ima nekdo rad nazaj, čeprav to posledično pomeni, da ti ne more biti več vseeno, kakšen si ti do njega ... Čeprav v tretji knjigi, potem ko se je zdelo, da je Ana že tako ali tako doživela vse najhujše možne grozote, ki jih otrok lahko doživi in jih nikoli ne bi smel, zvemo še za zlorabo s strani duhovnika ter za prodajanje Ane s strani matere za denar, se zdi, da se je Ana izvila iz začaranega kroga odmikov in ponovnih zdrsov v depresivna stanja. Končno si je upala povedati vse in ob tem spoznala, da je lahko ljubljena kljub tej zaznamovanosti. Da je vredno živeti naprej. Suzana Zagorc Kaj pa vidva čakata? Umco, 2015 Znano je, da se vedno več parov sooča z neplodnostjo. Suzana Zagorc se je opogumila in svojo zgodbo zapisala v obliki knjige, ter tako razbila veliki tabu - o tem se ne govori. Ko vstopiš v svet odraslih, si želje po navadi sledijo nekako takole - služba, partner, dom, otrok. Nikoli ne pričakuješ, da se bo zataknilo pri zadnji želji - otrok. Suzana nas popelje od njene odločitve, ko sta se s partnerjem odločila, da je čas za otroka. Nikoli si ni predstavljala, da bo pot do te tako zaželenje 'štručke' posuta s trnjem in solzami. Pot jo vodi skozi uradno medicino, ki sam pojem zanositve spremeni v nekaj neosebnega in razvrednotenega. Do alternativne medicine, ki išče ranljive ženske, ki so za to, da bi zanosile pripravljene kupiti in preizkusiti vse mogoče ter za to zapraviti nepredstavljive vsote denarja. V procesu, ki se mu reče umetna oploditev, lahko par izgubi svojo bit, svojo zasebnost in z vsakim nenamernim vprašanjem 'Kaj pa vidva čakata?' rana postane globlja. Potrebno je veliko moči, medsebojnega podpiranja in zaupanja v ljubezen, da zveza preživi tako preizkušnjo. Želeni rezultat pa ni nikoli zagotovljen. Steve Peters Ukrotite šimpanza v sebi Učila, 2015 Pokojni France Bučar je kot predsednik parlamenta enega od bolj šegavih poslancev nekoč ukrotil, češ da v parlamentu že ne bo dovolil afne guncat. Kje koreninijo težnje po afnanju parlamentarcev in vseh nas, nam s simpatično razlago človekovega obnašanja pokaže britanski psihiater Steve Peters. Naše umevanje in ravnanje naj bi bilo namreč rezultat dinamičnega prepleta treh podsistemov, ki jih Peters poimenuje: človek, šimpanz in računalnik. Človek predstavlja našo racionalno plat, kognitivni del, ki domuje v čelnem režnju in deluje, pozor, petkrat počasneje kot šimpanz, ta predstavlja čustveno, impulzivno plat. Šimpanz v nas zato neprestano spodnaša tla človeku, ki si prizadeva obvladati, delovati v skladu z načeli razuma. Tako človek kot šimpanz se pred oblikovanjem odziva obrneta na računalnik, ki predstavlja nekakšen referenčni center s preteklimi izkušnjami, vtisi, navadami. Zanimiva knjiga o tem, kako razumeti in obvladati čustvene odzive. knjige za otroke in mladino Sarah Cohen-Scali Max Cankarjeva založba, 2015 Med drugo svetovno vojno so nacisti oblikovali program, ki so ga imenovali Lebensborn, s katerim so želeli ustvariti čisto arijsko raso, ki bo vladala tudi po zmagi tretjega rajha. Max začne pripoved že v maternici. Rojen je na Hitlerjev rojstni dan in je že takoj na začetku deležen posebne pozornosti. Kmalu ga odvzamejo materi in pošljejo v poseben vzgojni program, ki naj bi iz njega naredil elitnega arijskega nacista. Na začetku vojne vidi Max nacistični svet popoln, ko pa sreča Lukasa, poljskega Žida, se mu začne odkrivati drugačna resnica ... Emiel de Wild Bratovska skrivnost Založba Zala, 2015 Nizozemski avtor se je s svojim literarnim prvencem Bratovska skrivnost v hipu povzpel med uveljavljene nizozemske mladinske pisatelje. Za roman je prejel nagrado srebrno pero, knjiga pa se je uvrstila tudi med bele vrane, v izbor najboljših knjig z vsega sveta. Enajstletnemu Joeriju se življenje postavi na glavo. Najprej ga starša pustita cel mesec pri babici. Ko pa prideta ponj, ga peljeta v novo hišo, v nov kraj, v novo šolo. Predvsem pa starša ne omenjata brata Stefana, zdi se kot, da ne bi obstajal. Joeri ne more izvedeti nič o njem, a močno ga pogreša, zato mu piše pisma. Skuša pa tudi ugotoviti, kaj se je v resnici zgodilo z njim. Pri tem mu malce vsiljivo pomaga tudi sošolka Lonneke, ki je tudi sama polna skrivnosti in presenečenj? Bo Joeri izvedel resnico in se bo pripravljen soočiti z njo? Maja Kastelic Deček in hiša Mladinska knjiga, 2015 Deček in hiša je prva avtorska slikanice slikarke in ilustratorke Maje Kaste-lic, za katero je nedavno prejela tudi nagrado Kristine Brenkove, bila pa je tudi med tremi slovenskimi knjigami, ki so jih uvrstili v zbirko Bele vrane, kamor Mednarodna mladinska knjižnica iz Munchna uvršča najboljše otroške in mladinske knjige z vsega sveta. Čeprav se zdi, kot da je slikanica brez besedila, se v imenih ulic in drugih napisih znotraj ilustracij skriva poklon mladinski književnosti in njenim umetnikom. V slikanici spremljamo dečka, ki med vrati stare hiše zagleda mucka, ki mu nato sledi skozi hišo vse do vrha, kjer ga pričaka posebno presenečenje ... medioteka DVD Je kdo tu? (Is anybody there?) Story Island Entertainment, 2009 Film prikazuje malo angleško družino sredi 80. let, ki svojo veliko hišo spremeni v dom za ostarele. Desetletni sin Edward se zaradi povsod prisotne smrti ukvarja s snemanjem trenutkov prehoda v smrt, zanima ga vse v zvezi z njo. Potem pa je tu še jezni sitni starček, ki prispe v Edwardovo hišo, ko ostane sam in zagrenjen. Nekoč je bil čarovniški mojster in pripelje se s svojim posebnim avtom. Vsak po svoje sta čudaka, kar je odlična podlaga za zaplete, dramo. Film je zanimiv in tenkočuten, za kar sta zaslužna predvsem izstopajoča glavna protagonista. 26 I slamnik kultura ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si Odmevi časa Nova pesniška zbirka Marije Jenc kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC SLAVJE BESEDE _mk i »Ko začno ljudje misliti, da je denar resničen, veš da si v hudih težavah.« - John Ralston Saul, predsednik mednarodne pisateljske organizacije PEN V imenu Društva Lipa je pesnici Mariji Jenc čestitala Metka Zupanek (desno). Minil je oktober in z njim je minil še en Frankfurtski knjižni sejem. Sicer je 67. po vrsti, vendar ima še bistveno daljšo tradicijo, saj so ga lokalni knjižni trgovci prvič organizirali že leta 1462. Da ravno v Frankfur-tu pa tudi ni naključje, pač Johannes Gutenberg je razvil svoj tiskarski stroj v Mainzu, nedaleč stran. Frankfurtski sejem je hitro postal največji tovrstni sejem v Evropi. Tudi danes ostaja svetovni osrednji dogodek, povezan s knjigami in seveda tudi književnostjo. Če si ogledamo samo statistični izkupiček zadnjega sejma: na sejmu se je predstavilo več kot milijon knjižnih naslovov, udeležilo se ga je več kot 275.000 obiskovalcev, kar je 2,3 odstotka več kot leta 2014 in o njem poročalo 9.900 novinarjev. Številke o prodaji knjig, zlasti v elektronski obliki, so navdušujoče. Prodaja knjig je po vsem svetu spet v porastu. Toliko o statističnih podatkih. Knjižni sejmi na splošno, ne le frankfurtski, so več kot le statistika in prodaja knjig in knjižnih pravic, kar bi zmotno mislil nekdo, ki se je nekoč pred leti znebil trditve, da je knjiga čevelj in s takim tržnim pristopom zadal hudo rano slovenskemu založništvu. Knjižni sejmi pomenijo slavje besede, ki v samo središče postavi avtorja. Med čudovito, pisano množico zbranih knjig na relativno majhnem prostoru, zmešnjavi ljudi, ras in jezikov vsega sveta, različnih ljudi, enih, ki so prišli le pasti firbec in drugih, ki so prišli poslovno, trgovati s knjigami, v središče, kot krono vsega pa so organizatorji skozi različne projekte, ki potekajo med sejmom, postavili knjižne avtorje. S to potezo so sejmu vdahnili resnično življenje. Eden takih projektov, ki je potekal med sejmom, je bil Frankfurt Undercover, ki ga je zasnovala danska pisateljica Janne Teller. Na njem je več kot trideset pisateljev z vsega sveta odpiralo predvsem politična vprašanja sodobnega človeštva. Letos je bila v fokusu debata o tem, kaj pritegne posameznika v različne ek-stremistične ideologije in kakšna bi morala biti večkulturnost, da bi v resnici lahko funkcionirala. Ideje bodo zbrane in objavljene v zborniku, ki ga bodo posredovali odgovornim politikom. Ravno to pa je pomembno, saj pisatelji s svojimi deli nastavljamo ogledalo družbi, v kateri živimo in da to ogledalo nastavimo, moramo prekleto dobro poznati razmere, znotraj katerih ustvarjamo. Vsak relevanten roman zahteva raziskavo, razmislek, vpogled v problematiko, ki jo opisuje, preigravanje različnih scenarijev, dejanj in njihovih posledic, poznavanje človeških karakterjev. Pisatelj mora živeti z družbo, ki ga obdaja in hoditi skozi življenje z odprtimi očmi. Torej ni naključje, da je tako veliko število pisateljev po svetu na tak ali drugačen način družbeno angažiranih, nenazadnje z lastno angažiranostjo družbi vračamo, kar nam slednja daje. Z debatami, kot je bila ta, ki sem jo omenil v Frankfurtu, se literatura tudi neposredno vpleta v politično življenje sveta. Sicer je res, da ne moremo pričakovati, da bodo ideje Frankfur-ta Undercover kakorkoli neposredno obrnile potek trenutnih svetovnih dogodkov, tudi ne moremo pričakovati, da jih bodo politiki nemudoma upoštevali pri svojem početju, marsikateri jih verjetno ne bo niti bral. Pa vendarle: nekaterim med tistimi, ki bodo zbornik vsaj prelistali, se bo tu in tam kakšna misel vsadila v podzavest, morda jo bo kateri med njimi prepoznal kot koristno in sčasoma bo morda ravno takšna misel pripomogla k izboljševanju sveta. Tudi zato je, ko je svet spet na razpotju, ko se po eni strani zdi, da vse bolj hitimo v smeri vojn, sovraštva in je videti, da nam je nerazumljiv strah ohromil tt Zdaj se sprašujem, če se bodo tudi organizatorji Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu domislili in sledili frankfurtskemu zgledu ter si drznili v središče dogajanja postaviti družbeno kritično misel slovenskih pesnikov in pisateljev? možgane do nezmožnosti osnovnega delovanja, zdaj čas, ko se literatura mora vrniti v smer družbene kritičnosti, nastaviti svetu ogledalo in bralcu ponuditi orientacijo ter razmislek. Tudi zato je tako pomemben diskurz o svetovni politiki med pisatelji samimi, še posebej na takem dogodku, kot je Frankfurtski knjižni sejem. Tako kot se tega zavedajo svetovni avtorji, pa se moramo težavnosti naše dobe zavedati tudi mi, slovenski pisatelji. Slovenski avtorji smo sicer družbeno angažirani že, odkar obstaja slovenščina kot knjižni jezik in z njo slovenska literatura. Če bi tu začel naštevati avtorje, in na kakšen način so izpostavili svojo družbeno kritično misel, bi mi verjetno hitro zmanjkalo prostora in to bi bilo tudi nepotrebno, saj se vsak osnovnošolec uči o teh velikih imenih slovenske zgodovine in umetnosti. Tudi če družbeno kritična angažiranost ni neposredno izražena skozi avtorjevo literarno ustvarjanje, je izražena skozi njegovo življenjsko delovanje. Morda je v zadnjih dveh desetletjih prevladal navidezni občutek, da smo pisatelji potihnili in se umaknili iz družbenega življenja. In ni naključje, da je bil ta občutek najmočnejši prav v času vzpona neoliberal-nih uničevalcev slovenskega založništva, saj ti v času, ko so razdejali naše največje založbe, niso imeli želje, da bi bila slišana kakršna koli kritična misel, ki bi motila njihov brezumni pir. In vendar zdaj, ko slovenski knjižni trg dodobra razdejan in od nekoč velikih slovenskih založb obstaja le še Mladinska knjiga, zdaj, ko založniški trg tarna o slabi prodaji in nizki bralni kulturi, ki naj bi ji botrovala, zdaj se sprašujem, če se bodo tudi organizatorji Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu domislili in sledili frankfurtskemu zgledu ter si drznili v središče dogajanja postaviti družbeno kritično misel slovenskih pesnikov in pisateljev? Morda pa bodo misli tistih, ki pišemo o življenju, prinesle idejo za rešitev kakšnega od številnih problemov, v katerih se duši Slovenija. In nenazadnje, morda bomo z relevantnimi mislimi osvetlili tudi knjigo z zornega kota, ki bo pri bralcih ponovno zbudil zanimanje. □ Melodije srca (2003), Duša poje (2005), Ujeta v spomine (2007), Večni krog (2009), Zahod sonca (2011) so naslovi petih pesniških zbirk pesnice Marija Jenc, članice literarnega krožka Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Vsak naslov zase in objavljene pesmi povedo veliko o njenem življenju in delu, posebej pa zna gospa Mici, kot ji radi rečemo njeni prijatelji, s pesmimi pogledati v mladost, na življenjsko pot, zna biti kritična, v verzih najdemo ujete utrinke iz narave, ljubezen do našega mesta in življenja. Vse to prinaša njena šesta pesniška zbirka Odmevi časa. Predstavitev je pripravilo Društvo Lipa, predvsem pa njene prijateljice iz literarnega krožka: Janka Jerman, Zlatka Levstek, Mira Smrkolj, Mija Stupica in Marija Dodič ter citrarki Marija Knific in Mihaela Kozole, pesnica pa je ob tej priložnosti prejela veliko čestitk in dobrih želja. Zbirka Marije Jenc Odmevi časa, h kateri je predgovor pod naslovom S posebnimi občutki v njeno šesto knjigo napisala Janka Jerman, tudi urednica in lektorica zbirke, je razdeljena na šest oddelkov. V prvem Sledi sledimo tegobam njenega življenja, v katerem ima smrt najbližjih posebno mesto, pa vendar Upanje sedaj je vse,/ kar mi še ostalo je,/ da vztrajam še naprej/ v dolini solzni tej. V delu zbirke Življenje bi rada napisala vse, ker v življenju je prestala. Pod naslovom Bilo je nekoč pesnica obuja spomine na otroštvo in mla- Alpinistični večer na Homcu V petek, 13. novembra, smo na Homcu gostili enega najboljših svetovnih plezalcev v lednem plezanju Klemena Premrla iz Tržiča. V okviru programa alpinističnih in potopisnih predavanj Kulturnega društva Jože Gostič Homec smo letos povabili tega izjemnega plezalca, ki se je vabilu z veseljem odzval. V dvoranici gasilskega doma na Homcu se je zbrala pisana druščina navdušenih ljubiteljev gora, ki je prisluhnila Klemenovemu pripovedovanju ob filmih in fotografijah iz kanadskega parka Wells Grey Provincial Park, kjer je skupaj s Timom Emmet-tom preplezal eno najtežjih ledenih smeri na svetu ob slapu Helmcken Falls. Brez večjih težav je v tisti izjemni votlini ponovil dve novi smeri: Clash of the Titans (ocena WI10+) in Overhead Hazard (M13+), ki jo je sicer prvi preplezal in opremil najboljši kanadski plezalec Will Gadd. Prva smer je Klemenova prvenstvena. Preplezal jo je s plezalcem, s katerim je letos že drugič združil moči. Smer je dolga kakih 50 metrov, torej je je za en raztežaj. V nadaljevanju nam je predstavil svoje sanjsko potovanje med ledene gore ob obali Grenlandije, kamor ga je povabil proizvajalec malih kamer GoPro oziroma režiser Zak Shelhamer. S seboj je povabil še svojega sople-zalca in sokrajana Aljaža Anderleta in tako so se na filmu ob zvoku lednih cepinov zaslišale slovenske besede. To je bila Klemenova sanjska avantura, čeprav plezanje po ledenih gorah ne predstavlja kakšnega tehničnega problema, pa je to početje lahko zelo nevarno zaradi nenehnega lomljenja krhkega ledu, ki sestavlja ogromne ledene gore. V zadnjem delu smo poslušali zgodbo z Islandije, kamor ga je povabil fotograf in režiser Tim Krample, kjer so posneli zgodbo o fotografu, ki opazuje in snema plezalce in skupaj odkrivajo notranjost islandskih ledenikov. Uživali smo ob čudovitih posnetkih in fantastični zgodbi, ki jo je Klemen doživel na Islandiji. dost, življenje na vasi, mline, nekdanje gostilne, spomni se na Tabor, zlate in drugačne čase, ko Ljudje v miru so živeli,/ med seboj se razumeli,/ radi so si pomagali,/ se prijazno pozdra-vljali./ Nori časi prinašajo kritičen pogled na sedanjost, med njimi tudi verze Vse so ljudstvu obljubili,/ samo da smo jih izvolili,/ ko pa na vlado so prišli,/ so pozabili na ljudi./ V delu zbirke Moje Domžale se pesnica z nostalgijo in žalostjo spominja nekdanjih Domžal in pravi: Oj, nesrečne ve Domžale,/ ki najmanj petsto Klemenovo predavanje nas je vse prisotne navdušilo, saj zna živo in duhovito predstaviti svoje plezanje in zgodbe, ki predstavljajo precejšen del njegovega življenja, saj se je plezanju zapisal že pred dobrimi 30 leti. Sledila so tudi številna vprašanja obiskovalcev predavanja, na katera je z veseljem odgovarjal. Predavanje smo zaključili v sproščenem klepetu in se z njim tudi osebno spoznali. Klemen, želimo ti še veliko uspešnih projektov in srečno! Marjan Loboda Preiti tmavanje Jt-Jtjr^ Viden ¡ir kud, Q-äli j V-i fofo grgranje in snemanji: Videč JPL. Jožu- Lazar 5.p. WWW.VHj90-Jpl.Mlt1 T: 051 677 652 let ste stale,/ zdaj vas zbrisal bo nekdo,/ ki sploh ne ve, kaj je lepo. Zadnje strani so namenjene Naravi: Kmalu bo prišla pomlad,/ ki ima jo vsakdo rad,/ dan bo daljši in toplejši/ in ljudje bodo srečnejši. Zbirka se zaključi s pogledom Zlat-ke Levstek na Odmeve časa. Med drugim je zapisala: »Micine pesmi nas pritegnejo zaradi modrosti, preprostosti in učinkovitosti, saj so napisane iz srca in z roko izkušene pesnice. Pesmi se nas dotaknejo in nas ponesejo v čase, ki še dolgo odmevajo v nas.« Vera Vojska Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Domžalski komorni zbor je v soboto, 14. novembra 2015, nastopil na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb, ki ga bienalno organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. domžalski komorni zbor Tekmovanje je letos znova potekalo v zelo akustični Kristalni dvorani v Sokol-skem domu v Škofji Loki. Prireditev se je za zbor, katerega največji uspehi sicer segajo v devetdeseta leta, ko je na državnem nivoju kar trikrat prejel Zlato plaketo mesta Maribor, tokrat končala izjemno uspešno. Pevci so z zborovod-kinjo Ano Erčulj tokrat res pokazali visok nivo petja, saj so strokovno žirijo, sestavljeno iz samih renomiranih zborovodij, prepričali kot najboljši mešani zbor tekmovanja. Izvedba je obsegala štiri stilsko zelo različne skladbe, to so The Silver Swan, skladatelj Orlando Gibbons, Serenade Edwarda Elgarja, O lux beata Trinitas Andreja Makorja ter Pesmi od ljubezni in kafeta Alda Kumarja. Za izvedbo programa je zbor prejel 90 točk, kar pomeni tudi zlato plaketo z odliko, poleg tega pa je za skladbo Serenade prejel tudi nagrado za najbolje izvedeno pesem, napisano v 19. stoletju, zborovodkinja Ana Erčulj pa je prejela še posebno nagrado za obetavno zborovodkinjo. Komorniki so na nastopu pokazali veliko mero radoživost in igrivosti, kar je vsekakor tudi odsev odličnega dela z zborovodkinjo Ano, ki je zbor prevzela leta 2014. Zbor je po uspešnem tekmovanju že usmerjen v prihodnost, pripravlja se že za tradicionalni božični koncert, ki bo 25. decembra 2015 v domžalski cerkvi. DKZ Klemen Premrl - Zmrznjene sanje LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 kultura Začetek sezone z Veliko ameriško pesmarico Podoba se na ogled postavi Prvi večer 18. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja kdfb Če se po jutru dan pozna, potem lahko samo upamo, da bo tudi tale novi glasbeno scenski abonma KDFB v novi, zdaj že v 18. sezoni, pomenil še eno od tovrstnih uspešnic. Tokrat (11. in 12. novembra 2015) so spet na dveh ponovitvah nastopili ameriški jazzo-vski pevec Kevin Mahogany in njegovi spremljevalci: Tony Lakatoš (tenorski saksofon), Peter Mihelič (klavir), Woj-cech Pulcyn (kontrabas) in Gašper Bertoncelj (bobni). S sporedom že skoraj ponarodele jazzovske in popularne standardne glasbene literature (med letoma 1920-1950), ustvarjene za gledališče, muzikale in filme, tudi avtorjev, kot so to npr. George in Ira Gershwin, Billy Straxhorn, Duke Ellington, Cole Porter, Irving Berlin, Hoagy Carmichael, Jerome Kern, Frank Loesser, Jimmy van Heusen idr. predstavniki ameriškega 'klasičnega' jazza in seveda s povsem novimi, novodobnimi interpretacijami pa je bila še dodatno zapolnjena 'velika ameriška pesmarica'. Pevski solist (roj. 1958 v ameriškem Kansas Cityju) je postal prepoznaven v 90. letih prejšnjega stoletja, še dodatno s scat petjem (tj. jazzovska pevska tehnika, pri kateri se izvajajo in v ritmu razvijajo vsebinsko nepovezani zlogi in glasovi). Umetnik je vsestranski glasbenik, saj se poleg petju posveča še pedagoškemu delu, vodi svojo založbo, bil je gonilna sila slovite jazzovske revije The Jazz Singer idr. Tale Mahogany je zatorej prišel tudi v naše Domžale s kar precejšnjim nahrbtnikom. In bilo mu je (spet) vredno prisluhniti. Kajti v njegovem be-bopu, baladah, bluesu in jazzu je bilo skupaj z inštrumentalnim kvartetom toliko tehnično izvedbenega in izvajalskega naboja, da je bil tole jazz v pravem pomenu in smislu. Odlični soli, ki jih je dodajala vsa omenjena četverica, so bili pevcu med njegovim baržuna-stim baritonom in falzetnim tenorjem mnogo več kot zgolj formalna spodbuda. Saj smo med njimi slišali samo dve povsem inštrumentalni skladbi in kar enajst vokalno-instrumentalnih del; s spremljavo vse od (tenorskega) saksofona pa samo do bobnov. Repertoar, ki je preprosto kar vrel iz pevskega solista in njegove bogate ter popularne diskografije (gre za CD-je kot so to npr.: Double Rainbow, Songs and Moments, You Got What it Takes, Pussy Cat Dues, Kevin Mahogany, Another Time,Another Place, My Romance, Portrait of Kevin Mahogany idr.). Debela urica in pol je spet vrnila Domžale v stare dobre jazzovske čase, ko je bil ta kar stalnica njihove kulturne in še posebej glasbene ponudbe; ene redkih v državi nasploh. Polnoštevil-no občinstvo, ki je tudi tokrat znalo (o)ceniti vrednost dogodka Velike ameriške pesmarice, ni skoparilo s številnimi (vmesnimi) aplavzi sicer neprekinjenega ter dobro uro in pol trajajočega jam sessiona; vrednega tudi dodatka. Podatek, da je prišel pevski solist K. Mahogany s svojim bandom v Domžale tik pred nastopom na novosad-skem jazzovskem festivalu, da je bil pred časom še na slovenski jazzovski glasbeni sceni (Ravne), tudi na tem, zabavnem področju utrjuje, da so Domžale na različnih glasbenih področjih, s tem pa tudi na jazzovskem, znamenita 'Akademija St. Martin in the Fields'. Franc Križnar Zarisane izpovedi Dušana Lipovca Likovne izpovedi kamniškega slikarja, ki je svoje misli ves čas prevajal skozi krajino. menačenkova domačija Še danes velja za enega redkih kvalitetnih sodobnih slikarjev pokrajine, ki je svoje motive iskal v Kamniku pa tudi širše na Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem in v Istri. V njegov spomin so v Galeriji Miha Maleš v Kamniku spomladi odprli pregledno razstavo, katere del smo prenesli v Domžale. Zadnjič je razstavljal leta 2001 v Galeriji Domžale in po dolgem času so njegova dela na ogled v razstavišču Mena-čenkove domačije. Razstava je nastala v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Na odprtju, ki je bilo 17. novembra, je slikarja predstavila kustosinja Saša Bučan, kot tudi izbor del, ki bazirajo na akvarelih. Dodali smo dve njegovi krajini iz umetniške zbirke KD Franca Bernika Domžale. Dogodek sta popestrila Tone Ftičar z recitacijo Lipovčeve poezije in Jonas Tomšič z avtorsko glasbo na harmoniki. Spomnili smo se, da je bil odličen pesnik kot tudi odličen portretist me- Zlata, srebrna in bronasta Zveza likovnih društev Slovenije je 14. novembra 2015 v Trbovljah pripravila zaključno razstavo likovnih del in podelila priznanja zlate, srebrne in bronaste palete 2015 avtorjem s pridobljenimi certifikati v letošnjem letu. Prvič so bile poleg zlate podeljene še srebrne in bronaste palete najuspešnejšim posameznikom, trem najuspešnejšim društvom pa je prvič podelilo zlato, srebrno in bronasto plaketo, s čemer želi ZLDS spodbuditi društva in posameznike k večji ustvarjalnosti in kulturni zavesti. Likovno društvo Mengeš je bilo letos zelo aktivno. Tri članice so v projektu Zlata paleta 2015 prejele kar pet certifikatov kakovosti. Na zaključni razstavi likovnih del je razstavljena risba Irene Novak z naslovom Žabica, Leonida Goropevšek je prejela za grafiko Flaše zlato paleto, Binca Lomšek pa za fotografijo Kje si, zombi? srebrno paleto. Letos je ZLDS prvič točkovala uspešnost posameznih društev glede na oddana in nagrajena likovna dela po posameznih tematikah in deset najuspešnejših društev objavila, prvim trem pa podelila zlato, srebrno in bronasto plaketo. Likovno društvo Mengeš je prejelo bronasto plaketo, doseglo 1270 točk, le 10 točk manj od drugo uvrščenega društva Gal iz Rečice ob Savinji. Letos je bilo oddanih rekordno število del (648) in sodelovalo rekordno število avtorjev (244), tako je imela stro- Binca Lomšek kovna komisija za posamezne tematske razstave zelo zahtevno delo. Podelila je 177 priznanj in 59 certifikatov kakovosti. Dela, ki so pridobila certifikat v letu 2015, so na razstavi v Delavskem domu Trbovlje do 6. decembra 2015. V društvu smo izjemno zadovoljni z doseženim uspehom, kar nam daje nove energije za nove izzive. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 23. decembra 2015. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 8. decembra 2015, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Razstava risb, slik in vizualnih komunikacij mag. Blaža Slaparja knjižnica domžale November je bil v Knjižnici Domžale v znamenju mag. Blaža Slaparja, ki je razstavljal risbe, slike in vizualne komunikacije, širša javnost pa ga pozna tudi kot ustanovitelja Likovne šole, v kateri je zbral več kot 120 ljubiteljev risanja in slikanja ter njihove ustvarjanje predstavil na več razstavah. Tokratno odprtje razstave v Knjižnici Domžale je bilo nekaj posebnega, saj smo slikarja in oblikovalca spoznali skozi pogovor ob njegovih razstavljenih delih, ki ga je spretno vodila Bernarda Mal. 2009 ustanovljen oblikovalski studio. Njegova umetniška dela kažejo realista, ki uživa v ustvarjanju umetniških del prav z vseh področij. Veliko dela po naročilu, slika pokrajine, na katerih ohranja dediščino, ustvarja logotipe, plakate, oblikuje naslovnice knjig, zgoščenk; pa koledarje, voščilnice ob jubilejih, posebno skrb pa namenja celostni podobi posameznih dogodkov ter oblikovanju različnih propagandnih gradiv, zloženk. Posebej sta se s sogovornico zaustavila pri projektu, ko je skupaj s Karitas v obliki denarja sku- sta Kamnik, ki ga lahko označimo za značilno njegov motiv. Razstava je odprta do 17. decembra 2015. Katarina Rus Krušelj Vsi smo umetniške duše, smo slišali na začetku prijetnega pogovora ob razstavi Podoba se na ogled postavi, ki mag. Blažu Slaparju pomeni izziv in mu, kot vsaka doslej, prinaša energijo za nadaljnje delo. To črpa tudi iz kritike, ki ga zanima le, če je konstruktivna, podprta z argumenti in ne le črno-bela: ustvarjalnost ni le grda ali lepa, o kritiki, ki je vedno dobrodošla, je treba razmišljati in najti tako pozitivne kot negativne stvari. Mag. Blaž Slapar je sicer rojen 26. oktobra 1982, po osnovni šoli je končal Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter Akademijo za likovno umetnost - smer vizualne komunikacije, kjer je dobil tudi nagrade in priznanja. Več kot le-te mu je pomenilo sodelovanje z mentorjem, žal že pokojnim Zdravkom Babičem, ki ga je ,naučil' , da nisi umetnik, če znaš le dobro risati, ampak moraš znati v svoje življenje vplesti tudi ljudi. Predstavil je svojo magistrsko nalogo, povezano s filmom, njegovo veliko strastjo, spoznali pa smo tudi v letu šal opozoriti na trgovino z ljudmi, znan je njegov prispevek k prepoznavanju gradu Tuštanj. Preproste ideje so najpomembnejše, poudarja mag. Slapar, ki posebej rad govori o svoji slikarski šoli, z več kot 120 ustvarjalci, starimi od 5 do 65 let. Predstavil je njen začetek, posebej svoje spoznanje, da je med ljudmi vedno skupina, ki ima slikanje in risanje rada ter se s tem želi ukvarjati v prostem času. Njim njegova slikarska šola daje možnost in priložnost, da svoje želje in talente nadgrajujejo. Pri tem je poudaril, da se ob šoli sprošča, hkrati pa od udeležencev slikarske šole, ki jim obiskovanje šole pomeni sprošču-jočo obliko preživljanja prostega časa, dobiva energijo za svoje umetniško delovanje, se od njih sam uči ter ob njihovih delih tudi zori in dobiva navdih za svoje ustvarjanje. Ob razstavi je bil pripravljen tudi ličen katalog, ki kaže na ustvarjalno pot mag. Blaža Slaparja, ki mu ob razstavi iskreno čestitamo. Vera Vojska ANJA JERCIC JAKOB MONUMENTUM TRIFOLIUM 17. - 30. december 2015 ► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 17. decembra 2015, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 0 GD Galerija Domžale i8 | slamnik številka 11 | november 2015 | letnik lv kultura slamnik@kd-domzale.si Tugo Šušnik v Galeriji Domžale Na sprehodu Akademski slikar Tugo Šušnik (1948) spada med vodilne predstavnike slovenskih modernističnih likovnih umetnikov. Dvanajstega novembra 2015 je v Kava baru Maja v Domžalah Helena Testen postavila na ogled svoje fotografije z naslovom Na sprehodu. galerija domžale Tugo Šušnik je prejemnik Jakopičeve nagrade za življenjsko delo (2013). Mladost je preživel v Londonu in New Yorku, študij slikarstva je dokončal v Ljubljani na ALU, specialko pa pri prof. Andreju Jemcu in Jožetu Ciuhi. V štiridesetletnem raziskovanju mej slikarstva je prešel od mi-nimalističnih redukcij, procesualnosti, nove podobe, do zadnjih slik, ki nas vabijo s svojo barvitostjo in večplastnostjo. Vseskozi ostaja predan abstrakciji in pri slikanju uporablja različne sli- v: M UZE J U December '15 MENACENKOVA DOMAČIJA 17. november - 17. december 2015 Zarisane izpovedi Slikarstvo Dušana Lipovca I Razstava I Vstop prost. Sobota, 12. december 2015, ob 16. uri Delavnica: Poslikava panjskih končnic 3 ure / kotizacija: 10 eur / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 7. decembra na e-naslovinfo@kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (KDFBD) Četrtek, 3. december 2015, ob 18. uri | Odprtje Iz Stražišča po Evropi Sita iz konjske žime 3. december 2015 - 31. maj 2016 mu tEJT^' Razstava I Vstop prost. MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. www.kd-domzale.si do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; T: 01/722 50 50 ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Prostor je bil kar premajhen za številne obiskovalce, ki so uživali v prijetnem domačnem okolju. Helena je že vrsto let aktivna članica Likovnega društva Mengeš in je zelo ustvarjalna na več področjih. Že njen oče jo je navdušil nad slikanjem, tako zelo rada slika različne motive na platna, slika pa tudi na steklo. Zadnje leto je tudi nadvse navdušena nad fotografijo. S to razstavo želi pokazati, kako na svojih sprehodih vidi drobne posebnosti, mimo katerih večina ljudi hiti. Njeni sprehodi pa so pomirjujoči, neke vrste meditacija z naravo, njeno lepoto in s skrivnostmi. To se vidi tudi na razstavljenih fotografijah. karske kot tudi neslikarske postopke in tehnike, ki vključujejo npr. glavnik za lase kot pripomoček za ustvarjanje reliefne površine slike. V Galeriji Domžale se predstavlja prvič. Na razstavi, ki bo odprta do 3. decembra, so razstavljene njegove zadnje slikarske ,meditacije' velikih dimenzij, ki umerjeno nadvla-dujejo galerijski prostor s prepoznavnimi čistimi in žarečimi barvami. Posebnost predstavljajo prvič razstavljene luminiscentne oz. svetlobne slike. Katarina Rus Krušelj Tekstilne poti so poti tradicije in dediščine Srečanja pod slamniki slamnikarsiki muzej Na tokratno Srečanje pod slamniki v Slamnikar-skem muzeju v Domžalah je kustosinja Katarina Rus Krušelj povabila avtorici knjige Tekstilne poti po ljubljanskih ulicah dr. Uršo Stankovič Elesini in dr. Alenko Pavko Čuden, soavtorica mag. Estera Cerar je bila odsotna, ki sta ob predstavitvi vsebine knjižice v pogovoru povedali še marsikaj zanimivega o tem področju, ki je povezano tudi z zgodovino obrti in podjetništva v domžalski občini. Ne nazadnje imamo tudi mi podobno knjižico oz. vodnik Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, avtorice Saše Roškar. V pogovoru smo tako slišali zanimivosti in znamenitosti tekstilnih poti, na začetku katerih je bila med drugim omenjena tudi krojaška delavnica v Ljubljani že pred stoletji, do prvih tekočih stopnic v še danes znameniti Nami, slišali smo veliko podatkov o pomembnosti tekstilne industrije v nekdanji državi, zanimiva pa so bila tudi mnenja Ljubljančanov, ki so z veseljem pozdravili ohranitev tekstilnih poti v knjižici, ki prinaša veliko zgodb pa tudi zelo veliko fotografij. Avtorici sta tudi povedali, da zgodovina in sedanjost prinašata veliko strokovnih znanj in dogodkov, ki kažejo na pomembnost tekstilne industrije nekoč, danes je v Sloveniji (tudi v Domžalah) skoraj ni več, saj obstajajo le tri večja podjetja, več kot tisoč podjetij s področja tekstilstva, usnjarstva, oblikovanja, oblačilstva ipd. pa zaposluje zelo majhno število delavcev. Tema je bila zanimiva za vse, saj smo ob koncu lahko primerjali zgodovino in tra- dicijo domžalske tekstilne industrije, hkrati pa bili seznanjeni, da monografijo Tekstilne poti po ljubljanskih ulicah v prihodnje čaka še nadaljevanje, ki bo zanesljivo še zanimivejše. Če vas slučajno tema zanima, knjižico lahko kupite, informacije preko elektronske pošte diana.gregor@ntfuni-lj.si. Vera Vojska Foto: Miro Pivar H L -„< MEDITERRANEA SREDOZEMLJE J o¡i a s Cajpiqííañoi. MUSTANG DenizGamze Ergüven [UyS FILMSKI DNEVI LUX 3 FILMI 24 JEZIKOV 28 DRŽAV SREDOZEMLJE/3. dec Režiser Jonas Carpignano postavi ogledalo kruti migracijski politiki današnje Evrope. | Mediterráneo/drama/režija:Jonas Carpignano/igrajo:AiassaneSy, Koudous Seihon, Aisha, Paoio Sciarretta, Annaiisa Pagano, Davide Schipilliti, Vincenzina Siciliano /2015, Italija, Francija, Nemčija/107' MUSTANG/4 dec Ganljivi pogled na odraščanje petih sester v precepu tradicionalne in moderne Turčije. | Mustang/režija: Deniz Gamze Ergüven/igrajo: Günes Sensoy, Doga Zeynep Doguslu, Elitlscan, Tugba Sunguroglu, llayda Akdogan, Nihal G. Koldas, Ayberk Pekcan / 2015, Turčija/97' UČNA URA/5 dec Pretresljiva socialna drama o osnovnošolski učiteljici, ki jo nepremostljiv življenjski dogodek prisili, da ravna povsem v nasprotju z njenimi moralnimi načeli. | Urok/ drama / režija: Kristina Grozeva, Petar Valčanov/igrajo: Margita Goševa, Ivan Barnev, Ivanka Bratoeva, Ivan Savov, Deja Todorova/2014, Bolgarija, Grčija/105' LUX FILM PRIZE EVROPSKI PARLAMENT URADNI TEKMOVALNI IZBOR 2015 MestmKino Domžale Brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Mestnega kina Domžale Ljubljanska 61 11.722 50 50 www.kd-domzale.si LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 29 kultura Gorniški sveti gral Gorniški večer z dr. Igorjem Škamperletom knjižnica domžale Gost Gorni-škega večera Planinskega društva Domžale v domžalski knjižnici je bil v začetku novembra dr. Igor Škamperle, v letu 1962 v Trstu rojen doktor znanosti, filozof, sociolog kulture, komparativist, religiolog, pisatelj in alpinist. Danes je predavatelj na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v obdobju renesanse. Z njim se je pogovarjal Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale, rdeča nit pogovora pa so bile gore in alpinizem. V začetni predstavitvi smo slišali, da je dr. Škamperle avtor ali soavtor vrste gorniških knjig, tudi literarnih, in ga navdušujejo še danes. Po planinski poti skozi življenje nas je popeljal z vrsto slikovnega gradiva, kjer so bile v ospredju Julijske Alpe, najbližje pa mu je Triglav s simbolnim pomenom svete gore in tesno povezanostjo s slovensko zgodovino. Ob tem je povedal, da z vzponom na posamezni vrh doživljamo drugačno razpoloženje, smo del brezmejnega območja, ki nam omogoča vzvišeni pogled - pogled človeka z gora. Ta nas plemeniti, spontano doživljamo nekaj vzvišenega in človeškega dostojanstva, da to zmoremo. Po kratkem sprehodu v zgodovino odkrivanja slovenskih gora smo se v pogovoru vrnili v njegovo otroštvo in mladost, ki so ju navdihovale zgodbe, povezane z gorništvom. Obudil ter avtor in soavtor skoraj 150 znanstvenih, strokovnih, poljudnih in leposlovnih člankov Sicer je pa za njim že več kot 200 vzponov, med njimi tudi prvenstveni, več alpinističnih odprav na različne kontinente, med priznanji pa je bilo posebej omenjeno priznanje Vitez republike Italije. Gosta so hribi navdušili zelo zgodaj je spomine na prvi in zadnji vzpon na Triglav, na navdušenje ob branju Kugyjevih knjig, romantično bajko o Zlatorogu, pa na Henrika Tumo, strokovnega raziskovalca Julijskih Alp, pa tudi na Klementa Juga in druge. Z njim smo delili navdušenje ob prvih plezalnih vzponih s sošolci in pritrdili besedam, da so doživetja gora Najboljše knjige, odete v vonj zlatih hrušk Trinajst nagrad Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo za otroške in mladinske knjige založbi Miš založba miš z Gorjuše pri Dobu že od nekdaj slovi po svojih zares kakovostnih knjigah, ki jih rade prebirajo vse generacije, tako najmlajši bralci, ki šele dobro stopajo v pestri knjižni svet, kot tudi mladi, njihovi starši in tisti v jeseni življenja. Njihove knjige prejemajo najrazličnejša domača in mednarodna knjižna odličja. Pred kratkim so na založbi Miš svojo bero letošnjih uspehov znova okrepili in obogatili. Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je založbi Miš namreč podelila 13 zlatih hrušk za nove knjige. Gre za imenitne knjižne nagrade, ki jih stroka podeljuje najboljšim otroškim in mladinskim knjigam za minulo leto. Založba Miš si s 13 hruškami za nove naslove z Mladinsko knjigo založbo tako deli prvo mesto med slovenskimi založbami po številu najbolje ocenjenih More Than Two Cellos Prvi koncert 18. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB brezmejna, bogatijo in plemenitijo ljudi, ki tako kot sam, želijo v gorah doživeti nekaj pristnega. Slišali smo tudi, da je gora stala, še preden smo mi prišli do nje, je simbol, morda najstarejši, kar jih poznamo, nato pa nas je pravzaprav opozoril, da se spoštovanje gora prične s pripravo na vzpon nanje. Gora ima dušo, z njo se med vzponom pogovarjamo in jo pravzaprav prosimo, da nam podeli del svoje energije. Vzpon je doživetje, poglobljeno duševno stanje, zadovoljstvo. Članki, fotografije, predavanje vse je zelo dragoceno, človeku predstavlja vzpodbudo, vendar lastna izkušnja je jedro posebnega doživetja, ki ga ne more nič nadomestiti. Prisluhnili smo razmišljanju o oprimkih, o fizičnem ustvarjalnem stiku z goro, o vzponu na goro, ki privlači in hkrati plaši. V pogovoru nas je opozoril na tri ključne etape med hojo ali plezanje v gorah: začetek, priprava in oprema, vstop v drugačen poseben svet, ki pomeni izstop iz običajnega sveta; mistična izkušnja. Nato sestop v običajni svet, pomiritev, blažena utrujenost, se je treba znati vrniti v običajno življenje. Med hojo in plezanjem pozabiš na čas, vse skupaj se spremeni v nekaj trajnega. Pozabil ni niti na skromnost, lepo čednost, za katero si moramo prizadevati in ohranjati tudi v gorništvu in alpinizmu. Ob koncu nas je opomnil tudi na spoštovanje do jezika, kulture do prostora - vse zahteva modro in pametno, razumno obnašanje na vseh ravneh. Hvala za prijeten večer, spoštovani dr. Igor Škamperle, in srečno tudi v prihodnje vsako leto na Debelo peč nad Pokljuko. Gost gorniškega večera v organizaciji Knjižnice Domžale in Planinskega društva Domžale v decembru bo Andrej Pečjak. Vera Vojska Foto: Miro Pivar KDFB V Domžalah se je začel (26. oktobra 2015) letošnji novi, zdaj že 18. ciklus modrega oz. koncertnega abonmaja; spet seveda še vedno pod umetniško in aktualno roko le-tega projekta Mateja Bekavca, tokrat že četrtič zapored. Napovedani koncertni spored del za violončelo oz. violončela nas je kot podnaslov pove, popeljal 'v raj z Adamom, Evo in ...' Optimistične programske in abonmajske napovedi so že na prvi koncert privabile polno zasedeno dvorano težko pričakujočega občinstva, ki je po dobri urici in pol nepretrgane violon-čelske glasbe (s klavirjem in glasom) ostala še vedno zvesta kar neke vrste slovenskemu čelističnemu cvetobe-ru. Če jih v tej zvezi popišem kar po vrstnem redu oz. kot so nastopili oz. skoraj ves čas sedeli na odru, so to: Maruša Bogataj, Karmen Pečar, Igor Mitrovic, Jaka Stadler, Jošt Kosmač, Sebastian Bertoncelj, Alja Mandič in Vita Peterlin, pa še pianist Aco Bišče-vic (v zaodrju) in pevska solistka-so-pranistka Marta Močnik Pirc; lahko bi rekli sami stari znanci tega domžalskega glasbenega odra, zlasti še v času umetniškega vodje M. Bekavca, seveda v različnih in povsem drugačnih kombinacijah. Tokrat je bil seveda v ospredju violončelo in skladbe v različnih zasedbah skladateljev Arva Parta, Johna Tavenerja, (prir.) J. S. Bacha, Gyorgyja Ligetija, Giovannija Solime, Peterisa Vasksa, Andreja Previna, (prir.) Niccoloja Paganinija in Claudia Monteverdija, Davida Popperja, Mau-riceja Ravela in Hectorja Ville Lobosa. Lahko bi rekli same poslastice, ne le za violončeliste, ampak zaradi prave spevnosti nekaterih (sicer redkih glasbenih, notnih) zapisov in zato tudi za širšo publiko. Bili pa smo seveda tudi priča komaj kdaj slišani moderni glasbi, morda je bilo katero od del navedenih skladateljev tudi prvič slišanih na Slovenskem? Tudi po tem ostajajo Domžale in KDFB neke vrste valilnica na novo odkrite glasbe, na novo odkritih skladateljev in njihovih del ter izvajalcev. Če je bil začetek z avizom in playbackom in potem prva skladba (Spiegel im Spiegel/Zrcalo v zrcalu A. Parta M. Bogataj & A. Biščevic) le avizo v tale večer, je bil potem na vrsti neverjetni programski in izvedbeni crescendo. Od posamičnih in povsem solističnih violončelskih del, ki so jih zaigrali (in celo odpeli!) K. Pečar, J. Stadler, I. Mitrovic in A. Mandič, prek duetov pa vse do kvarteta, seksteta in okteta violončel; vse to seveda brez dirigenta in do velikega finala s slovito Bachiano Brasileiras, št. 5 H. Ville Lobosa in s pevsko solistko M. Močnik Pirc-na pamet; četudi je šlo za neke vrste njeno vokalizo s spremljavo violončel, je bila njena vloga v izjemnih dinamičnih odtenkih neverjetna. Kot pevska solistka je znala odpeti tako vodilno kot spremljevalno vlogo, vlogo 9. violončela v tem delu. Pevka tako kot večina članov tega morda na videz bolj ad hoc sestavljenega okteta violončel kot ne, je pela spet v vsej svoji polni formi, samo od lani, je spet naredila bistveni razvoj, četudi se morda vsega tega in tehle besed morda zaradi obrobne vloge avtorjev in glasbe ne zaveda čisto zares. Seveda so vse te kvalitete, tile izvedbeni kamenčki mozaika še kako (pozitivno) vplivali na preostale izvajalce, ki so tako levo stran odra (ženski del ansambla violončel) kot desno stran odra (moški del ansambla) samo še podžgali ene kakor druge, se s poslušanjem več kot dotaknili (hvaležnega in morda celo naklonjenega) občinstva in tako enovito vplivali na simbiozo enih kakor drugih. Percepcija je bila očitno več kot dosežena. V novembru 2015 ni predvidenega koncerta tega cikla, že 8. decembra letos pa je že napovedan spored Vonj po Azji in s tem 'srečanje tradicionalnih zvokov Azije, vtkanih v govorico impresionizma, njegove eksotike in odišavljenih z zvenom sodobnosti' (R. Shankar, T. Takemitsu, L. Godowsky, C. Koechlin, A. Roussel, Sheng, K. Saariaho, ...). Franc Križnar Knjižna bera Miševih knjig, ki je ovita v vonj zlatih hrušk. novih knjig. Za 26 izdanih otroških in mladinskih knjig v letu 2014 je Miš založba prejela 17 zlatih hrušk, od tega 13 za nove naslove, in štiri za knjige, ki so bile že pred tem med bralci. To pomeni, da je najvišjo oceno prejelo kar 65 odstotkov knjig, ki jih je za mlade Miš založba izdala v 2014, kar je izjemen uspeh. Pionirska bo 9. decembra podelila tudi priznanja zlata hruška v treh kategorijah. V kategoriji za najboljšo izvirno slovensko mladinsko knjigo bo priznanje prejela slikanica za vse generacije Lucije in Damijana Stepan-čiča Anton!, ki je izšla pri založbi Miš. Zlate hruške so prejeli tile novi Mi-ševi knjižni naslovi: • Kevin Brooks: iBoy • Maite Carranza: Zastrupljene besede • Morris Gleitzman: Tedaj • Žiga Gombač: Skrivnosti mladih levov • Marjolijn Hof: Moj dedek in jaz in pujsa Babi • Jenny Jägerfeld: Tu ležim in krvavim • Saša Pavček: Zakaj je polje jezero? • Andrej Rozman: Živalska kmetija • Damijan Šinigoj: Iskanje Eve • Lucija Stepančič: Anton • Lucija Stepančič: Kaj nam povejo besede • Janja Vidmar: Prijatelja • Janja Vidmar: V puščavi V. S. P. FOTO: ARHIV ZALOŽBE Miš Tokrat se bomo v predbožičnem Dunaju zadržali v likovnem razstavišču Albertina, kjer gostijo dve izredno zanimivi razstavi, ki ju je vredno videti. Prva je posvečena RoMANTIKI, ki nas z okoli 170 izjemnimi deli iz evropskih zbirk, popelje v romantične pokrajine antičnih mitologij, žanrskih prizorov in metaforičnega, simbolističnega slikarstva. Čudovitega prikaza slikarstva neke dobe ne kaže zamuditi. Druga razstava v isti hiši je iz zbirke Batliner, ene najpomembnejših zbirk klasičnega modernega slikarstva, posvečeni obdobju Med MoNEToM In PIcassoM. Razstava se začne z impresionisti in postimpresionisti ter nadaljuje z umetniki »izmov« z začetka 20. stoletja. Pomembna dela nemških ekspresionistov, ruske avantgarde: konstruktivistov, suprematistov, primitivcev itd, so izjemen izbor del, ki so popolnoma spremenila likovno umetnost. Preden se vrnemo, se bomo sprehodili še po božično okrašenem centru Dunaja in si privoščili bleščeč predno-voletni utrip avstrijske metropole. Strokovno vodstvo po razstavah je domena JuRIJA smoleta. Odhod avtobusa izpred KD Franca Bernika Domžale ob 5.30 uri, vrnitev je načrtovana v večernih urah. Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: do 24 oseb: 58,00 eur 25 do 29 oseb: 47,00 eur 30 do 34 oseb: 42,00 eur 35 do 39 oseb: 38,00 eur 40 oseb in več: 34,00 eur Prijave z vplačilom akontacije 42 evrov sprejemamo do vključno torka, 15. decembra 2015. Na avtobusu bomo zbirali vstopnino v višini 12,90 evrov za odrasle, 9,90 evrov za upokojence starejše od 65 let in 8,50 evrov za dijake in študente (z ustreznimi dokazili). Informacije in prijave osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Prijazno vabljeni! iNFORMACijE: www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale 30 I slamnik POLITIČNE STRANKE ŠTEVILKA 11 | NOVEMBER 2015 I LETNIK LV slamnik@kd-domzale.si nsi / ljudmila novak, predsednica in poslanka Komedija zmešnjav Kdo so svetniki Občine Domžale? V uredništvu Slamnika vedno znova iščemo načine, kako delovanje občinske uprave in občinskega sveta približati prebivalcem našega mesta. Predstavitev svetnikov in svetnic je zagotovo eden od načinov. Tako v vsaki številki glasila Slamnik predstavljamo enega ali dva občinska svetnika oziroma svetnico, po vrstnem redu, ki ga je določil žreb. Robert Hrovat, SDS Občinski svetnik Robert Hrovat je poklicni gasilec-tehnični reševalec, zaposlen v Centru požarne varnosti na Količevem. Tja se je vrnil po desetih letih opravljanja funkcije poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Je poročen in z družino živi v Dobu. »Ljudje me poznajo kot športnega navdušenca (mali nogomet, smučanje, pa še bi se kaj našlo). Sem prostovoljni gasilec PGD Dob, veliko časa pa namenim tudi nemškemu ovčarju Aiku,« pove o svojih prostočasnih dejavnostih. Da je aktivno vstopil v politiko, se je začelo dolgoletnim pasivnim opazovanjem politike, a kot pravi, da je že v tistem času opozarjal, da bi bilo marsikaj treba delati in storiti drugače. »Leta 2002 so se pokazale nujne potrebe po spremembi načina delovanja v Krajevni skupnosti Dob, iz katere izhajam, zato sem se odločil za kandidaturo. Na volitvah sem prejel velikansko podporo in bil nato dva mandata predsednik sveta KS Dob. Dobro delo na lokalni ravni in podpora ljudi sta me vzpodbudila za aktivno delovanje v politiki,« pravi Robert Hrovat. »Na zadnjih lokalnih volitvah leta2014 so se ljudje odločili za kontinuiteto 20-letne politike v naši občini, ki je Domžale privedla do oznake 'spalno naselje'. Ocenjujem, da je potrebno več vlaganja v gospodarstvo, obrt in podjetništvo, po čemer so Domžale slovele že od nekdaj, a se je sedaj ta sloves spremenil v 'spalno naselje', kar je logična posledica zgrešene lokalne politike zadnjih mandatov - če ni vlaganja v razvoj obrti in podjetništva, tudi ne moremo pričakovati razvoja na teh področjih,« je kritičen do aktualnega stanja občinski svetnik iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS). Ob tem pa opozarja, da smo zdaj v stanju, ko ni novih delovnih mest, ni gospodarskega razvoja, čeprav se ljudje močno priseljujejo v našo občino. »A ker delovnih mest ni, to posledično pomeni, da delajo v okoliških občinah, ki so znale poskrbeti za razvoj, v naši občini pa zgolj prebivajo in so pasivni do dogajanj v občini. Zgrožen ugotavljam, da se je zdajšnja županova koalicija odločila, da predvideno in težko pričakovano Poslovno obrtno cono Želodnik in s tem ogromno hektarjev zazidljivih zemljišč, v katera je bilo vloženih kar 9 milijonov evrov, čez noč spremenijo nazaj v kmetijsko območje. Tega ne razumem, zame je to nesprejemljivo!« jasno izraža svoja stališča. »Pogrešam tudi avtobusno povezavo z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) v Ljubljano, ki jo predvsem mladi upravičeno pričakujejo, pogrešam več vlaganj v šport in rekreacijo ter resen pristop za rešitev sramote sredi Domžal - SPB-ja. Količinska omejitev tega prispevka žal ne omogoča, da bi svoje misli razpredal še naprej in bolj detajlno, vendar pa je tudi teh nekaj stavkov verjetno dovolj, da se ljudje enostavno morajo zamisliti nad tem, da z razvojem občine nekaj ni v redu in da se povečuje stagnacija, namesto da bi šel trend razvoja navzgor,« Hrovat opozarja na pomanjkljivosti v občini. Mateja Kegel Kozlevčar LTD / MAG. RENATA KosEc Narejen pomemben korak naprej Nsi / ANDREJA šuSTAR Vse za pravo družino! Slovenci smo ponovno pred pomembno nalogo, da obranimo vrednoto družine. NSi nasprotuje posvajanju otrok istospolnim parom. Družina je temeljna celica družbe in temelj države, zato se z njo ne smemo igrati, kaj šele eksperimentirati. Je prostor, iz katerega izhajajo otroci, ki bodo gradili prihodnost naroda. Zato je treba z njo posebno skrbno ravnati in ji dovoliti, da izpolnjuje svoje poslanstvo, ki ji je dano že od nekdaj. Družina je skupnost moškega, ženske in otrok. Moški in ženska - dva svetova, ki se tako po zunanjosti kot po notranjosti močno razlikujeta, a obenem močno dopolnjujeta. Narava ima svoje zakonitosti, ki jih človek lahko odkriva, raziskuje in občuduje, spremeniti pa jih ne more. Lahko posega vanje, a s tem ne doseže ničesar ... razen njenega maščevanja. Ena takih zakonitosti narave je, da se otrok rodi iz skupnosti moškega in ženske. Ne to, da smo, ne to, od kod in čigavi smo, ni naključje, vse je vključeno v čudovit načrt, katerega del je tudi družina, ki z raznolikostjo biološke in družbene stvarnosti otroku pomaga k celoviti osebnostni rasti. Ljubezen, ki jo zagovorniki istospolnega starševstva tako povzdigujejo, je seveda pomembna pri vzgoji sds / mag. tomaž deželak Spoštovani, najlepše se vam zahvaljujem za vse klice in elektronska sporočila, ki ste mi jih posredovali na podlagi člankov, ki so bili objavljeni v julijski in oktobrski številki. Opravičujem se, ker si zaradi večjega odziva bralcev za vse vas nisem mogel vzeti dovolj časa, tako da bi se lahko z vsemi osebno srečal in bi spregovorili nekaj besed na temo priznanja občinske subvencije. Kot sem v Slamniku obljubil, sem na oktobrski seji občinskega sveta (svetniško vprašanje 151) v svojem imenu in v imenu svetniške skupine SDS podal identični predlog za znižanje stroškov, ki se poenostavljeno glasi: Zmanjšajmo cene voda-rine in omrežnine za oskrbo s pitno vodo za 30 odstotkov. Žal županovega odgovora do objave uradnega gradiva za novembrsko sejo nisem dobil, kar kaže na vehementni odnos občinske uprave do naših legitimnih zahtev. Sem pa dobil, že na seji, kar nekaj posmehov in ironičnih pripomb, ki so se nanašala na to vprašanje, kot češ: »Kaj ga pa serješ, itak nimate nobene podpore«, ... in »ljudje ne bodo podprli tvojega predloga saj so zadovoljni z obstoječim s(r)tanjem ...«. Ker sem sedaj, kljub vašim klicem, v resni zagati, vam zastavljam konkretno vprašanje: »Ali si Konec oktobra nas je negativno presenetila novica, da je vlada poleg vodilnih mož na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) brez tehtnih argumentov odslovila tudi predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Mateja Pirca in člana uprave Mateja Runjaka. Bolj kot nejasni razlogi za odpoklic omenjenih oseb, v oči bode dejstvo, da je vlada na mesto predsednika uprave SDH imenovala Marka Jazbeca, ki je bil med letoma 2009 in 2012 član uprave NLB in tudi predsednik njenega kreditnega odbora. V tem času je NLB zabeležila naslednje rezultate: leta 2009 87 milijonov evrov izgube, leta 2010 202 milijona evrov izgube, 2011 239 milijonov evrov izgube in leta 2012 274 milijonov evrov izgube. Ti podatki nikomur, ki je bil del vodstva NLB, ne morejo biti v ponos, kažejo pa tudi na posameznikove vodstvene sposobnosti in strokovne kompetence. Imenovanje Marka Jazbeca je zato naravnost škandalozno in kaže na to, da je vlada Mira Cerarja povsem izgubila moralni in etični kompas, na katerega je stavila pred volitvami. Vlada je razburila tudi z imenovanjem Barbare Smolnikar za članico nadzornega sveta SDH, saj je Smolnikarjeva kot predsednica uprave NLB Vita, d. d., v poslovnem razmerju s SDH in gre torej za evidentno kršitev 39. člena Zakona o SDH. Za piko na i pa je vlada na mesto predsednika upravnega odbora DUTB imenovala še Marka Simonetija, ki je bil od leta 2009 predsednik nad- I H Vzgoja presega čustva. Vsak izmed nas čuti, da očeta in matere med seboj ne moremo zamenjati. otrok, vendar ni dovolj. Vzgoja presega čustva. Vsak izmed nas čuti, da očeta in matere med seboj ne moremo zamenjati. Otrok potrebuje vsakega na svoj način. In ker ju potrebuje, mu je to potrebno zagotoviti, če se le da. To je njegova pravica. Imeti očeta in mater, ne pa samo dveh odraslih oseb. Tej pravici moramo nujno dati prednost pred kakršnokoli pravico odraslega, sploh pa pred tem, kar sploh ni pravica - imeti otroka. Otrok je dar, s katerim je treba ravnati kot z najobčutljivejšo dragocenostjo. V družini bo otrok ob očetu in materi oblikoval svojo pravo identiteto, ob dveh mamah ali dveh očetih pa bi odraščal v stalni prevari, da človek lahko igra vlogo tistega spola, ki ga nima oz. lahko po svoji volji odloča, da ni tisto, kar je. Torej bodimo glas razuma, pozabimo na sebičnost in se na referendumu, 20. decembra, zavzemimo za družino v pravem pomenu besede.