Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo II. LETO SfiHJlRS Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15«/0 dražji Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo Murslk« Sobota, 21. maja 1933. ŠTEV. Dva lepa politična shoda Narodni poslanec g. Josip Beri ko je imel preminulo nedeljo dva prav lepa shoda v murskosoboškem srezu. Prvi je bil v Gornjih Petrovclh, kjer je bilo navzočih okoli 300 oseb, samih volilcev, med njimi 122 gasilcev v uniformah, ki so g. poslancu priredili tudi prisrčen sprejem. Prvi je govoril murskosoboški župan in član banovinskega sveta g. notar Koder, ki je zlasti poudarjal potrebo organiziranja kmečkega stanu. Omenil je med drugim, kako je na shodu v Nišu glasovalo nad 130.000 oseb pretežno kmetskega stanu za vsedržavno stranko. Poslanec g. Benko se je zahvalil za lepi sprejem ter nato razpravljal o gospodarskem in političnem položaju v naši državi. Shodu v Gornji Lendavi je prisostvovalo okoli 500 oseb, tudi samih volilcev. V tem okolišu so prebivalci po ogromni večini katoliki, pa je toliko bolj pomembna velika udeležba na shodu, ker je g. Benko evangeli-čan, G. poslanec je v svojem govoru izvajal, da se kmetje sicer ne morejo preveč pohvaliti s svojim položajem, da se pa na drugi strani vse preveč govori o krizi. Narod mora biti organiziran, da more svoje žeije potom organizacije izražati na pristojna mes ta. Osobito narodni poslanci morajo biti informirani o željah in težnjah naroda. Pri politični organizaciji mora zato vse sodelovati. Nujna potreba je, da iščejo kmetje pomoč tam, kj?r jo morejo pričakovati, torej v prvi vrsti v močni, vso državo obsegajoči siranki JRKD. Nato je g. poslanec poroča! o delovanju vlade in o podporni akciji za pomoč po suši prizadetih krajev. Poudaril je. da je vlada za Prekmurje dovolila 200 nakaz nic za četrtirisfci prevoz živi), s čemur je bila odstranjena katastrofa, ki je pretila prebivalstvu. Dotaknil se je tudi izvoza živine in mesa v Avstrijo in omenil težave glede zaposlitve se-zonsk h delavcev, posebno na Fran coskem ; na žal; si tudi ni pričakovati, da bi Nemčija letos sprejela naše sezonske delavce. Ob zaključku svojega govora je pozval volilce, naj bodo složni in naj se z zaupanjem oklepajo vsedržavne stranke. Na obeh shodih so udeleženci z velikim zanimanjem in navdušenjem sledili izvajanjem svojega poslanca in ga prosili, naj bi prišel v kratkem zopet k njim. Pod vtisom lepega shoda v Gor. Petrove h so bile takoj ustanovljene tri nove organizacije JRKD, pripravlja pa se Še ustanovitev četrte. — V Gor. Lendavi je bil po shodu občni zbor JRKD in volitev novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen obče priljubljeni banovinski zdravnik dr. Branko Lukman. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Organi policijske uprave v Beogradu so pred dnevi odkrili dve sumljivi osebi. Pri preiskavi v njunem stanovanju so našli 4 peklenske stroje. Ob priliki aretacije je eden izmed njih potegnil revoiver ter ga naperil na policijskega agenta, ki pa ga je prestregel in razorožil. Dosedanja preiskava je ugotovila, da sta prišla iz Bolgarije v Beograd z namenom, da postavita peklenske stroje pred različna ministrstva in drugimi zgradbami. — Zunanji minister Jevtič je odpotoval v Ženevo, da se kot zastopnik naše države udeleži razprav na razorožitveni konfercnci. — Na beograjski, zagrebški in ljubljanski univerzi so se poostrile disciplinske odredbe. Slušatelji, ki bi izzvali nerede, se izključijo, odnosno se jim črta semester. — Naš konzulat v San Fran-ciscu je ukinjen. Njegov delokrog preide na generalni konzulat v Chicagu — Grški listi objavljajo, da se je vršila v Solunu konferenca, na kateri so razpravljali o obnovi trgovinske pogodbe med Grčijo in Jugoslavijo, ki je potekla 15. maja. — Nj. Vel. kralj Aleksander se je podal v Niško banjo. Ljudstvo, ki je takoj vladarja spoznalo, ga je povsod navdušeno pozdravljalo. — Pri svečani proslavi stoletnice osvobojenja Timoške krajine izpod turškega jarma je bil tudi Nj. Vel. kralj navzoč. — V nedeljo se je vršila v Ljubljani proslava 25 letnice Narodne strokovne zveze. Zbra lo se je več tisoč delavcev iz vse Slovenije, prišli pa so tudi številni gosti iz ostale Jugoslavije in iz Češkoslovaške. Pri razvitju prapora, kateremu je kumoval ban dr. Marušič, je bil tudi prisoten kraljevi zastopnik. V Vinkovcih je bil velik manifes-tacijski zbor J. R. K. D., na katerem se je zbralo nad 10.000 ljudi. Nemčija. Notranji mi.iister je odredil zaplembo celokupnega premoženja vseh socialno demokratskih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij. Hitlerjevi napadalni od delki so skupno s policijo zasedli vsa podjetja in zapečatili prostore. Hitlerjev režim se je na ta način polastil miljonskega premoženja, ki ga je zbralo nemško delavstvo z dolgoletnimi žrtvami. — Na deset in deset tisoč knjig so v prejšnjem tednu javno zažgali v Berlinu, ker niso bile „v skladu" z novim hitlerjevskim nemškim duhom. To dejanje je zbudilo protest vsega kulturnega sveta. — Več tujih tvrdk, zlasti ameriških, ki imajo v Nemčiji svoje podružnice so vsled narodno-socialističnih nasilstev sklenile, da opuste svoje podružnice v Nemčiji. — Skoraj neverjetno se čuje, da so se spričo razmer, ki vladajo v Nemčiji, vršile v Berlinu komunistične demonstracije. Deset ljudi je bilo aretiranih. Avstrija. V nedeljo so prispeli na Dunaj nekateri ministri iz Nemčije, kamor so jih povabili avstrijski narodni socialisti, da bi oddržali nekaj shodov. Poset ministrov je bil avstrijski vladi skrajno nezažeijen, kar se je tudi ministrom povedalo ob njihovem prihodu. Ministri so bili ves čas bivanja na Dunaju pod stalnim policijskim nadzorstvom. Proti temu izzivalnem obisku hitlerjevskih ministrov, ki so se po kratkem časa bivanja na Dunaju vrnili z letalom v Nemčšjo> so priredili Heimvvehrovci pohod na Dunaj. Zbralo se je nad 50.000 uniformiranih članov. Med povorko so skušali narodni socialisti izzivati in so metali na manifestante gnila jajca. Sploh pa so se po vsej Avstriji vršili zadnjo nedeljo večji in manjši poboji med političnimi nasprotniki. Zaradi demonstracij proti Heimwehru je bilo nad 2500 ljudi aretiranih. Ženeva. Razorožitvena konferenca zopet zaseda pod najslabšimi okoliščinami, kar jih je bilo sploh do sedaj. Vzrok temu je nadutost sedanje Nemčije, ki jc tokrat v Ženevi razkrila svoje karte, kakor še nikdar. Nemčiji ni do razorožitve, temveč hoče popolno oborožitev in obnoviti svojo predvojno vojaško velesilo. Vsi, ki so bili pri konferenci navzoči, so uvideli, da Nemci namenoma onemogočajo vsako nadaljno delo konference, ki je bilo po dosegi sporazuma med velesilami, na najboljši poti h gotovim uspehom. Po vsem svetu je vsled tega zavladalo razumljivo razburjenje. Narodi, ki so do sedaj zagovarjali Nemčijo, se odvračajo od nje tako, da je danes osamljena. Posebno so ogorčeni Angleži pa tudi Italjani se odmikajo vedno bolj od Nemčije. Zatrjuje se, da bodo bivši vojni zavezniki proti Nemčiji (Francija, Anglija, Amerika in Italija) podvzeli skupno akcijo proti Nemčiji, kjer se poraja zopet stari nemški osvOjevalni duh, ki ogroža evropski mir. Albanija. Kakor smo že poročali, je vlada podržavila vse šole, s čimer so bile prizadete verske šole in šole, ki so jih vodili Italjani. Ta korak je izzval velike proteste pri Ital- janih in pri Vatikanu, ki sta sedaj skupno začela borbo proti sedanji vladi. V vseh katoliških cerkvah se vsako nedeljo izpostavi Sv. Rešnje Telo in vrše se molitve za zmago katoliške cerkve. Duhovniki in redovniki imajo nalogo, da morajo v vseh svojih pridrgah napadati albansko vlado, češ da je sovražna katoliški cerkvi. Država pa tudi odločno brani svoje interese. Tako je bilo že aretiranih nekaj duhovnikov, ki so preostro govorili proti vladi. Italjanski agenti pa pri tem pomagajo s tem, da širijo vedno večje nezadovoljstvo med krščanskim prebivalstvom. Vse kaže, da se v državi pripravljajo resni nemiri. VOZNI RED veljaven od 15. maja 1933. HodoS: prihod iz M. S ob 103? in 1655 uri odhod v M. S. ob 621 in 1238 uri Murska Sobota i prihod iz Hodoša ob 740 in 1400 uri odhod v Hodoš ob 915 in 1530 uri prih. iz Ormoža ob 9°' 1520,1942, 2032 h odh. v Ormož ob 520, 930, 1418,1750 h Ljutomer: prih. iz G. Radgone ob 615, i8u h odh. v G. Radgono ob 83s, 150» 1956 h Ormož: prih. iz M. S. ob 713, 13*5, 1606, 1939 h odh. v M. S. ob 73», 1342, 1633, 1856 h D. Lendava: prih. iz Čak. ob 53i, 9« 1334, 2024 h odh. v Čak. ob 544, 10«, 1434, 205i h Čakovec: prih. iz D. L. ob 635, liso, 1534 22»° h odh. v D. L. ob 44°, 8«, 123°, 192° h Sodni uradni dnevi Glasom razpisa predsedništva apelacijskega sodišča v Ljubljani se dovoljujejo do preklica uradni dnevi in sfcer po dvakrat na mesec v Gornji Lendavi in po osemkrat na leto v Križevcih. V tem mesecu se vršita uradna dneva v Gor. Lendavi dne 20 in 26. maja. Nadaljni uradni dnevi v Gor. Lendavi se vrše vsako prvo in vsako tretjo soboto v mesecu torej: 3. in 17. junija, 1. in 15. juJ;ja, 5 in 19. avgusta, 2. in 16 septembra, 7. in 21. oktobra, 4. in 18 novembra ter 2. in 16. decembra vsakokrat od y29. ure dopoldne do 16 ure popoldne v gostilni Baligač Josipa v Gor. Lendavi. Uradni dnevi v Križevc h se vrše vsako drugo soboto v mesecu in sicer: 10 junija, 8. julija, 12. avgusta, 9. septembra, 14. oktobra, 11. novembra ter 9 decembra, vsakokrat od 729. ure dopoldne do 16. ure popoldne v gostilni 1 Kahr v Križevcih. Pregledovanje in žigosanje meril V tekočem letu se bo vršillj popovno pregledovanje In žigosanje meril na področju sreza , mursko so-boškega kakor sledi. v Murski Sobq ti da 24. V. popoldne do 6 VI, pq poldne; v Pucončb od 12. VI. dq poldne do 14 VI. popoldne; v Ha došu od 17. VI. popoldne do 19. VI popoldne; v Krjževcih <|d 21. VI do poldne do 22. VI. popoldne; v Pet-roveih od 23 VI. popoldne do 26 VI. popoldne; v Gor. Lendavi od 30 VI, dopoldne do 1 VII, pcpoidne; v Cankovi od 3 VII. dopoldne do 5 VII. popoldne. m i i i, u Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. Pomladansko konjsko dirko priredi .Kolo jahačev in vozačev" na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru dne 25. maja (Vnebohod) t. 1. Začetek ob 15. uri. Polovična železniška vožnja je že dovoljena. Legitimacije se bodo dobivale na dirkališču. Vozile se bodo 4 dirke in sicer: 1. Dirka »Dravske banovine" — eno-vprežna heatvožnja za 4 do 12 letne konje. 2 Dirka .Nepomuk" — eno-vprežna dirka za 3 letne konje. 3. Dirka sreza .Ljutomer" — enovprežna dirka za 3 do 12 letne konje in 4 Dirka .Ministrstva Poljoprivrade" — dvovprežna dirka 13 3 dQ 12 letne konje. Skupite nagrade Din 6500. Trgovski teiaj ia trg. name§čenqe, ki ga je bila 15, Jan. t. 1. ptvbrlla Edružto trgovcev v M. Soboti se je faključil, Poučevali so se predvsem najpotrebnejši trgovski predmeti: nattk o trgovini, knjigovodstvo, trg. kalkulacija z računstvom, korespodenea o slovenščino, nsm-ščina ter trg. geografija Letos so se obravnavali osnovni pojml^ jeseni v višjem oddelku pa se bo shov poglobila. Razen navedenih predmetov se bo predavalo tudi fclagoznanstvo. — Predavali so gg. profesorji: ing. Ivo Zobec (vodja), Marij Hvala in Gustav Cižek. Murska Sobota Koneert sokoiskega društva. Naše sokolsko društvo nam je nudijo s svojim koncertom V soboto zvečer izreden umetniški užitek. Prire ditev so obiskali ugledni predstavniki Vseh domačih oblastev. Številna publika je napolnila dvorano sokolske ga doma do zadnjega kotička. Pod vodšt^om br. Gregorca je prvič nastopil na novo osnovani mešani pevski zbor. Lepo je zapel štiri pesmi slovenskih komponistov. Gla sovni materijal je prav dober. Ako se zbor še razširi, bo z marljivim in vztrajnim delom lahko dosegel viso ko stopnjo in mu bo zasigurana le pa bodočnost; Br. Koller se je izkazal z izvajanjem Kreislerjevega ,Chag-rin d'amour" in Sarasatovih ciganskih pesmi kot izvrsten vijalinist, ki z lah koto obvlada tudi tehnično najtežavnejše vijolinške kompozicije. Sestra Čepičeva je zapela arijo iz opere .Samson in Dalila" in romanco iz Opere »Mignon". S svojim odlično šolanim glasom, ki je thehak, topel in sočen je očarala poslušalce Na klavirju je z razumevanjem spremljala njeno petje s. Kovačeva. Br. E. Nadai je nato zaigral na saksofonu Wiedoef tov .Valse Vaniti" in jugoslovanske narodne pesmi. S prijetnim glasom instrumenta in s svojo sigurno in čisto igro je dosegel popolen uspeh. Njega, kakor tudi br. Kollerja je odlično in rutinirano spremljal pri klavirju br. J ust In. Orkester, ki je je izvajal pod taktirko br. Justina .Lahko kavalerijo" (Suppe) in fantazijo iz opere ,Tra-viafa", visoko nadkriljuje običajni nivo diletantskih orkestrov in je kos tudi kompozicijam, ki stavljajo na glazbenike visoke zahteve. Spremljal je tudi s. Gregorčevo. ki je s svojim čistim sopranom zapela ,Ave Maria* (Bach Gounod). Sokolsko društvo je upravičeno lahko ponosno na svoj orkester. Po kratkem odmoru se je koncert zaključil z uprizoritvijo znane Vo- Vsi slušatelji sicer niso vzdržali do konca tečaja, tisti pa, ki se niso ustrašili truda, so z uspehom prav zadovoljni. Razumljivo je, da je naporno, ves dan delati v trgovini, potem pa zvečer iti v'šolo in razen tega se za šolo še nekoliko pripraviti. Toda bodočnost je v rokah teh, ki kaj znajo in ki jih na poti do cilja ne ustavi prva ovira. Pohvaliti je treba absolvente, ki so žrtvovali precej ur za svojo izobrazbo, čestitati pa moramo tudi Združbi trgovcev (predsedniku Čehu), ki je pokazala tako veliko razumevanje za gospodarski napredek in trgovsko prosveto v Prekmurju. dopivčeve pevske /gre „Kovačev štu dent", ki je v igralskem, kakor tudi v pevskem oziru popolnoma uspel. Kovača je pel br. Toth, ki je s svojo izvrstno igro vzbujal pri publiki saj* ve smeha. Njegovo ženo Meto je prav dobro pela s. Gregorčeva Sin Janez (br. Gregorc) in njegovi vedno žejni tovariši so tvorili kvartet svežih glasov. Odličen je bil tenor pismonoše (br. Lončar). Zasluga za dobro režijo in inscenacijo gre br odv. Kodru In br. Ščuki Predstavo je dirigiral br. Justin, ki je tudi izvrstno spremljal pri klavirju. Celotni utis bi pa bil ne primerno večji ob spremstvu tako dobrega orkestra s katerim razpolaga drultvo. Poslušalci so hvaležno nagradili vse točke z gromovitjfn ploskanjem in so preklicali izvajalce ponovno pred zastor. Uspeh koncertnega večera je bil popolen. Našemu agilnemu sokolske mu društvu, ki tako intenzivno goji tudi glazbo, čestitamo k njegovemu delu na polju narodne prosvete. — Smrt. V torek v popoldanskih urah je po daljši bolezni preminula ga. Valerija Kavšek roj. Mintsek soproga tukajšnjega nadgeometra. Prizadetim naše iskreno sožalje. N. v m. p. — Zahvala. Vsem, ki so darovali v lanskem letu denarne, zneske za revne učence, ter jim s tem omogočili šolski izlet v Maribor, najprlsrč-nejša hvala 1 — Požar. V torek v večernih urah se je razlegal po u)icah požarni rog. Požarna bramba, ki se je takoj odpeljala v smeri požara, se je po kratkem času vrnila. Baje je gorfelo onstran Mure. -r- Občni zbor Narodne odbrane bo v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Sokoiskega doma. Dnevni red: 1.) Ponovna volitev novega odbora, 2.) Slučajnosti. Dolžnost članov je, da s? občnega zbora pol-noštevilno udeleže. — Zgubil se je na poti med Sv. Jurijem in Cankovo končni del izpušne cevi od motornega kolesa. (Izgleda kakor ribji rep.) Najditelj naj ga odda — proti nagradi — na sodišču v M. Soboti soba š»ev. 20. — 1. predzletni dan pokrajinskega ?leta SKJ v Ljubljani bo dne 5. VI. 1933; za članstvo Sokolskih društev in čet je dovoljena 75% popust na železnici; ostalo občinstvo pa ima 50% popusta. Legitimacija stane Din 5 — in se dobi pri tajniku Sokoiskega društva Murska-Sobota v Sokol-skem Domu dne 21. in 28 V. 1933 od 11—12 ure. Člani SKJ morajo imeti še člansko legitimacijo. — Najboljši strelci. Vrstni red, najboljših strelcev tukajšnje Strelske družine je po doseženih točkah sledeči: (Od 50 dosegljivih) 1.) Koprivnica 44 točk 2.) Koren 42 točk 3) Jezovšek 39 točk 4.) Gmperman 38 točk 5) Puncer 38 točk 6) Benkovič 37 točk 7.) Nadai Franc 33 točk 8.) Lepenac 30 točk 9) Rusanov 30 točk Streljanje se vrši vsako nedeljo od 9 12. in od 14. ure dalje. — Pasja steklin«. Kr. banska uprava v Ljubljani je odredila, da se radi epidemije pasje stekline usmrtijo t«i psi v občinah. Qpr, 5l»v<;ča, Gor. Lendava, Motovilct, Doliči, Kuzma in vidonci. Kakor je slišati se lastniki ofov nikakor ne prptivijo tej odredbi, |im4 to jim delaj skrbi, — kje in kako spravni »a toliko občin nove .hištje čuvaje?" Radi tatov, ki bodo to odredbo v največji meri izrabili, bodo primorani vsi vaščani omenjenih občin, dan in noč osebno čuvati svojo imovino. Nekateri so zopet mnenja, da bi se naj vsi psi prizadetih občin na stroške posameznika zdravniško pregledali, ter na to le psi, ki imajo znake steklini, postreljali. — Veselica. Gasilska župa Stru-kovska obdrži dne 21 maja 1933 v gostilni Partl Jurija v Pertoči svoj redni letni občni zbor in skupne vaje združeno z gasilsko veselico. Razen običajnih formalnosti je na dnevnem redu tudi napad na kombinirani požar z vsem gasilnim orodjem in vprego. Napad se bo izvajal ob V2I6. uri. Ker bo veselica res nekaj svojevist-nega in ker se čisti dobiček porabi za nabavo gasilnega orodja, vsled tega priporočamo prebivalstvu, da se omenjene prireditve v častnem številu udeleži. — ObSni zbor. Krajevna organizacija J. R. K. D. v Rogaševcih bo imela v četrtek 25. maja ob 11. uri dopoldne v prostorih g. predsednika Mekiš Štefana, gost. v Nuskovi, svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je čitanje zad. zapisnika, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, preglednikov, volitev novega odbora in slučajnosti. Radi važnega dnevnega reda prosimo, da se vsi člani seje zanesljivo udeležijo. — Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju je imela v nedeljo svoj redm občni zbor. Za načelnika je bil po pokojnem Bjiček Mihaelu izvoljen Kornhausel Matija, posestnik v Nuskovi. V načelstvo so bili nadalje še na novo izvoljeni gg. Herman Ferdinand, kaplan pri Sv. Juriju, Marič Leopold, župan v Rogaševcih, Berta-lanič Franc posest, v Nuskovi in Mekiš Štefan gost. v Nuskovi. V nadzorstvo so bili na novo izvoljeni gg. Šalamon Andrej posest, v Sv. Juriju, Janič Štefan kovač v Nuskovi, Lang Karel trg. v Nuskovi in Recek Anton v Dol. Slaveči. Rogaševci — Poroka. V nedeljo 14. maja sta se poročila Bergles Ludevit, trgovec v Gor. Lendavi in Kočar Marija, posest-nikova hči v Sotini. V novem stanu obilo sreče. DOPISI Puconci. Te dni je odprl peka-rijo v prostorih bivša mlekarne znani pekovski mojster g. Kralj. — Poročila sta se dne 14 t. m. trgovec g. Kovač Franc z gdč. Rumič Jolanko iz Moravec. Vsem mnego sreče 1 Polana. Novo trgovino z mešanim blagom je odprl v Grabarovi hiši g. Žibrik Ludvik. Tako bo naša občina cdzdaj naprej tudi imela doma trgovino in ne bomo prisiljeni za vsako malenkostno potrebo iti v Soboto Dražbeni oklic. Iz konkurzne mase Sagadina Albina, trgovca v Beltincih, se prodado na javni dražbi, dne 6. junija 1933 ob 9. uri na mestu samem v Beltincih hiša s trgovskimi lokali in skladiščem, dvorišče in vrt v cenil-ni vrednosti Din 200.000 —. Točnejši podatki se dobe v pisarni podpisanega upravitelja. Dolnja Lendava, dne 16. maja 1933. Dr. STRASSER ARMIN odvetnik. Prosimo cenj. naročnike, da nemudoma poravnajo že zapadlo naročnino!! Likvidacija vodne zadruge v Dol. Lendavi V zadnjem času se je pojavil močen pokret med interesenti, da se Vodna zadruga v Dol. Lendavi razpusti. Govori se, da je ta institucija veliko breme za interesente in da nihče od nje nima koristi. Razni pozivi prihajajo na občine in na politčne organizacije, da se zadruga ukine. Ko se to vprašanje razpravlja, si je treba biti na jasnem, kaj je to: Vodna zadruga, in pod kakšnimi pogoji se lahko razpusti. Zskon o vodnem pravu pravi sledeče: ,.Vodna zadruga je pravno telo, ki si kot takšno more pod svojim imenom pridobiti pravice, prevzemati obveze In pred sodiščem voditi tožbo kot toženec in biti tožen, članom Vodne zadruge se smatra vsak, ki postane lastnik nekretnin na področju Vodne zadruge". Vodna zadruga se lahko razpusti, ako to sklene dve tretini interesentov, ali nadležna oblast, (Ministrstvo gra-djevina) lahko se odvzame odobrenje za razpust, abo zadruga ni izpolnila obveze napram tretjim osebam ali če je za javen interes potreben dalnji ob stoj zadruge. V našem slučaju, kar se tiče obstoja Vodne zadruge, bi mogla nadležna oblast odobriti razpust zadruge, ako se vse občine obvežejo, da Bodo redno vzdrževale obstoječe vodotoke in kanale ter v tem pogledu ne bi bilo zaprek. Kaj pa bo z ob veznosti napram tretjim osebam ? Vodna zadruga je dolžna banki ¥ Budimpešti okoli 850000 kron. To posojilo je vzdignila, ko je izvedla regulacijska dela in ta dolg še obstoji (n ni plačan. Za ta dolg jamčijo vsi interesenti, oziroma njihova zemljišča in prej nego se likvidira Vodna za druga mora se likvidirati ta dolg. Dokler ne bo likvidirano to vprašanje ne more biti aktuelno niti vprašanje likvidacije Vodne zadruge niti ne more ministrstvo odobriti njen razpust. Vsled tega je prerano obračanje interesentov na g. poslanca, da ukrene likvidacijo Vodne zadruge, ampak naj se obrnejo s prošnjo na g. poslanca, da v prvi vrsti izposluje in najde način, kako bi se najlažje likvidirali obstoječi dolgovi Vodne zadruge. Ako se to glavno in najtežje vprašanje reši, se bo rešilo ostalo samo ob sebi I SOKOL Okrožni zlet Prekmurskega Sokoiskega okrožja se yrši dne 18. VI. 1933 v Murski Soboti. ♦ * * Uprava Sokoiskega društva M. Sobota vabi vse 2i$n§tvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani, da se prijavi prj br. tfjuiku (med uradnimi urami ob nedeljah v Sokolskem domu) in to najdalje do 5. junija 1933. Obenem s prijavo je plačati Din 27.T- za zletgi znak. Na prijave brez denarja se ne bo oziralo. Zletni znak, daje pravico do če-trtinske vožnje, brezplačen vstop k tekmam in prireditvam ob glavnih zletnih dnevih ter brezplačen vstop v muzej in končno pravico na skupno brezplačno prenočišče. Člani čet naj se prijavijo pri svojih četah. — Zdravo 1 Sokolsko društvo Ljutomer. fublleim m im^l933. Letos bo mililo trideseto leto, odkar je bil v Ljutomeru ustanovljen Murski Sokol, ki $e je pozneje prekrstil v Sokolsko dRŠtvo Ljutomer. Današnji voditelji društva, ki so z neprimerno požrtvovalnostjo Članstva, zlasti pa osjega ljutomerskega Okoliša, dru$tvn pred nekai leti fgra-dili krasen doni, so se odločili, da društvo proslavi 30 letnico svojega obstoja na slovesen način. Pred 30 fetj je bilo, ko gi je spletel sivi sokol svoje gnezdo v metropoli soičnih in vinorodnih, po vsem svetu sloveč;h Slovenskih goric in Prlekije. Za tridesetletnico priredi društvo 11. junija t. 1. veliko svečanost, ki bo združena z delnim župnim zletom Mariborske sokolske župe. Že na predvečer bo bakljada in slavnostna akademija, v nedeljo pa bo javna svečanost z veliko povorko, kjer bodo sodelovali razen vseh oddelkov So-kolstva, tudi muropoljski jezdeci io okrašeni vozovi z bližnje in daljne okolice. Popoldne bode velik javen nastop vseh oddelkov. Pokroviteljstvo nad vsemi jubilejnimi prireditvami pa je prevzel naš kralj. Ob tej priliki se naj združi vse ljudstvo Murskega polja. Slovenskih goric, Prekmurja in Medjimurja, da tako dokaže svojo veliko moč in edinost v Ljutomeru kot najsevernejšo obrambno postojanko naše države. Zdravo I KMETIJSTVO Sladka lupina (vučac) je važna novost za poljedelca in ži-vinorejca. V Nemčiji 30 vzgojili umetno po večletnih težkih poskusih sladko lupino s čemur so rešili nalogo, kako preskrbeti živino s cenejšo beljakovino. Dosedaj smo poznali le grenko lupino, ki pa za živinsko krmo qi prišla toliko vpoštev radi grenkobe. Izpiranje in namakanje grenke lupine, da se jo je napravilo sposobno za krmljenje, pa je tako težavno, da se skoro ne izplača. Sladka lupina pa nima te grenkobe. Ta uspeva tudi v slabi peščeni zemlji in hi bila posebno priporočljivo za našo Goričko. Izboljša namreč zemljo za poznejše posevke, da pa bogato košnjo za zeieno polaganje ali sušenje. Dozorelo seme te lupine pa je prvovrstno močno krmilo za našo živino. Kmetijska podružnica v M. So. boti se je žp interesirala za seme te lupine, katero bo razdelila med svoje člane. _ Skočnina za žrebce. Kr. banska uprava v Ljubljani je določila enotno skočnino za plemenilno dobo 1933 za vse žrebce bodisi banovinske aH privatne in sicer po 60 Din (šestdeset Din)' Izjema je samo pri ame-rik. žrebcu Plungerju v Ljutomeru, kjer je določena skočnina 80 Din. Qesenice na drevju se pojavljajo letos zopet v grozovitih množinah in zopet bpme videli v naših sadovnjakih sredi pomladi gola od gosenic vsega zelenja oropana drevesa. Najboljše in najcenejše sredstvo proti tej nadlogi je odstranjevanj in sežiganje gnezd, kar pa v mnogih slučajih že radi velike množine ne bo mogo- če. Treba bo ikropiti. Lani se je d«r lalo tu z ,,Urania" zelenilom, kise je prav dobro obneslo. Gosenic, katerih je bilo poprej na miljone, po ikfopr ijenju ni bilo več. Brozga za škropljenje se pripravlja takole: za 100 ]. brozge se vzame dve in pol kg uga-šenega apna in 100 gramov tega zelenila, ki se z vqdo dobro zmeša. Mešati se mora tudi med škropljenjem. Z dobrim uspehom se rabi tudi .Nospraseh", ki ga ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Zadrževanje mleka pri kravah. Pri kravah je semtertja tudi po teletenju vime prazno in uvelo in sicer največkrat celo vime, malokdaj samo del vimena, Navadno nastanejo te napake kot posledica vnetja vimena. Pri tej bolezni, posebno pa prj prsešnicah, dostikrat ni mogoče najti pravega vzroka. Če je vnetje v vimenu vzrok zadrževanja ali pomanjkanja mleka, se da lahko ugotoviti. V tem slučaju otipamo v vimenu večje ali manjše tr-dine in je celo Vime ali pa le del vi mena oteklo. Pri molži pride iz takega vimena le par kapljic žute tekočine. Ako pa krava po teletenju pri zdravem vimenu nima mleka ali pa premalo, moramo prisiliti mlečne žleze z molžo in masiranjem, da izločujejo normalno množino mleka. Seveda mora dobiti taka krava primerno krmo, ki ima zadostno množino hranilnih snovi za produkcij mleka. Kot prinierna krma se je najbolj obnesel kuhan ječmen, oves, dobro seno, najbolje pa zele$? polaganje in krmilna pesa (burgundija). Različni špecijalni praški, katere prodajajo zakotni agentje so v takik slučajih navadno brez vpliva in če je že kak malenkosten uspeh, ni ta sorazmeren s pretirano ceno takega zakotnega zdravila. Dobra domača sredstva pa so janež, ko-prec (fenikl) kumna, erman, katere potrosimo kot prašek po eno čajevo žlico trikrat na dan na krmo. Če pa vsa ta sredstva odpovejo, potem pač ne preostane drugega, kot da tako kravo ne uporabljamo za pleme. Pri zadrževanju mleka iz slabe navade se priporoča pr«$ molžo ppra ti vime s toplim koprovjfti (kamilnim) čajem ali mlačno vodo ali ga pariti s kuhanim senenim drobom (štčr). S kravo pa se mora lepo ravnati, molze jo paj ta, ki kravo kripi in čisti. m'Hi»iint mnnm 3. IIB»? V pisarni združb" javno na ogled, vendar smo že pri lanskoletni skupščini sklenili, da prejmejo vsi člani brezplačno tednik »Murska Krajina" in da se vse objave združbe objavljajo v »Murski* Krajini" v zato določenih kolonah. Za objave v tedniku „Murska Krajina" plača združba toliko, koliko bi bila naročnina za vsakega naročnika s čim je še to vedno ceneja kakor, da hi se morale vse te objave posebej s pošto pošiljati vsem članom. Objave priobčene o Združbe v Murski Krajini so pa obvezne za vse člane. Predlog uprave se soglasno sprejme in odobri, da tudi v bodoče prejmejo vsi člani brezplačno po upravi plačani tednik „Murska Krajina" v katerem se bodo nahajale tudi objave Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti. IX. točka dnevnega reda, kakor je že objaijeno odpade. X. Slučajnosti. Ker se pri slučajnostih nikdo ne javi k besedi, zaključi predsednik skupščino ob 12 uri ter se še enkrat prav prisrčno zahvali vsem navzočim za tako lepo udeležbo, prav posebno pa še gg. Skale Otmarju sreskemu podnačelniku, tajniku zbornice za TOI dr. Plessu, narodnemu poslancu gu. Benku, županu Kodru, predsednikoma Vezer in Sukitšu, zastopnikoma ljutomerskega združenja Baukertu in Puše-njaku ter zastopniku „Jutra" in »Murska Krajina". (Konec.) Predsednik. ČEH FRANC 1. r. Zapisnikar: VOHL M. 1. r Tržne cene Biki kg od 3—4—5 Dir> in to najfinejša roba, telice kg od 3-4—5 Din, teleta kg od 3 4—5 Din, krave kg od 1 50 2 - 3 Svinje kg 6-8 Din. V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjet! na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4'— do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.-Din, moka V. kg. 3.50 Din, moks ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 7 -14 Dfa sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16-— Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 It. 16- 24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110'— Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 320—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q40—55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40 - 50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18 - 20% 1 q 145-- Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18' Din. Cement: Trboveljski 1 q 70"— Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. GOSTILNA na PRODU] IV mursko-soboški okolici se proda dobro ido-ča gostilna ob glavni cesti z vsemi gospodarskimi poslopji in prvovrstnim posestvom (12 plugov). Vprašati pri: odvetnikih Dr. PINTČR NIKOLAJU in Dr. FLECK FRIDERIKU v Murski Soboti. 3 POZOR VINOGRADNIKI!! BRATA D1TTHICH proizvodnja kovinskih izdelkov Mursko Sobota Tel. 40 NA VELIKO! NA HALO! Ako hočete poceni in dobro kupiti, potem si oglejte mojo veliko zalogo. VELIKA IZBIRA. DOBRO BLAGO. NIZKE CENE. Kolesa, šivalni in pisalni stroji, gramofoni in plošče, radioaparati, iotogr. aparati in materija!, športne potrebščine in vsakovrstna pneumatika. Vsi rezervni deli! iTI V AN ERNEST, MURSKA SOBOTA, Prej ko kupite iiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiuii "^V* »A« »j\« koso oglejte si mojo zalogo, ker dobite že za Din 18*— dobro kvaliteto. , „. , mm m * m illllllllllIltlHIUIIIIIinillllllllllHIlIHlIllllIlIlllll Imam tudi na zalogi prave tirolske kamne. S>^<$B$>^®