699
Izvirni znanstveni članek/Article (1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 3, 699—718
Besedilo prejeto/Received:05/2023; sprejeto/Accepted:09/2023
UDK/UDC: 82-291.1:783.3
DOI: 10.34291/BV2023/03/Drnovsek
© 2023 Drnovšek, CC BY 4.0
Jaša Drnovšek
O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger na Pa-
sijon Ksaverja Meška
1
On the Influence of the Oberammergau Passion 
Plays on the Passion Play of Ksaver Meško
Povzetek: Avtor raziskuje, kako so oberammergauske pasijonske igre, ki jih je sloven-
ski pisatelj Ksaver Meško (1874–1964) obiskal leta 1910, vplivale na njegovo dram-
sko delo Pasijon iz leta 1936. V prvem delu prispevka avtor predstavlja dramsko 
zvrst pasijonske igre, umešča Meškov Pasijon v njegov literarni opus, pojasnjuje 
širše kulturnozgodovinsko ozadje nastanka Pasijona in predstavlja večstoletno 
tradicijo oberammergauskih pasijonskih iger. V drugem delu prispevka avtor ana-
lizira Meškov Pasijon in ga primerja s tako imenovanim uradnim besedilom obe-
rammergauskega pasijona, izdanim posebej za leto 1910. Ob tem ugotavlja možne 
vplive, ki se skozi celotno Meškovo dramo kažejo tako na formalni kot tudi na vse -
binski ravni: v prologu, predpodobah, osrednjem dogajanju in na koncu Pasijona.
Ključne besede: Ksaver Meško, Oberammergau, oberammergauske pasijonske igre, 
pasijonska igra, ljubiteljsko gledališče
Abstract: The author examines how the Oberammergau Passion Play, which the 
Slovenian writer Ksaver Meško (1874–1964) attended in 1910, influenced his 
1936 drama The Passion Play. In the first part of the paper, the author intro-
duces the genre of the Passion play, places Meško’s Passion Play in his literary 
oeuvre, explains the broader cultural-historical background of its creation, and 
presents the centuries-old tradition of the Oberammergau Passion Play. In the 
second part of the paper, the author analyses and compares Meško’s Passion 
Play with the so-called official text of the Oberammergau Passion Play, which 
was published especially for the performances in 1910. The author identifies 
possible influences that manifest themselves throughout Meško’s text both on 
a formal level and on a content level: in the prologue, in the prefiguration 
scenes, in the central plot and also at the end of his Passion Play.
Keywords: Ksaver Meško, Oberammergau, Oberammergau Passion Play, Passion 
Play, Amateur theatre
1 
Članek je nastal v okviru programske skupine „Podoba – beseda – znanje: Življenje idej v prostoru med 
vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (P6-0437)“, ki jo sofinancira ARIS.

700 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
1. Uvod
Leta 1957 – med pripravami petega, zadnjega zvezka Izbranega dela pisatelja in 
katoliškega duhovnika Ksaverja Meška (1874–1964) – je ta uredniku zbirke Viktorju 
Smoleju (1910–1992) v zvezi z dramskim delom Pasijon: velikonočni misterij v sed-
mih skrivnostih in s tremi predpodobami v pismu, datiranem s 16. septembrom, 
omenil, da je pred skoraj pol stoletja obiskal kraj Oberammergau na Bavarskem in 
da je pasijon, ki si ga je tam ogledal, nanj naredil velik vtis: »V Oberammergau[u] 
sem bil leta 1910 pri tistih slovečih pasijonskih igrah. Je bilo vredno jih iti gledat. 
So gotovo vplivale na moj Pasijon, zlasti tiste predpodobe iz stare zaveze. Te so 
bile čudovito lepe! Seveda je bilo vse v velikem stilu.« (Smolej 1960, 349) 
Podrobneje je Meško o Oberammergauskih pasijonskih igrah poročal v delu Po 
stopinjah Gospodovih: spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910, ki je 
izšlo pri Mohorjevi družbi leta 1912 v zbirki „Slovenske večernice“. Kot je razvidno 
že iz naslova besedila, v njem obnavlja svoje vtise s tako imenovanega prvega sku-
pnega slovenskega romanja v Sveto deželo, ki je pod vodstvom škofa Antona Bo-
naventure Jegliča (1850–1937) potekalo od 2. do 21. septembra 1910 (Meško 
1912, 78; Frelih 2013, 9–10). Med spomini ob obisku vasi Betanija se Meško spo-
minja tudi oberammergauskega pasijona: 
»Ko smo stali v Betaniji pod pekočim jutrovskim solncem, mi je romal duh 
daleč na sever, na Bavarsko. Da se nekako pripravim za romanje v Sveto 
deželo, sem se peljal teden dni pred odhodom na Jutrovo v Oberammer-
gau, da si ogledam tam svetovnoznane pasijonske igre. Precej hladnega 
jutra, v sredo 24. avgusta, nas je sedelo v gledališču okoli 4000 tujcev, iz 
vseh krajev sveta, iz Evrope, Amerike in od drugod. Vsi prostori do zadnje-
ga so bili zasedeni, glava pri glavi.« (Meško 1912, 138)
Če odmislimo generalko, ki je bila 11. maja 1910 (PIO, 5), lahko ugotovimo, da 
si je Meško v Oberammergauu ogledal eno izmed petinpetdesetih predstav (Hu-
ber, Klinner in Lang 1990, 172), ki so se tisto leto pod vodstvom Ludwiga Langa 
(PIO, 8) zvrstile do konca septembra (5). Uprizoritve, ki so vključevale govorca 
prologa, več kot 120 igralcev in igralk z govornimi vlogami (passim) ter pevski zbor 
in orkester (7–8),
2
 so se začenjale ob 8. uri zjutraj in z vmesnim dvournim odmo-
rom za kosilo trajale do 18. ure popoldne (5). Meško izpostavlja zlasti številčnost 
(»4000 tujcev«; »[v]si prostori do zadnjega /…/ zasedeni, glava pri glavi«)
3
 in moč-
no mednarodno zastopanost občinstva (»iz vseh krajev sveta, iz Evrope, Amerike 
in od drugod«),
4
 v nadaljevanju pa natančno, celo z navajanjem posameznih replik 
2 
V vsaki predstavi naj bi na odru nastopalo 685 oseb, med njimi 50 žensk in 200 otrok (Daisenberger 
1910a, 39).
3 
Oberammergau je imel leta 1910 dejansko na voljo 4000 posteljnih kapacitet (PIO, 160).
4 
Oberammergauske pasijonske igre, ki so leta 1910 potekale tridesetič zapored, v tistem letu predstav-
ljajo enega od vrhuncev dotedanje zgodovine kraja. V dobrih petih mesecih njihovega trajanja je kraj 
obiskalo več kot 220000 ljudi (Huber in Klinner in Lang, 1990, 172; Eigenbetrieb Oberammergau Kultur 
2022) iz Evrope, Severne Amerike, Indije in Kitajske (Gajek 1993, 313). Med uglednimi gosti so bili 
predsednik ZDA William Howard Taft (1857–1930), skladatelj in dirigent Richard Strauss (1864–1949), 

701 701 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
v slovenskem prevodu, predstavlja začetek pasijona, zlasti tretji tako imenovani 
prikaz (izvorno Vorstellung),
5
 konkretno Jezusovo slovo od Marije v Betaniji, ki ga 
uvajata predpodobi:
6
 
»Z odra plavajo čez molčečo, nemo sedečo množico zdaj kipeči glasovi po-
jočega kora, zdaj jasni glasovi svetopisemskih oseb, ki nam čarajo pred oči 
trpljenje Gospodovo. Čez eno uro, ob kakih devetih dopoldne, nas igralci 
povedejo v Betanijo, kjer se Jezus zadnjič poslovi od svoje matere in se 
napoti v Jeruzalem, da tam dopolni svoje delo in življenje z bridkim trplje-
njem. /… / Kor pevcev in žive slike v ozadju nas pripravijo na žalostno slo-
vo z dvema predpodobama iz starega zakona: gledamo mladega Tobija, 
kako se poslavlja od matere, da potuje v tujo deželo; in nevesto Visoke 
pesmi slišimo, kako žaluje po ženinu, ki ga je izgubila:
›Ah, kam si šel, ah, kam si šel 
vseh zalih najkrasnejši,  
solz mojih vir ne bo vsahnel 
v ti boli najgrenkejši. 
Ah, pridi spet, ah, pridi spet, 
glej mojih solz potoke …‹
7
Nastopijo Gospod, Marija, prebivalci Betanije. 
Kristus: ›Mati, mati! Za vso sladko ljubezen in materinsko skrb, ki si mi jih 
skazovala v triintridesetih letih mojega življenja, sprejmi najtoplejšo zahva-
lo svojega Sina. Oče me kliče! Z Bogom, najboljša mati!‹
Marija: ›Moj Sin, kje te spet vidim?‹
Kristus: ›Tam, predraga mati, kjer se dopolni beseda sv. pisma: Bil je kakor 
jagnje, ki ga tirajo v mesnico in ne odpre svojih ust.
Marija: ›O Bog! – Jezus, moj Sin! – Tvoja mati!‹
Žene: ›Najboljša mati!‹« (Meško 1912, 138–139)
8
Meško poroča tudi o močnem čustvenem odzivu občinstva po zadnjih replikah: 
»Tedaj se je zganilo po vsem širnem gledališču; zašumelo je od odra gori do za-
dnjega sedeža, zaihtelo. Ne samo rahločutne gospe, nežne gospodične, ne, najre-
pisatelj Hugo von Hofmannsthal (1874–1929), švedski kralj Gustav V. (1858–1950) in prefekt Ambro-
zijanske knjižnice iz Milana Achille Ratti (1857–1939), poznejši papež Pij XI. (Huber, Klinner, Lang 1990, 
172; Eigenbetrieb Oberammergau Kultur 2022). Za kritičen pogled na oberammergauski pasijon nasploh 
in še posebej na tega iz leta 1910 glej Feuchtwanger 1910a; 1910b. Glej tudi Thoma 1968, 65.
5 
Pasijon sestavljajo predigra in trije večji razdelki (izvorno Abteilungen), znotraj njih pa je skupno osem-
najst prikazov. Prikaz, ki ga opisuje Meško, sodi v prvi razdelek, Od Kristusovega prihoda v Jeruzalem do 
prijetja v oljčnem vrtu, in nosi naslov Slovo v Betaniji (PIO, 12; 27). Glej opombo 30.
6 
Izraz ‚predpodoba‘ označuje besede, dogodke, osebe in ustanove iz Stare zaveze, ki tipološko ustrezajo 
besedam, dogodkom, osebam in ustanovam v Novi zavezi. Na ta način prispevajo h globljemu ra -
zumevanju odrešenjske zgodovine (Dohmen in Dirscherl 2001).
7 
Za izvirnik replike glej PIO, 28.
8 
Za izvirnik replik glej PIO, 35.

702 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
snejši možje so brisali solze.« (139) Še posebej nazorno opisuje odziv časopisnega 
urednika z Dunaja, ki je v dvorani sedel zraven njega in s katerim se je pogovarjal 
med odmorom za kosilo, pa tudi zvečer, po koncu pasijona: 
»Ob meni je sedel postaran gospod; solze so mu kar drsele po licih. Opol-
dne sem se sešel z njim pri kosilu v hotelu. Bil je urednik velikega dunaj-
skega lista. Zvečer sva šla skupaj na sprehod. Bil je brezverec. ›Meni je 
Kristus največji človek, ne Bog‹ – mi je pravil. ›A trpljenje njegovo me je 
seve v globočino srca ganilo.‹ – ›Sem videl. Ob slovesu Jezusovem od Ma-
rije ste tudi jokali.‹ – ›Sem. Dolgo že mi niso tekle solze, danes so mi. Bil je 
najpretresljivejši prizor. Ljubezen materina – komu se ne bi odtajalo srce 
ob nji /…/?‹« (139)
Oberammergauski pasijon je torej vplival na Meškov Pasijon. Tine Debeljak celo 
meni, da Meškova »kolektivna drama o Kristusovem trpljenju Pasijon« ni nič dru-
gega kot »na ljudska pozorišča preneseni oberramergauski [sic] prizori« (Debeljak 
1965, 109) – oberammergauski pasijon, prilagojen preprostim, manjšim odrom. 
Toda – ali je to res? V kakšnem razmerju sta omenjena uprizoritev in Meškov Pa-
sijon? Preden odgovorimo na ti dve vprašanji, se zdi za boljše razumevanje nujno 
opredeliti dramsko zvrst pasijonske igre, umestiti Pasijon v Meškov literarni opus, 
orisati ozadje njegovega nastanka in vsaj v grobih potezah predstaviti tradicijo 
oberammergauskega pasijona.
2. Opredelitev pasijonske igre
Pasijonska igra ali pasijon je ena izmed zvrsti duhovne drame (Kuret 1981, 5–6). 
Njene zametke najdemo že v 10. stoletju v liturgiji velikega tedna, natančneje v 
kratkem dialogu med enim ali dvema angeloma in tremi Marijami ob praznem gro -
bu, ki so po evangeljski pripovedi (Mt 28,5-7; Mk 16,5-7; Lk 24,4-6) navsezgodaj 
prišle mazilit mrtvega Jezusa. Dialog se pojavlja kot tropus, dodatek k vstopnemu 
mašnemu spevu na velikonočno nedeljo, pozneje pa kot dodatek k jutranjicam 
pred mašo (Kuret 1981, 12–13):
»›Koga iščete v grobu, o kristjanke?‹ 
›Jezusa Nazareškega, križanega, o nebeščana.‹ 
›Ni ga tukaj, vstal je, kakor je napovedal. Pojdite, oznanite, da je vstal iz 
groba.‹« (Kuret 1981, 13)
Ko je dialog iz mašnega obreda prešel k jutranjicam, je iz njega lahko zrasel 
dramski prizor (Kuret 1981, 13). Iz pevskega zbora se je postopno – podobno kot 
pri nastanku antične grške drame –
9
 izločilo več dramskih oseb (31). Dogajanje se 
je širilo z novimi, tudi profanimi in komičnimi prizori, kot je tek apostolov Petra in 
9 
Na tem mestu velja poudariti, da srednjeveška duhovna drama z antično zgodovinsko ni povezana 
(Bergmann 1984).

703 703 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
Janeza h grobu (15). Namesto o velikonočnem obredju lahko približno od 13. sto-
letja dalje govorimo o velikonočni igri (Müller 2007).
10
 Jezik posameznih replik ni 
več le latinski, temveč tudi vernakularen (Kuret 1981, 19) –
11
 sprva so laikom za-
upali le manjše vloge (32). Prizorišče igre se je iz notranjosti cerkve sčasoma pre-
selilo na cerkveno dvorišče, pozneje na glavni trg, iger pa niso prirejali le kleriki, 
temveč vse bolj tudi bratovščine in cehi. Petje se je umaknilo govorjeni besedi 
(47). 
S poudarjenim tematiziranjem Jezusovega trpljenja (Bergmann in Stricker 1994, 
53) je po doslej znanih podatkih v 13. stoletju nastala tudi pasijonska igra (Schul-
ze 2007), ki pa je zares priljubljena postala šele v 15. in 16. stoletju (Fischer-Lich-
te 1990, 76). Medtem ko je velikonočna igra prikazovala dogodke, povezane z 
veliko nedeljo, je lahko pasijonska igra – ob razumevanju Jezusovega trpljenja kot 
odrešenjskega dejanja in ob zavedanju o povezanosti odrešenja z izvirnim grehom 
– vključevala ne le dogodke, povezane z Jezusovim vstajenjem, temveč celo bo-
žične snovi (Bergmann 1984; Bergmann in Stricker 1994, 53).
12
 Prav tako uprizar-
janje pasijona v nasprotju z velikonočno igro ni bilo omejeno na velikonočne pra-
znične dni (Fischer-Lichte 1990, 79; Müller 2000, 63–64). V splošnem lahko pasi-
jonske igre opredelimo kot tiste duhovne drame, ki »prikazujejo Jezusovo trpljenje 
ali spadajo v vsebinski kontekst Jezusovega javnega življenja« (Bergmann 1984). 
Poleg tega, da imajo kot vse duhovne drame poučen, didaktičen namen (docere), 
skušajo gledalca tudi ganiti (movere) in pri njem vzbuditi sočutje (compassio) (73). 
Opredeljevanje konca pasijonov in duhovne drame nasploh se zdi problema-
tično na več ravneh. Po eni strani naj bi nanj v 16. stoletju vplivala vrsta dejavnikov, 
ki jih je treba ugotavljati vsakič posebej: od reformacije (76; Harris 1992, 188; 193), 
gospodarskega upada v večjih mestih (188) ter prepovedi uprizarjanja s strani lo-
kalnih cerkvenih in posvetnih oblasti (Fischer-Lichte 1990, 88–89; Harris 1992, 
193)
13
 do profesionalizacije gledališča (194; Crowe 2013, 19), zatiranja ljudske 
kulture (Fischer-Lichte 1990, 90) in vnovičnega odkrivanja antične drame (Harris 
1992, 194). Toda po drugi strani ostaja dejstvo, da sta srednjeveška in novoveška 
drama še v začetku 17. stoletja obstajali vzporedno (Bergmann 1984), pa tudi, da 
so se pasijoni na nekaterih podeželskih in težje dostopnih območjih ohranili vse 
do 18. stoletja (Fischer-Lichte 1990, 88–89) – tako npr. tudi v Oberammergauu, 
kjer so med letoma 1634 in 1750 uprizarjali dramsko besedilo, ki je delno pred-
10 
Meje med obredjem in igro so v srednjem veku zabrisane (Müller 2000, 58). 
11 
Razmerja med latinskim in vernakularnim jezikom ne gre razumeti kot preprosto izpodrivanje prvega z 
drugim. V nemškem govornem prostoru so na primer že v 14. stoletju izpričane duhovne drame, ki so 
v celoti napisane v nemščini. Po drugi strani pa celo nekatere drame iz 16. stoletja vsebujejo obsežne 
dele v latinščini (Bergmann 1984). Erika Fischer-Lichte omenjeno zadrego pojasnjuje s tezo, da so 
duhovne drame že kmalu po nastanku hkrati živele znotraj dveh različnih kultur: cerkvene in ljudske 
(Fischer-Lichte 1990, 61–66).
12 
Po mnenju Karla Konrada Polheima ostaja odprto vprašanje, ali je pasijonska igra nastala z razširitvijo 
velikonočne igre ali pa samostojno, toda po njenem vzoru (Polheim 1990, 33; Polheim 1998).
13 
Uradno stališče, s katerim bi Katoliška cerkev duhovno dramo prepovedovala, ne obstaja. Prav tako se 
do nje izrecno ni opredelil tridentinski koncil, ki je potekal med letoma 1545 in 1563 (Fischer-Lichte 
1990, 90; Harris 1992, 193).

704 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
stavljalo augsburški pasijon iz 15. stoletja (Bergmann 1984; Polheim 1990, 33). Še 
več, v 20. stoletju, zlasti v dvajsetih in tridesetih letih, pride do močnega oživljanja 
duhovne drame.
14
 Z uprizarjanjem že obstoječih, prirejenih ali pa tudi povsem 
novih tovrstnih dramskih besedil se v omenjenem obdobju ukvarja predvsem lju-
biteljsko gledališče (Gutzen 1979, 118; Dünninger 1990, 75).
15
Za ljubiteljsko gledališče je svoj Pasijon napisal tudi Ksaver Meško (Smolej 1960, 
349). Preden orišemo ozadje njegovega nastanka, ga velja umestiti v Meškov lite-
rarni opus. 
3. Umestitev Meškovega Pasijona v njegov literarni opus
Za Ksaverja Meška se zdi, da ostaja »velika uganka literarni zgodovini« (Vresnik 
1998, 55). Doslej edina monografska študija o njegovem delu je izšla leta 1934 
(Oven 1934), popolna bibliografija njegovega opusa ne obstaja, posamezne vidike 
njegovega ustvarjanja tu in tam raziskujejo v glavnem študenti in študentke v svo-
jih diplomskih delih.
16
 V leksikografskih zapisih o Mešku je med literarnimi vrstami, 
ki se jim je posvečal od devetdesetih let 19. stoletja, izpostavljena zlasti proza 
(Koren, 1996; Koblar 2013). Literarnozgodovinski prispevki, ki so nastali priložno-
stno, na primer ob avtorjevi smrti ali ponatisu njegovih del (Debeljak 1965; Smo-
lej 1975), kot njeno najbolj prepoznavno lastnost omenjajo liričnost, ki da je lahko 
pretirana: »To čustveno pisanje prehaja včasih že v bolestnost, blaziranost in meh-
kobnost, tako da pri bralcih in kritikih dobi celo oznako meškobnost, z rahlo ob-
sojajočim in odklanjajočim prizvokom.« (149)
Toda po drugi strani je Meško prav zaradi svoje liričnosti obravnavan tudi kot 
avtor, ki je »v svojem literarnem bistvu pesnik« (Vresnik 1998, 55), oziroma celo 
kot »najintimnejši slovenski pisatelj« (56).
14 
Najpozneje na tem mestu velja opozoriti na razliko med duhovno in versko oziroma religiozno dramo. 
Dieter Gutzen meni, da je prva ožji, druga pa širši pojem – in sicer tako glede vsebine kot tudi glede 
občinstva, na katero pojma merita. Duhovna drama naj bi skušala na odru prikazati objektivne verske 
vsebine krščanskega nauka. Pri tem jo – tako Gutzen – vodi cilj, da bi v njej videli sredstvo Božje hvale, 
po drugi strani pa, da bi občestvo krepili v veri. Oba cilja, ki sta v osnovi neločljivo povezana, naj bi pri 
občinstvu predpostavljala vernost ali vsaj določeno razumevanje zanjo. Verska oziroma religiozna drama 
po Gutznovem mnenju duhovno dramo presega v dveh pogledih: najprej gre pri njej za oblikovanje 
osebnega verskega izkustva, poleg tega pa versko oziroma religiozno dramo določa splošnejše ra -
zumevanje vere. Tu substanca religioznega ni nujno identična s substanco krščanstva, vseeno pa je – tako 
Gutzen – ključno, da je verska zavest usmerjena k transcendentalni sili oziroma se čuti od nje odvisna 
(Gutzen 1979, 117). Podobno kot Gutzen razume duhovno dramo tudi Niko Kuret. Po njem je duhovna 
drama po svojem nastanku in razvoju versko angažirana. To pomeni, da skuša doseči duhovni dvig in 
poglobitev ter krščansko očiščenje oziroma katarzo gledalcev. Dram z versko tematiko, ki jim je takšna 
angažiranost tuja, Kuret k duhovni drami ne prišteva (Kuret 1981, 6).
15 
Pri opredeljevanju konca pasijonskih iger in duhovne drame nasploh se zdi razmisleka vredna teza 
Fritza Niesa, na katero opozarja Toni Bernhart. Po njej je razmeroma lahko slediti nastanku številnih 
literarnih zvrsti, skoraj nemogoče pa je ugotoviti dokončno odmrtje določene zvrsti. Vedno gre namreč 
lahko, tako Nies, le za navidezno smrt, ki ji sledi prebujenje iz literarne kome – včasih celo stoletja 
pozneje (Nies 1989, 331; Bernhart 2023, 114–115).
16 
V knjižničnem informacijskem sistemu COBISS je zavedenih 11 diplomskih del, ki Meška omenjajo že v 
naslovu.

705 705 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
Kar zadeva Meškovo dramatiko, je pri njej opaziti podoben razvoj kot v prozi: 
»Meško, ki je izšel iz začetkov našega naturalizma in se kmalu odklonil v subjek-
tivni lirizem, združuje zlasti v dramatiki obe skrajnosti.« (Koblar 1954, 256; 1939, 
265) Skoraj vse njegove drame – Na smrt obsojeni? (1908), Mati (1914), Pri Hra-
stovih (1921), V pričakovanju (1922), Mati (1927), Henrik, gobavi vitez (1934) in 
Pasijon (1936) – so zbrane v že uvodoma omenjenem petem zvezku Meškovega 
Izbranega dela, ki je pri Mohorjevi družbi izšel leta 1960 (Smolej, 1960, 351). Med-
tem ko je drama Pri Hrastovih, ki spominja na Moč teme (1886) Leva N. Tolstoja 
(1828–1910) (338–339), še pod močnim vplivom naturalizma, imata Henrik, go-
bavi vitez, ki je nastal po motivih srednjeveške pesnitve Hartmanna von Aue (oko-
li 1165 – predvidoma med 1210 in 1220),
17
 in Pasijon izrazito religiozen značaj.
4. Ozadje nastanka Meškovega Pasijona
Ob zunanjih spodbudah za nastanek Meškovega Pasijona velja najprej omeniti 
anekdoto, ki naj bi se nanašala na avtorjevo izjavo ali pismo (Smolej 1960, 349) in 
ki jo je ob izidu drame pri založbi Družba sv. Mohorja obnovila njena revija Knji-
ževni glasnik: 
»Meško je nekoč pasijon gledal. Pa so otroci okoli njega neprestano vpra-
ševali: ›Bo petelin pel?‹ itd., kakor so pač vedeli iz šole; otroke je motilo, 
če ni bilo na odru vseh važnejših dogodkov, o katerih piše božje pismo. 
Zato se je Meško lotil pasijona za naše ljudstvo; hotel je, naj bo delo stro-
go svetopisemsko, ne literarno, temveč pobožno, a v vsem stvarno. A ohra-
nil je recitatorja, ki človeška čustva ob posameznih skrivnostih izraža in jih 
tako v gledalcih obuja. Za uvod je dodal tri podobe: Kajna in Abela, Izako-
vo daritev in Dobrega pastirja.« (Meško 1936, 12–13) 
Če gre verjeti anekdoti, je na nastanek Pasijona vplivalo nezadovoljstvo občin-
stva – konkretno otrok – s pasijonskimi igrami, ki niso prikazovale vseh pomemb-
nejših dogodkov iz Svetega pisma. Ne le, da je Meško skušal to popraviti: v Pasi-
jonu naj bi želel dogodke predstaviti čim bolj v skladu z njihovo svetopisemsko 
predlogo.
V prvih desetletjih 20. stoletja uprizarjanje pasijonskih iger na slovenskih odrih 
sicer ni bilo redko. Dramo I. N. R. I. na primer, ki sta jo napisala igralec Edvard Gre-
gorin (1897–1960) in frančiškanski pater Roman Tominec (1900–1991), so med 
letoma 1927 in 1934 v Narodnem gledališču v Ljubljani igrali skoraj vsako sezono 
(Smolej 1960, 349; Gregorin in Tominec, 2012). Gregorin je nato napisal pasijon 
V času obiskanja, ki je bil na sporedu istega gledališča v sezonah 1934/35, 1935/36 
in 1942/43, leta 1935 pa objavljen v knjigi (Gregorin 1935; Smolej 1960, 349). Že 
pred tem so v velikonočnem času tako na poklicnih kot ljubiteljskih odrih pogosto 
igrali Pasijon, ki ga je Fran Saleški Finžgar (1871–1962) napisal leta 1896 (Finžgar 
17 
Za primerjavo Meškove drame s Hartmannovo pesnitvijo glej Javor Briški 2003.

706 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
2011; Florjančič 2011, 140). V desetletju približno med letoma 1925 in 1935 velja 
nenazadnje omeniti prizadevanja katoliških ljubiteljskih gledališč, da bi dotedanji 
repertoar dopolnila ali nadomestila z obnovljenimi ali sodobnimi duhovnimi dra-
mami.
18
 Omenjene težnje je spodbujal in širil Niko Kuret (Smolej 1960, 348; Slo-
dnjak 1974, 256). Za kaj pravzaprav gre? 
Najbolj strnjeno je Kuret o tem pisal v delu Pravi ljudski oder, ki je pri njegovi 
Založbi ljudskih iger, ustanovljeni leta 1933, izšlo leto dni pozneje (Kuret 1934, 
81–82; Kaučič in Čepeljnik 2023). Priročnik, namenjen zlasti prosvetnim delavcem 
na »sestankih in vajah igralskih družin« (Kuret 1934, 6), se občasno bere kot mani-
fest prerojenega »katoliškega ljudskega teatra, ki smo ga Slovenci in katoličani /…/ 
toliko časa zanemarjali« (5).
19
 Po Kuretovem mnenju ima gledališče »tri nujne osno-
ve: verovanje (religijo), vero (mitus), občestvo« (14). Potem ko je bilo do konca 
srednjega veka »zadeva verskega občestva« (13), naj bi se začel razkroj družbe, 
gledališče pa naj bi se omejilo na »ozek družabni krog« (14): »Namesto vere je sto-
pila v igro junakova usoda, namesto verovanja v Boga pa razne nove ‚znanstvene 
vere‘: miljejska teorija, dednostna teorija, psihoanaliza itd., ki navdihujejo ‚moder-
ne drame‘.« (14) Ostanki starega gledališča naj bi živeli le še »v skritih gorskih farnih 
občestvih (n. pr. Oberammergau)« (14). Kuretov cilj, ki delno sovpada s cilji Roma-
ina Rollanda (1866–1944), zagovornika ljudskega gledališča (Rolland 1903; Kuret 
1934, 17–18), in še bolj s cilji katoliške Zveze ljudskih odrov, ki je v Nemčiji delova-
la med letoma 1919 in 1933 (Gerst 1924; Kuret 1931, 200–205), je bil obnoviti gle-
dališče, in sicer kot »krščansko verno občestvo« (Kuret 1934, 20; 13). To pa naj bi 
bilo možno le, če se bo gledališče vrnilo k navedenim trem osnovam: 
»Proti brezboštvu je treba uveljaviti vernost, vernost je treba naravnati v 
območje razodete vere, ki jo hrani katoliška Cerkev, med verniki je treba 
poglobiti in utrditi občestveno razmerje v družini, stanovih, fari do zavesti 
skrivnostnega telesa Kristusovega v vesoljni Cerkvi. Tako se bo uresničila 
edina prava podlaga tudi vnanje družabne skupnosti, ki bo v duhu in po 
načelih Evangelija uredila družabne in gospodarske odnose. Takšna enotno 
in skladno urejena človeška skupnost bo rodila novi véliki teater.« (Kuret 
1934, 21; 69)
V preteklosti je bila – tako Kuret – »prava slovenska ljudska, krščansko obče-
stvena prireditev« (26) Škofjeloški pasijon o. Romualda Štandreškega (1676–1748). 
»Edini primer prave slovenske ljudske igre« (27) naj bi bile ob njem drame Andre-
ja Šusterja – Drabosnjaka (1768–1825), kot so Igra o izgubljenem sinu, Pasijon 
18 
Ob tem ni mogoče odmisliti teze o gledališču kot sredstvu kulturnega boja med slovenskimi klerikalci in 
liberalci (Gabrič 2010, 19). Za splošni oris katoliškega, liberalnega in delavskega ljubiteljskega gledališča 
po prvi svetovni vojni glej 44–53.
19 
O novem katoliškem ljudskem gledališču je Kuret javno razpravljal od leta 1928 dalje (Kuret 1934, 81–82). 
Pomembno vlogo ima v tem kontekstu revija Ljudski oder, ki so jo oglaševali tudi kot »katekizem naših 
ljudskih odrov« (Oglas za Ljudski oder 1935–1936, notranja stran zadnje platnice). Pod Kuretovim 
uredništvom in s široko podporo Katoliške cerkve je revija izhajala med letoma 1934 in 1940 in velja za 
gledališko publikacijo z najdaljšim stažem na območju današnje Slovenije med prvo in drugo svetovno 
vojno (Kaučič in Čepeljnik 2023).

707 707 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
(1818) in Pastirska igra (27). Po Kuretovem mnenju je »[n]aša sveta naloga /…/, 
da si te svetinje iz preteklosti osvojimo, jih oživimo za sedanji čas, da nam posta-
nejo vsako leto živa potreba« (45). V tem duhu je med letoma 1934 in 1937 pri-
redil in objavil vsa omenjena besedila (Kuret 1934a; Šuster 1934; 1935; 1937).
20
Meško naj bi Pasijon napisal pod vplivom obojega – opisanih teženj v katoliških 
ljubiteljskih gledališčih (Smolej 1960, 348–349; 1975, 148; Slodnjak 1974, 256) in 
pa splošne priljubljenosti pasijonov pri tedanjem občinstvu: »Taki zunanji vzgledi 
so nagibali /…/ Meška, da ustvari svojo pasijonsko igro, tako, ki bi ustrezala manj-
ši tehnični in igralski zmogljivosti podeželskih odrov; zakaj vse, kar so igrali v Lju-
bljani, je bilo lahko veličastno in bleščeče, toda na majhnih odrih z maloštevilnimi, 
amaterskimi igralci neizvedljivo.« (Smolej 1960, 349) 
Kot omenjeno že uvodoma, so po Meškovih lastnih besedah na nastanek Pasi-
jona vplivale Oberammergauske pasijonske igre iz leta 1910. Toda o čem pravza-
prav govorimo, ko govorimo o oberammergauskem pasijonu?
5. Oberammergauske pasijonske igre
Omenili smo, da so v Oberammergauu med letoma 1634 in 1750 uprizarjali dram-
sko besedilo, ki je bilo deloma augsburški pasijon iz 15. stoletja. Zelo možno je, da 
je tradicija uprizarjanja pasijonskih iger v tem kraju še starejša (Mohr 2023b, 167), 
toda po mitični razlagi
21
 je zanjo ključen začetek tridesetih let 17. stoletja, ko je 
na Bavarskem razsajala kuga. Oberammergau, zaščiten pred njo z gorami, naj je 
ne bi poznal, dokler je ni s sabo prinesel dninar, ki se mu je uspelo mimo vaških 
straž pretihotapiti domov k družini. Potem ko je v Oberammergauu v kratkem 
času umrlo več kot 80 ljudi, so se vaščani zaobljubili: če jih bo Bog odrešil kuge, 
bodo vsakih deset let na oder postavili igro o Odrešenikovem življenju in smrti. 
Od leta 1634, ko v Oberammergauu pasijon redno uprizarjajo, ga niso le dvakrat: 
leta 1770, ko so ga razsvetljenske bavarske oblasti prepovedale, in leta 1940, med 
drugo svetovno vojno. V zadnjih skoraj 400 letih so ga prestavili le nekajkrat – na-
zadnje leta 2020 zaradi pandemije bolezni COVID-19. 
Najstarejše ohranjeno besedilo oberammergauske pasijonske tradicije je iz leta 
1662, v naslednjih desetletjih in stoletjih pa so ga večkrat spremenili. Najbolj te-
meljito ga je leta 1750 predelal benediktinski pater Ferdinand Rosner (1709–1778), 
leta 1811 prav tako benediktinec Othmar Weis (1769–1843) in leta 1860 oberam-
mergauski župnik Joseph Daisenberger (1799–1883). Njegova različica besedila je 
bila podlaga uprizoritev naslednjih sto let. Od leta 1990 vodi Oberammergauske 
pasijonske igre Christian Stückl (1961–). Ta skuša Daisenbergerjevo besedilo oči-
20 
Ker naj bi bila »osnova nove ljudske igre /…/ duhovna igra« (Kuret 1934, 43; 70), je Kuret poleg omen-
jenih štirih besedil med letoma 1932 in 1942 objavil še okoli dvajset dram z duhovno vsebino. Pretežno 
gre za besedila nemških, flamskih in francoskih avtorjev iz 19. in 20. stoletja. Večina prevodov je izšla v 
knjižni zbirki Ljudske igre, ki jo je Kuret sprva urejal pri založbi Misijonska tiskarna, nato pa znotraj že 
omenjene lastne Založbe ljudskih iger (Kaučič in Čepeljnik 2023). 
21 
Za mit o Oberammergauu in njegovem pasijonu glej Mohr 2023b, 168–170.

708 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
stiti antisemitskih elementov
22
 in v predstavah osvetliti družbenopolitično ozadje 
svetopisemskih dogodkov (Mohr in Stenzel 2023b, 2).
Če so oberammergauski pasijon sprva igrali na pokopališču pred cerkvijo, je leta 
1830 zanj na severnem robu kraja nastalo gledališče, ki so ga pozneje – v letih 
1890, 1900 in 1930 – vsakič znova povečali (2–3). V drugi polovici 19. stoletja je 
število gledalcev naraslo z okoli 45000 leta 1850 na okoli 174000 leta 1900 in se 
s tem več kot početverilo (Huber, Klinner in Lang 1990, 168–171). Ko je Thomas 
Cook (1808–1892), britanski podjetnik, v Oberammergauu leta 1879 odprl poslo-
valnico svoje potovalne agencije, je ustvaril predpogoje za razvoj množičnega tu-
rizma (3). Leta 1900 so do kraja speljali železniško progo. Zanjo so predvideli prve 
vlake na električni pogon v Nemčiji sploh (Mohr 2023a, 57).
Kot ugotavlja Julia Stenzel, je Oberammergau najpozneje od šestdesetih let 19. 
stoletja kraj, prostor in topos, ki ga po eni strani določa želja po duhovnem, po 
drugi pa prevzetost nad eksotičnim (Stenzel 2023, 208). Tu velja omeniti, da je 
Daisenberger že leta 1850 sovaščane pozival, naj sledijo pričakovanjem obiskoval-
cev in se navzven kažejo kot resna katoliška skupnost, ki je ujeta v času in predana 
svoji zaobljubi (Priest 2023, 41–42). Danes so tako Oberammergauske pasijonske 
igre najbolj znan pasijon na svetu.
23
 Z njim in zaradi njega ostaja Oberammergau 
prepoznavna blagovna znamka (Mohr in Stenzel 2023b, 10).
6. Meškov Pasijon in Oberammergauske pasijonske igre 
iz leta 1910
V kakšnem razmerju so torej Oberammergauske pasijonske igre in Pasijon Ksa-
verja Meška? Kako bi lahko uprizoritev, ki si jo je Meško ogledal 24. avgusta 1910, 
vplivala na njegovo dramo iz leta 1936? Ob domnevi, da prva ni izrazito odstopala 
od svoje besedilne predloge, si bomo ogledali, kje se Meškov Pasijon pomemb-
no stika s tako imenovanim uradnim besedilom oberammergauskega pasijona, 
izdanim posebej za leto 1910.
24
 Gre za besedilo Daisenbergerja, ki ga je odobrila 
oberammergauska občina (PIO). Po potrebi bomo v razpravo vključili še prvo ura-
dno besedilo pasijona iz leta 1900 (Priest 2023, 45), ki vsebuje didaskalije (Daisen-
berger 1900),
25
 in prav tako uradno, dvojezično – angleško govorečemu bralstvu 
namenjeno – izdajo iz leta 1910, ki vsebuje opise dogajanja na odru ter slikovno 
dokumentarno gradivo od takrat in iz leta 1900 (1910a).
22 
Vplivna nevladna organizacija Ameriški judovski komite (AJC) je Stücklu tudi zaradi tega leta 2022 podelila 
priznanje Isaiah Award for Exemplary Interreligious Leadership (Eigenbetrieb Oberammergau Kultur 2022).
23 
Leta 2022, ko so potekale nazadnje – torej dvainštiridesetič po vrsti –, si jih je ogledalo okoli 412000 
ljudi (Eigenbetrieb Oberammergau Kultur 2022).
24 
Besedilo nosi podnaslov Celotno uradno besedilo, ki je bilo predelano za leto 1910 in na novo izdano s 
strani Občine Oberammergau (PIO, 3).
25 
Prejšnje, neavtorizirane različice so bile na voljo šele od leta 1880 dalje, ko je novinar Wilhelm von 
Wymetal (1838–1896) objavil Daisenbergerjevo besedilo – tega je prej med obiski osmih predstav 
naskrivaj stenografiral. Kmalu zatem so nastali prvi angleški prevodi (Daisenberger 1880; Wyl 1880, 
V–VI; Shapiro 2000, 125).

709 709 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
Kot pove že podnaslov Meškovega Pasijona – Velikonočni misterij v sedmih 
skrivnostih in s tremi predpodobami – sestavlja dramo sedem skrivnosti in tri pred-
podobe. Natančneje: prolog (P , 267), ki mu kot oblikovno zaokrožene enote sle-
dijo tri predpodobe (268–276), njim pa Trpljenje Gospodovo, osrednji del Pasijona, 
ki ga sestavlja sedem skrivnosti
26
 oziroma – dramaturško gledano – dramskih slik 
(277–310).
27
Prolog, ki je napisan v rimanih verzih, izvaja recitator. Ta najprej nagovarja ne-
vidne angele in nebesa (»O sveta nebesa, zdaj se odprite, / o angeli božji, poglej-
te, strmite« [267]), nato pa občinstvo. Poziva ga, naj bo ob tem, kar bo videlo, 
čuteče (»O srca grešna, zdaj se omečite, / /…/ ljubezen vroča / ožári [naj] dušo 
vam vso« [267]). Plaši ga (»o človek, zruši v trepetu se v prah! / /…/ presune naj 
sveti vas [grešna srca] strah«) in svari, naj se pokesa (»solza kesanja grenko peko-
ča / napolni naj slednje oko« [267]). Nato se recitator obrne na nevidnega Jezusa. 
V svojem imenu in imenu občinstva ga hvali zaradi trpljenja, s katerim je odrešil 
človeštvo (»O hvaljen, slavljen naš Bog in Gospod / za svoje prebridko trpljenje, / 
ki grehov in zlobe je strlo vezi, / otelo peklà nas moči / in vsem nam prineslo re-
šenje. / Ponižno te molimo, Kristus Gospod, / pobožno častimo tvoj križev pot« 
[267]). Pove mu, da ga posnemajo (»na Golgoto ti skesano sledimo, / za tabo volj-
no svoj nesemo križ«), in da je trpljenja na tem svetu zaradi njega manj (»in ker ti 
z nami in v nas trpiš, / tem laže mi vse pretrpimo« [267]). Na koncu ga prosi usmi-
ljenja (»le ti, o Gospod, usmiljen nam bodi«) in za vodenje v življenju (»po potih 
življenja brez greha nas vodi!« [267]).
Tako kot Meškov Pasijon prolog vsebuje tudi oberammergauski pasijon (PIO, 
11–12) – v tem je nekoliko krajši in v nerimanih verzih. Medtem ko Meškov reci-
tator občinstvo neposredno nagovarja le v prvem delu, se govorec oberammer-
gauskega prologa nanj obrača ves čas in v prijaznejšem tonu. Tako ga najprej poz-
dravi (»Pozdravljeni vsi, ki vas je združila / ljubezen do Odrešenika, da bi mu žalu-
joče sledili / na poti trpljenja / do kraja počitka v grobu.« [11]) in izpostavi njego-
vo složnost (»Tukaj se vsi počutijo kakor bratje, / kot apostoli Tistega, ki je trpel za 
vse!«), nato pa ga podobno kot Meškov recitator opomni, naj bo sočutno (»Njemu 
naj bodo / v soglasni hvaležnosti / namenjeni naši pogledi in srca«) in zbrano (»K 
Njemu naj bodo usmerjene vse naše misli« [12]). Na koncu govorec v luči nastan-
ka oberammergauskega pasijona (»da bomo Večnemu poplačali dolg svete zaob-
ljube«) občinstvo poziva k molitvi (»Molite, molite z nami« [12]).
Omenili smo prijaznejši ton v prologu oberammergauskega pasijona. Toda ob 
tem se moramo zavedati, da je prolog le del predigre, ki uvaja osrednje dramsko 
dogajanje. Predigra se začenja z besedami: »V svetem se čudenju vrzi na tla, / od 
Boga prekleti, upognjeni rod!« (11) Če pa s prologom Meškovega Pasijona primer-
26 
V sistematični teologiji izraz ‚skrivnost‘ označuje »neizčrpno resničnost Boga, ki se človeku milostno daje 
in razkriva v Jezusu Kristusu« (Faber 1998). Posamezne skrivnosti so lahko vsi dogodki iz Jezusovega 
življenja, kolikor jih razumemo kot »odrešenjsko-zgodovinsko konkretizacijo učlovečenja Boga« (Knop 
2012).
27 
Izraz ‚slika‘ povzemamo po Stanonik 2003, 265. Za vsebino Meškovega Pasijona in odnos te drame do 
njene svetopisemske predloge glej 265–267.

710 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
jamo ne zgolj oberammergauski prolog, temveč vso oberammergausko predigro, 
vidimo, da tako njen začetek kot začetek Meškovega prologa – prva Meškova po-
ved se v celoti glasi: »O sveta nebesa, zdaj se odprite, / o angeli božji, poglejte, 
strmite, / o človek, zruši v trepetu se v prah!« (P , 267) – zavzemata strog, ukazo-
valen ton. Podobnost tako ne obstaja le na ravni prologov, temveč tudi začetkov 
obeh pasijonov. 
Kot že uvodoma rečeno, Meško v pismu Viktorju Smoleju med stvarmi, ki so 
vplivale na njegov Pasijon, izpostavlja oberammergauske predpodobe. V potopisu 
Po stopinjah Gospodovih tako izrecno omenja predpodobi, ki sta del tretjega pri-
kaza, Slovo v Betaniji (PIO, 27–36), in vsebujeta spremna opisa „Mladi Tobija se 
poslovi od staršev“ (27–28) ter „Ljubeča zaročenka objokuje izgubo zaročenca“ 
(28–29).
28
 Iz te predpodobe Meško celo navaja šest verzov, ki jih je, kot se zdi, sam 
prevedel.
29
 Kakšen bi torej lahko bil vpliv oberammergauskih predpodob na njegov 
Pasijon? 
Vsako izmed treh Meškovih predpodob sestavljata dramsko dogajanje (P , 268–
270; 271–273; 275–276) in razlaga, s katero recitator nagovarja občinstvo (270; 
273–274; 276). Dogajanje je napisano v prozi, razlage v rimanih verzih. In kako je 
s predpodobami v oberammergauskem pasijonu? Tu lahko v štirinajstih od skupno 
osemnajstih prikazov naštejemo enaindvajset predpodob, v vsakem od njih eno 
(PIO, 18–19; 36–37; 53–54; 70–71; 87–88; 96–97; 104–105) ali dve (27–29; 46–47; 
62–63; 76–78; 111–112; 116–117; 126).
30
 Podobno kot pri Meškovem Pasijonu 
tudi vsako oberammergausko predpodobo – tehnično gledano – sestavljata dram-
ski prizor in njegova tipološka razlaga. Toda v nasprotju z Meškom, pri katerem je 
dogajanje oblikovano bodisi kot monolog dramskih likov (P , 275–276) ali dialog 
med njimi (268–270; 271–273), so tukajšnji prizori žive slike, »v ekspresivni drži 
nastopajočih ustavljeno dogajanje na odru« (Gledališki terminološki slovar 2007, 
s.v. „živa slika“), ki sodi na mejo med slikarstvom in gledališčem (Brandl-Risi 2005).
31
 
Kar zadeva razlage, so tako kot pri Mešku napisane v rimanih verzih. Toda z odra, 
kot gre razbrati iz njegovega lastnega opisa (»Kor pevcev in žive slike v ozadju nas 
pripravijo na žalostno slovo z dvema predpodobama iz starega zakona« [Meško 
1912, 138]), pa tudi iz uradnega besedila oberammergauskega pasijona za leto 
28 
Ob spremnih opisih predpodob sta navedeni mesti iz Svetega pisma, na kateri se predpodobi nanašata: 
»Tob 5,32« [sic] (PIO, 27) in »Vp 5,17« [sic] (28).
29 
Domnevamo lahko, da je Meško poznal uradno besedilo oberammergauskega pasijona za leto 1910. 
Publikacijo, v kateri je izšlo in ki poleg urnika (OP , 5), cenika predstav (6), seznama sodelujočih (7–8), 
kratkega zapisa o zgodovini pasijona (9–10) in samega dramskega besedila (11–144) vsebuje podatke o 
Oberammergauu in njegovi okolici (145–176), je bilo v času predstav mogoče kupiti. 
30 
Kadar vsebuje prikaz eno predpodobo, to uvaja prolog, ki je hkrati prolog celotnega prikaza. Govorec 
prologa napoveduje tudi njeno vsebino. Predpodobi sledi tako imenovano dejanje (izvorno Handlung), 
sestavljeno iz več prizorov, ki tematizirajo Jezusov pasijon. Kadar prikaz vsebuje dve predpodobi, prvo 
izmed njiju prav tako uvaja prolog. V njem je večinoma napovedana tudi vsebina druge predpodobe 
(PIO, 45–46; 61; 76; 125), enkrat pa drugo predpodobo uvaja nov prolog (28). Predpodobama nato 
znova sledi dejanje. Shematično se predpodobe v prikaze torej umeščajo takole: prolog – predpodoba 
– dejanje; prolog – 1. predpodoba – 2. predpodoba – dejanje; 1. prolog – 1. predpodoba – 2. prolog – 2. 
predpodoba – dejanje. 
31 
Za zgodovinski razvoj živih slik glej Brandl-Risi 2005.

711 711 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
1900 (Daisenberger 1900, 17–18; 28; 50–51; 58–59; 79; 146), občinstvu niso bile 
posredovane v govorjeni obliki, temveč jih je skozi petje podajal zbor s solisti.
Oglejmo si še, kako blizu so si Meškove in oberammergauske predpodobe na 
vsebinski ravni. Prva Meškova predpodoba, ki nosi naslov Kajn in Abel, se dogaja 
na širni poljani. V prvem delu nastopata Kajn in Abel, v drugem Adam in Eva. Prvi 
del, v katerem brata darujeta Bogu, se konča s Kajnovim umorom Abela, po kate-
rem starejši brat zbeži. V drugem delu Adam in Eva odkrijeta sinovo truplo. Ko 
spoznata, da je morilec Kajn, objokujeta svojo nesrečo. Predpodobo sklepa reci-
tator, ki tipološko povezuje njen prvi del z Jezusovim pasijonom: tako kot je Abe-
la ubil Kajn, njegov lastni brat, je Jezusa v smrt poslalo njegovo lastno ljudstvo. Če 
si zdaj ogledamo oberammergauski pasijon, vidimo, da je v predpodobi s spre-
mnim opisom »Bratomorilec Kajn, ki ga peče vest, nemirno in bežeč blodi po 
zemlji«,
32
 ki je del desetega dejanja, Kajn prav tako omenjen.
33
 Toda medtem ko 
Meško izpostavlja Kajnov bratomor, je tukaj pozornost namenjena njegovemu ta-
vanju po umoru in tipološki povezavi s tavanjem Juda Iškarijota, potem ko je ta 
izdal Jezusa (PIO, 87–88).
34
Druga Meškova predpodoba z naslovom Abraham daruje sina Izaka je posta-
vljena na hrib Morija in obravnava Abrahamovo daritev sina, ki jo tik pred izvrši-
tvijo prepreči angel. Izak ima svoje mesto tudi v oberammergauskem pasijonu, in 
sicer v predpodobi s spremnim opisom »Izak, predviden za žrtev, se otovorjen z 
drvmi vzpenja na hrib«,
35
 ki je del petnajstega dejanja. Na prvi pogled gre tu za 
drugačen poudarek kot v Meškovi predpodobi, saj dogajanje na Moriji sploh ni 
tematizirano (PIO, 126). Toda Meškov Izak izreče tudi naslednje: »Že ko sem nesel 
butaro drv sem gor na hrib, sem pod njo kar omagoval.« (P , 271) V tem pogledu 
ne preseneča, da Meškova in oberammergauska predpodoba vsebujeta isto tipo-
loško povezavo: tako kot je Izak nosil težko breme – konkretno drva za žgalno da-
ritev – na Morijo, je Jezus takšno breme, križ, nosil na Kalvarijo oziroma Golgoto. 
Pri Mešku se to glasi takole: »O človek, postoj zdaj in v srcu premisli to: / Pod tež-
kim bremenom Izak gre na goró. / Ob gori Moriji Kalvarija stoji. / In glej, dve tisoč-
letji pozneje bo / na to goró nekdo drug nesel tovor svoj težki; / Sin božji, da na 
lesu smrt za nas pretrpi.« (P , 273) V oberammergauski predpodobi pa beremo: 
»Tako kot je Izak sam nosil / drva za žgalno daritev na Morijo, / se bo Jezus, oto-
vorjen s križem, / opotekal proti Golgoti.« (PIO, 126)
36
32 
Ob spremnem opisu predpodobe je navedeno mesto iz Svetega pisma, na katero se predpodoba nanaša: 
»1 Mz 4,10-17« [sic] (PIO, 87).
33 
V dvojezični izdaji uradnega besedila oberammergauskega pasijona za leto 1910 lahko preberemo, da 
Kajn v tej predpodobi tudi nastopa: »[Ž]iva slika /…/ prikazuje Kajnov obup. Kajn, visok, temen in krepak 
moški, oblečen v leopardovo kožo, spušča težko vejo, s katero je umoril brata. Abel, v ovčji koži, leži 
mrtev z grdo rano na desnem sencu. Kajn se z desnico drži za čelo, ki bo dobilo Božje znamenje.« (Da-
isenberger 1910b, 235) Za fotografijo žive slike iz leta 1900 glej prav tam, 50.
34 
Kajn in Juda sta omenjena že v prologu desetega prikaza (PIO, 87).
35 
Ob spremnem opisu predpodobe je navedeno mesto iz Svetega pisma, na katero se predpodoba nanaša: 
»1 Mz 22,1-10« (PIO, 87). Izak je sicer omenjen že v prologu petnajstega prikaza (PIO, 125).
36 
Dobesedni prevod. V dvojezični izdaji uradnega besedila oberammergauskega pasijona za leto 1910 

712 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
Zadnja Meškova predpodoba z naslovom Dobri pastir se odvija v pokrajini, po-
rasli s trnjem in grmovjem. V nasprotju s pričakovanji se njen prvi del ne nanaša 
izrecno na Staro zavezo, drugi pa se sploh ne. V prvem delu nastopa pastirček, ki 
požrtvovalno kliče in išče izgubljeno ovčico. Čeprav na podobo dobrega pastirja 
večkrat naletimo že v Stari zavezi (Ps 23; Jer 23,1-4; Ezr 34,11-16), jo običajno po-
vezujemo z Evangelijem po Janezu, natančneje s Priliko o dobrem pastirju, v ka-
teri Jezus dvakrat izjavi: »Jaz sem dobri pastir.« (Jn, 10,11.14) V drugem delu Me-
škove predpodobe nastopa Juda Iškariot, ki se potem, ko pastirčkovi klici v daljavi 
utihnejo, nemo in iz obupa obesi. Recitator nato izgubljeno ovčico poveže z ob-
činstvom (»O grešnik, ta izgubljena ovca si ti!« [P , 276]). Pozove ga, naj ne obupa 
kot Juda, temveč zaupa v Dobrega pastirja. V oberammergauskem pasijonu bomo 
takšno povezavo iskali zaman. Vseeno pa ne gre spregledati, da je že v zgoraj ome-
njeni predpodobi desetega prikaza omenjena tudi Judova smrt: »Juda, ki ga vest 
žene v blaznost, / ki ga bičajo vse furije besa, / leta naokoli brez predaha / in ne 
najde več miru. / Dokler ga, ah, ne zagrabi obup / in v divji naglici odvrže / nezno-
sno težko breme življenja.« (PIO, 87)
37
Ob primerjavi Meškovih predpodob z oberammergauskimi lahko sklenemo, da 
se njihova podobnost kaže tako na formalni kot na vsebinski ravni. Kot oblikovno 
zaokrožene enote tako Meškove kot oberammergauske predpodobe vsebujejo 
dramsko dogajanje in razlage, napisane v rimanih verzih. Poleg tega se vse Me-
škove predpodobe najmanj delno vsebinsko prekrivajo z oberammergauskimi. 
Za končno oceno o vplivu oberammergauskega pasijona na Meškov Pasijon 
moramo pod drobnogled vzeti le še Trpljenje Gospodovo, osrednji del Pasijona s 
sedmimi skrivnostmi, in oberammergauska dejanja. Teh je sedemnajst in so se-
stavni del vsakega razen zadnjega med osemnajstimi prikazi. Kje prihaja do omem-
be vrednih prekrivanj?
Če si ogledamo Meškove skrivnosti, vidimo, da obravnavajo Jezusov pasijon od 
njegovega slovesnega prihoda v Jeruzalem do njegove smrti. Enako velja tudi za 
prvih šestnajst dejanj oberammergauskega pasijona, medtem ko zadnje, sedem-
najsto dejanje, ki vsebuje spremni opis »Jezus vstane – Stražarji groba« (PIO, 141), 
obravnava Jezusovo vstajenje. Ker imamo v obeh primerih opravka s pasijonsko 
igro, takšno ujemanje ne preseneča. Tisto, kar vzbuja pozornost, je ujemanje be-
sedilnih mest, ki od svetopisemske predloge vsebinsko odstopajo.
Prvič je to ob tretji skrivnosti Meškovega Pasijona, ki nosi naslov Peter Jezusa 
zataji. Njen začetek je zasnovan kot pogovor o Jezusu med rimskimi vojaki, ki na 
Kajfovem dvorišču stojijo ob ognju in se grejejo (P , 286–287). Podobno velja za 
deveto dejanje oberammergauskega pasijona s spremnim opisom »Kristusa od-
vedejo h Kajfu, ki ga zasliši in obsodi na smrt. Peter ga zataji, služabniki zasramu-
jejo in tepejo«, le da tukaj pogovor ne poteka med vojaki, temveč judovskimi 
stražarji (PIO, 83–84).
lahko preberemo, da Izak v tej predpodobi tudi nastopa: »[Živa slika] prikazuje Izaka, ki drva, s katerimi 
naj bi bil sežgan, nosi po bregu navzgor na hrib Morija /…/.« (Daisenberger 1910b, 315)
37 
Dobesedni prevod. Juda je sicer omenjen že v prologu desetega prikaza (PIO, 86–87).

713 713 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
Četrto Meškovo skrivnost z naslovom Juda, pa tudi deseto oberammergausko 
dejanje, ki ga spremlja opis »Zbrani véliki zbor potrdi smrtno kazen, ki so jo izrekli 
Kristusu. – Juda pride poln kesanja na posvet zbora, odvrže trideset srebrnikov, 
obupano odide in se obesi«, uvaja in sklepa Judov monolog o njegovem brezu-
pnem položaju (P , 290; 292; PIO, 88; 94–95). 
V peti Meškovi skrivnosti, naslovljeni Jezus pred Pilatom, je več besedilnih mest, 
ki jih lahko primerjamo z oberammergauskim pasijonom. Mednje najprej sodi 
pogovor med Kajfo in stotnikom, po katerem slednji odide prihod duhovnikov na-
javit Pilatu (P , 293–294). V enajstem oberammergauskem dejanju, ki vsebuje spre-
mni opis »Kristusa odpeljejo k Pilatu, pred katerim ga obtožujejo duhovniki. – Pi-
lat ga spozna za nedolžnega in pošlje k Herodu«, enako stori tudi Kvintus po po-
govoru z Rabijem (PIO, 97). Tako v peti Meškovi skrivnosti kot v enajstem oberam-
mergauskem dejanju naletimo na pogovor med Kajfo in duhovniki oziroma člani 
zbora, ki mu zatrdijo, da ne bodo odnehali v zahtevi po Jezusovi smrti (P , 294; PIO, 
97–98). Tako pri Mešku kot v enajstem oberammergauskem dejanju Kajfa slove-
sno pozdravi Pilata, Jezusa pa obtoži, da je kršil svete zakone (P , 294; PIO, 98). Tako 
peta Meškova skrivnost kot enajsto oberammergausko dejanje vsebujeta pogovor 
med Kajfo, duhovniki oziroma člani zbora in Pilatom, v katerem ti slednjemu po-
vedo, da se je Jezus pretvarjal, da je Božji Sin (P , 294; PIO, 99), medtem ko je v 
resnici hujskač (P , 295; PIO, 99). Pilat jim odgovarja, da ni o Jezusu slišal ničesar 
slabega (P , 295; PIO, 99). Pri tej Meškovi skrivnosti se Pilat izrecno strinja s stotni-
kom, ki meni, da se želijo duhovniki Jezusa znebiti le zato, ker jim je napoti (P , 297). 
V enajstem oberammergauskem dejanju Pilat glede tega enako odločno pritrdi 
Meli in Silvusu (PIO, 102). Nenazadnje v peti Meškovi skrivnosti Herod po pripo-
vedovanju Kajfe Jezusa razglasi za norca (P , 297) in ga v dvanajstem dejanju obe-
rammergauskega pasijona s spremnim opisom »Herod zasmehuje Kristusa in ga 
pošlje nazaj k Pilatu« dvakrat označi za kralja norcev (PIO, 108).
V šesti Meškovi skrivnosti, ki nosi naslov Križev pot, pa tudi v petnajstem obe-
rammergauskem dejanju, ki ga spremlja opis »Kristus, ki ga otovorjenega s križem 
peljejo na Golgoto, sreča užaloščeno mater. – Simona iz Cirene prisilijo, da pre-
vzame križ; – Jeruzalemske žene objokujejo Jezusa«, najprej nastopajo Marija, 
Janez in Magdalena (P , 303; PIO, 126), pozneje pa Veronika (P , 304–305; PIO, 129). 
Na koncu te skrivnosti in petnajstega oberammergauskega dejanja Marija, Janez 
in Magdalena sklenejo, da bodo Jezusu sledili na Kalvarijo oziroma Golgoto (P , 305; 
PIO, 131).
Tudi v zadnji, sedmi Meškovi skrivnosti, naslovljeni Na Kalvariji, najdemo več 
besedilnih mest, primerljivih z oberammergauskim pasijonom. V tej skrivnosti 
pošlje Kajfa Gamaliela in Sadoka k Pilatu s prošnjo, naj ta popravi napis na Jezu-
sovem križu (P , 306; PIO, 133), v šestnajstem oberammergauskem dejanju, ki vse-
buje spremni opis »Jezusa, pribitega na križ, dvignejo. – Zasmehovanje. – Jezuso-
ve zadnje besede in smrt. – Snemanje s križa. – Ukrep Judov za stražo groba. – 
Pogreb Jezusovega trupla«, pa Kajfa k Pilatu z istim namenom pošlje Rabija in 
Sarasa (PIO, 133). Tako v sedmi Meškovi skrivnosti kot tudi v šestnajstem oberam-
mergauskem dejanju je pogovor med četnikom, prvim vojakom, drugim vojakom 

714 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
in tretjim vojakom oziroma Katilino, Faustusom, Agripo in Nerom, ki žrebajo za 
Jezusovo obleko – glede na svetopisemsko predlogo, kjer vojaki niso poimenova-
ni (Lk 23,34; Jn 19,23-24) – precej daljši (P , 306–307; PIO, 133–134). Tako v tej 
Meškovi skrivnosti kot v šestnajstem oberammergauskem dejanju se Jezus na kri-
žu obrne na Janeza in v skladu s svetopisemsko predlogo (Jn 19,26-27) na Marijo. 
Pri Mešku prepozna veliko naklonjenost Janez (»Blagi Učenik, še v smrtni uri in v 
največjem trpljenju mi izkazuješ posebno ljubezen« [P , 308]), v oberammergau-
skem dejanju pa Marija (»Še medtem ko umiraš, skrbiš za svojo mater!« [PIO, 
135]). Medtem ko se v sedmi Meškovi skrivnosti od Pilata vrneta Gamaliel in Sa-
dok, ki Kajfi poročata o Pilatovem odzivu na njegovo prošnjo (P , 308), v šestnajstem 
oberammergauskem dejanju to storita Rabi in Saras (PIO, 134). V tej Meškovi 
skrivnosti se na Jezusov vzklik, zakaj ga je Bog zapustil (Mt 27,46; Mr 15,34), od-
zoveta duhovnik in drugi duhovnik (P , 308–309), v šestnajstem oberammergau-
skem dejanju pa farizeji, ljudstvo in Kajfa (PIO, 135). Tako kot se pri Mešku na Je-
zusovo izjavo, da je žejen (Jn 19,28), odzove vojak Longin (P , 308–309), to v šest-
najstem oberammergauskem dejanju stori stotnik (PIO, 135). In nenazadnje: tako 
kot se v sedmi Meškovi skrivnosti ob potresu po Jezusovi smrti (Mt 27,51) prestra-
ši duhovnik (»(ves drhti, se z rokami lovi po zraku): Strahota! Zemlja se giblje in 
guga, da skoraj stati ne morem.«) in obenem poziva ljudstvo, naj čim prej odide 
(»Bežimo! Bežimo!« [P , 309]), se v šestnajstem oberammergauskem dejanju ob 
potresu prestraši več Judov, med njimi tako rekoč na enak način Zarobabel (»Oh! 
Še vedno me trese po vseh udih.«), k čimprejšnji zapustitvi prizorišča pa pozivata 
Gadi (»Pridite, sosedje! Sam ne bom več ostal na tem groznem mestu.«) in Helon 
(»Ja, pojdimo domov! Bog nam bodi milosten!« [PIO, 135]).
Povzamemo lahko, da se sedem skrivnosti Meškovega Pasijona in prvih šest-
najst dejanj oberammergauskega pasijona ujema na številnih besedilnih mestih, 
ki vsebinsko odstopajo od svetopisemske predloge. Pri tem gre za razširitev snovi 
(na primer pogovor Kajfe z duhovniki oziroma člani zbora, ki mu zatrdijo, da ne 
bodo odnehali z zahtevami po Jezusovi smrti), ki je dvakrat (tj. Judov monolog o 
njegovem brezupnem položaju ter nastop Marije, Janeza in Magdalene na začet-
ku in koncu Meškove skrivnosti oziroma oberammergauskega dejanja) tudi v dra-
maturškem smislu enako oblikovana. 
7. Notni zapis iz prve izdaje Meškovega Pasijona
Med obravnavo Meškovega Pasijona smo se doslej opirali na dramsko besedilo, 
ki ga je uredil in z opombami opremil Viktor Smolej, leta 1960 pa je izšlo v Me-
škovem Izbranem delu. Toda ta sicer najbolj reprezentativna izdaja ne vsebuje 
notnega zapisa, ki ga najdemo v prvi izdaji Pasijona iz leta 1936. O čem govorimo?
Zadnjo, sedmo Meškovo skrivnost sklene recitator, ki tako kot na začetku, v 
prologu Pasijona, v rimanih verzih nagovori občinstvo. Spet ga pozove, naj poka-
že čustva (»omehča naj se ti trdo srce«), se pokesa (»trkaj na prsi resnično skesa-
no« [P , 309]) in Jezusa prosi usmiljenja (»prosi: ›O Jezus, naj bo oprano / s krvjo 

715 715 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
tvojo moje zadolžênje. / Jaz grešnik! O Jezus, usmiljênje![‹]« [309–310]). Recitator 
nato poklekne in se podobno kot že v prologu v svojem imenu in imenu občinstva 
Jezusu zahvali za njegovo odrešenjsko trpljenje. Prosi ga, naj nam nakloni večnost, 
in ga slavi: »Zahvala, o Jezus, božji Sin, / naj bode iz naših src ti globin / za tvoje 
prebridko trpljenje vse, / ki zbrisalo naše je dolge. / Naj tvoja presveta kri nas kro-
pi, / za večno življenje naj nas živi! / Aleluja, aleluja, aleluja, aleluja!« (310)
V izdaji iz leta 1936 je zadnjih – pravkar navedenih – sedem verzov opremljenih 
z Meškovo opombo, da jih je »zelo lepo uglasbil č. g. Vinko Vodopivec« (Meško 
1936, 66) (1878–1952). Meško obenem predlaga, naj v krajih, kjer deluje kak »do-
ber pevski zbor«, te verze, potem ko jih bo izrekel recitator, tudi zapojejo, »da bo 
konec tem veličastnejši« (66). Na naslednjih dveh straneh je objavljena Vodopiv-
čeva partitura pesmi Zahvala, o Jezus, napisane za mešani zbor ([67]–[68]). 
Meško si je torej za uprizoritev Pasijona zamislil veličasten konec, ki naj ga tam, 
kjer je možno, izvede zbor. Takšen konec vsebuje tudi oberammergauski pasijon. 
Njegov zadnji, osemnajsti prikaz sklene zbor, ki ob živi sliki z naslovom Triumf in 
poveličanje Kristusa nastopi z alelujo.
38
 V dvojezični izdaji uradnega besedila pa-
sijona lahko preberemo, naj pevci in pevke zadnji verz odpojejo »s tolikšno vnemo, 
kot da ne bi bili pred tem že kakšnih dvajsetkrat na odru« (Daisenberger 1910a, 
355).
39
 
8. Sklep
Izhajajoč iz izjave Ksaverja Meška, da so na njegov Pasijon vplivale Oberammer-
gauske pasijonske igre, ki si jih je v živo ogledal leta 1910, smo njegovo dramo 
primerjali z uradnim besedilom oberammergauskega pasijona, izdanim posebej 
za tisto leto. Ocena Tineta Debeljaka, da gre pri Pasijonu preprosto za oberam-
mergauske prizore, prilagojene manjšim odrom, se zdi po tem prenagljena. Vse-
eno pa posamezne možne vplive oberammergauskega pasijona tako na formalni 
kot na vsebinski ravni ugotavljamo skozi celoten Meškov Pasijon. Ti se kažejo že 
z vpeljavo prologa na začetku drame, kjer recitator v strogem, ukazovalnem tonu 
neposredno nagovarja občinstvo in ga poziva k sočutju in zbranosti. Poleg tega 
možne vplive zaznavamo ob predpodobah, ki jih kot tiste v oberammergauskem 
pasijonu sestavljata dramski prizor in tipološka razlaga – in ki se z oberammerga-
uskimi vsaj delno prekrivajo tudi vsebinsko. Osrednji del Meškovega Pasijona vse-
buje številna besedilna mesta, kjer je svetopisemska snov razširjena in oblikovana 
na enak način kot v oberammergauskem pasijonu. Nenazadnje na tega spominja 
tudi veličasten konec z nastopom pevskega zbora, ki zapoje alelujo.
38 
Glasbo za oberammergauski pasijon je napisal Rochus Dedler (1779–1822) (PIO, 10). Za alelujo kot 
hvalnico z refrenom: »Aleluja!« glej Pfisterer 2013.
39 
V primerjavi s koncem Meškovega Pasijona se besedilo zbora na koncu oberammergauskega pasijona 
sicer veliko bolj osredotoča na Jezusovo vstajenje. Toda nekaj verzov – tako kot Meškova in Vodopivčeva 
pesem – izrecno tematizira tudi njegovo odrešenjsko trpljenje: »Hvaljen, ki si dal na daritvenem oltarju 
/ življenje za nas. / Odkupil si nas, / le zate živimo in umremo!« (PIO, 144 [dobesedni prevod])

716 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
Kratici
 P – Meško 1960 [Pasijon]. 
 PIO – Daisenberger 1910b [Passionsspiel in Oberammergau]. 
Reference
Bergmann, Rolf. 1984. Spiele, Mittelalterliche 
geistliche. V: Klaus Hanzog in Achim Masser, ur. 
Reallexikon der deutschen Literaturgeschichte. 
Zv. 4, 65–100. Berlin: De Gruyter.
Bergmann, Rolf, in Stefanie Stricker. 1994. Zur 
Terminologie und Wortgeschichte des Geistli-
chen Spiels. V: Ulrich Mehler, ur. Mittelalterli-
ches Schauspiel: FS für Hansjürgen Linke zum 
65. Geburtstag, 49–77. Amsterdam: Rodopi.
Bernhart, Toni. 2023. ‚Volksschauspiel‘ as Trade 
Mark: the Oberammergau Passion Play as a 
Paradigm of Imagined Folk Play. V: Jan Mohr in 
Julia Stenzel, ur. Politics of the Oberammergau 
Passion Play: Tradition as Trademark, 108–119. 
London: Routledge.
Brandl-Risi, Bettina. 2005. Tableau vivant. V: Erika 
Fischer-Lichte, Doris Kolesch in Matthias War-
stat, ur. Metzler Lexikon Theatertheorie, 325–
327. Stuttgart: Metzler.
Crowe, Sinead. 2013. Religion in contemporary 
German drama: Botho Strauss, George Tabori, 
Werner Fritsch, and Lukas Bärfuss. Rochester: 
Camden House.
Daisenberger, Joseph Alois. 1880. Der Text des 
Passionsdrama’s. V: Wilhelm Wyl, ur. Maitage 
in Oberammergau: eine artistische Pilgerfahrt, 
1–100. Zürich: Schmidt.
– – –. 1900. Offizieller Gesamt-Text des Oberam-
mergauer Passions-Spieles: zum ersten Male 
nach dem Manuskripte des H. H. Geistl. Rates J. 
A. Daisenberger im Druck veröffentlicht. 
München: Korff.
– – –. 1910a. The Passion Play at Ober Ammergau 
1910: the Complete Official German Text of the 
Play. London: Stead.
– – –. 1910b. Das Passions-Spiel in Oberammergau: 
ein geistliches Festspiel in drei Abteilungen mit 24 
lebenden Bildern: offizieller Gesamttext für das 
Jahr 1910 überarbeitet und neu herausgegeben 
von der Gemeinde Oberammergau. München: 
Verlag der Gemeinde Oberammergau.
Debeljak, Tine. 1965. Ob smrti pisatelja Franca Ksaver -
ja Meška. V: Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdi -
ga in Slavimir Batagelj, ur. Svobodna Slovenija , 106 
–112. Buenos Aires: Svobodna Slovenija.
Dohmen, Christoph, in Erwin Dirscherl. 2001. 
Typologie: II. Biblisch-theologisch. V: Kasper 
1993–2001, 10:321–323. 
Dünninger, Eberhard. 1990. Kontinuität und 
Erneuerung in bayerischen Passionsspielen im 
19. und 20. Jahrhundert. V: Michael Henker, 
Eberhard Dünninger in Evamaria Brockhoff, ur. 
Hört, sehet, weint und liebt: Passionsspiele im 
alpenländischen Raum, 75–80. München: Haus 
der Bayerischen Geschichte.
Eigenbetrieb Oberammergau Kultur. 2022. Pas-
sionsspiele Oberammergau. Https://www.
passionsspiele-oberammergau.de/de/spiel/
historie/2 (pridobljeno 1. 5. 2023).
– – –. 2022. Christian Stückl erhält den Isaiah 
Award des American Jewish Committee. Pas-
sionsspiele Oberammergau. 3. 8. Https://www.
passionsspiele-oberammergau.de/de/news/
detail/6a1449d4-1301-11ed-a636-
0242ac1b0012 (pridobljeno 1. 5. 2023).
Faber, Eva-Maria. 1998. Mysterium: III. Systema-
tisch-theologisch. V: Kasper 1993–2001, 
7:579–581. 
Feuchtwanger, Lion. 1910a. Oberammergau. Die 
Schaubühne 6, št. 15:394–398; 16:424–428.
– – –. 1910b. Oberammergau 1910. Die Schaubüh-
ne 6, št. 22–23:597–600.
Finžgar, Fran Saleški. 2011. Pasijon: trpljenje in 
smrt Jezusa Kristusa. V: Alojzij Pavel Florjančič, 
ur. Pasijonski doneski, 99–131. Škofja Loka: 
Muzejsko društvo Škofja Loka.
Fischer-Lichte, Erika. 1990. Geschichte des Dra-
mas: Epochen der Identität auf dem Theater 
von der Antike bis zur Gegenwart. Zv. 1. Von 
der Antike bis zur deutschen Klassik, Tübingen: 
Francke.
Florjančič, Alojzij Pavel. 2011. Finžgarjev pasijon 
in duhovna drama pri Slovencih v 19. stoletju. 
V: Pasijonski doneski, 133–142. Škofja Loka: 
Muzejsko društvo Škofja Loka.
Frelih, Marko. 2013. Terra sancta 1910: največje 
slovensko romanje v Sveto deželo. Stična: 
Muzej krščanstva na Slovenskem.
Gabrič, Aleš. 2010. Družbena in družabna vloga 
gledališke dejavnosti na Slovenskem v 20. stole-
tju. V: Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja 
Šorli, ur. Dinamika sprememb v slovenskem 
gledališču 20. stoletja, 15–88. Ljubljana: AGRFT.
Gajek, Bernhard. 1993. Oberammergau und 
Ludwig Thoma: Überlegungen zur Bedeutung 

717 717 Jaša Drnovšek - O vplivu oberammergauskih pasijonskih iger ...
eines Geburtsortes. V: Dieter Albrecht in Dirk 
Götschmann, ur. Forschungen zur bayerischen 
Geschichte: Festschrift für Wilhelm Volkert zum 
65. Geburtstag, 293–319. Frankfurt na Majni: 
Lang.
Gerst, Wilhelm C., ur. 1924. Gemeinschaftsbühne 
und Jugendbewegung. Frankfurt na Majni: 
Verlag des Bühnenvolksbundes.
Gledališki terminološki slovar. 2007. Uredfili 
Marjeta Humar, , Barbara Sušec Michieli, 
Katarina Podbevšek in Slavka Lokar. Ljubljana: 
Založba ZRC. 
Gregorin, Edvard. 1935. V času obiskanja: osem 
postaj o Jezusovem poslanstvu. Ljubljana: 
Jugoslovanska knjigarna.
Gregorin, Edvard, in Roman Tominec. 2012. I. N. 
R. I.: Iezus Nazarenus Rex Iudaeorum. V: Alojzij 
Pavel Florjančič, ur. Pasijonski doneski, 49–108. 
Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka.
Gutzen, Dieter. 1979. Aspekte des religiösen 
Dramas im 20. Jahrhundert. V: Heimo Reini-
tzer, ur. Aspekte des religiösen Dramas: Vor-
träge, 117–132. Hamburg: Wittig.
Harris, John Wesley. 1992. Medieval theatre in 
context: an Introduction. London: Routledge.
Huber, Otto, Helmut W. Klinner, in Dorothea 
Lang. 1990. Die Passionsaufführungen in 
Oberammergau in 101 Anmerkungen. V: Mi-
chael Henker, Eberhard Dünninger in Evamaria 
Brockhoff. München, ur. Hört, sehet, weint und 
liebt: Passionsspiele im alpenländischen Raum, 
163–179. Regensburg: Haus der Bayerischen 
Geschichte.
Javor Briški, Marija. 2003. Ksaver Meškos ‚Henrik 
gobavi vitez‘: ein Werk im Spannungsfeld 
zwischen Hartmanns von Aue Erzählung ‚Der 
arme Heinrich‘ und Paul Claudels Mysterium 
‚L'Annonce faite á Marie‘. V: Mira Miladinović 
Zalaznik, ur. Germanistik im Kontaktraum 
Europa. Zv. 2. Beiträge zur Literatur, 205–227. 
Ljubljana: Oddelek za germanistiko z nederlan-
distiko in skandinavistiko Filozofske fakultete.
Kasper, Walter, ur. 1993–2001. Lexikon für Theolo-
gie und Kirche. 3. izdaja. Freiburg: Herder.
Kaučič, Ksenija, in Mihael Čepeljnik, ur. 2023. 
Ljudski oder. Slovenski gledališki inštitut. Htt-
ps://www.slogi.si/knjiznica/gledaliske-revije/
ljudski-oder (pridobljeno 1. 5. 2023).
Knop, Julia. 2012. Mysterien des Lebens Jesu. V: 
Wolfgang Beinert in Bertram Stubenrauch, ur. 
Neues Lexikon der katholischen Dogmatik, 
488–490. Freiburg: Herder.
Koblar, France. 1939. Slovensko leposlovje od l. 
1918–1938. V: Jože Lavrič, Josip Mal in France 
Stele, ur. Spominski zbornik Slovenije: ob dvaj-
setletnici Kraljevine Jugoslavije, 264 –274. 
Ljubljana: Jubilej.
– – –. 1954. Od naturalizma do simbolizma: razvoj 
motivike in oblike. V: Novejša slovenska drama: 
naturalizem – simbolizem, 231–312. Ljubljana: 
DZS.
– – –. 2013. Meško, Franc Ksaver (1874–1964). Slo-
venska biografija. 7. 11. Http://www.sloven-
ska-biografija.si/oseba/sbi362730/#sloven-
ski-biografski-leksikon (pridobljeno 1. 5. 2023).
Koren, Evald. 1996. Meško, Franc Ksaver. V: Janko 
Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik, ur. Slo-
venska književnost, 296–297. Ljubljana: Can-
karjeva založba.
Ksaver Meško: Pasijon. 1936. Književni glasnik 3, 
št. 1:12–13.
Kuret, Niko. 1931. Kaj bo s teatrom? Dom in svet 
44, št. 5–6:193–214.
– – –. 1934. Pravi ljudski oder: smernice našemu 
igranju. Kranj: Založba ljudskih iger.
– – –. 1934a. Slovenski pasijon: prolog, predigra, 
štirinajst slik in zaključni zbor. Kranj: Založba 
ljudskih iger.
– – –. 1981. Duhovna drama. Ljubljana: Državna 
založba Slovenije.
Meško, Ksaver. 1912. Po stopinjah Gospodovih: 
spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v 
l. 1910. Slovenske večernice za pouk in kratek 
čas 66:77–145.
– – –. 1936. Pasijon: velikonočni misterij v sedmih 
skrivnostih in s tremi predpodobami. Celje: 
Družba sv. Mohorja.
– – –. 1960. Pasijon: velikonočni misterij v sedmih 
skrivnostih in s tremi predpodobami. V: Viktor Smolej, 
ur. Izbrano delo. zv. 5. Celje: Družba sv. Mohorja.
Mohr, Jan. 2023a. Pilgrims and Tourists: on the 
Journey to the Passion Play. V: Mohr in Stenzel 
2023a, 53–69. 
– – –. 2023b. Work on Myth, Work on the Institu-
tion: on Narrating Oberammergau (19th–21st 
Centuries). V: Mohr in Stenzel 2023a, 167–182. 
Mohr, Jan in Julia Stenzel, ur. 2023a. Politics of the 
Oberammergau Passion Play: Tradition as 
Trademark. London: Routledge.
Mohr, Jan, in Julia Stenzel. 2023b. How to Become 
a Trademark: an Introduction. V: Mohr in 
Stenzel 2023a, 1–15. 
Müller, Jan-Dirk. 2000. Kulturwissenschaft his-
torisch: zum Verhältnis vom Ritual und Theater 
im späten Mittelalter. V: Gerhard Neumann in 
Sigrid Weigel, ur. Lesbarkeit der Kultur: Litera-
turwissenschaften zwischen Kulturtechnik und 
Etnographie, 53–77. München: Fink.
– – –. 2007. Osterspiel. V: Harald Fricke, ur. Re-
allexikon der deutschen Literaturwissenschaft: 
Neubearbeitung des Reallexikons der 
deutschen Literaturgeschichte. Zv. 2, 775–777. 
Berlin: De Gruyter.

718 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 3
Nies, Fritz. 1988. Für die stärkere Ausdifferen-
zierung eines pragmatisch konzipierten Gat-
tungssystems. V: Christian Wagenknecht, ur. 
Zur Terminologie der Literaturwissenschaft: 
Akten des IX. Germanistischen Symposions der 
Deutschen Forschungsgemeinschaft, 326–336. 
Stuttgart: Metzler.
Oglas za Ljudski oder. 1935–1936. Ljudski oder 3, 
št. 3–4:[zunanja stran zadnje platnice].
Oven, Anton. 1934. Ksaver Meško: njegov razvoj v 
življenju in literarnem udejstvovanju. Maribor: 
Tiskovna založba.
Pfisterer, Andreas. 2013. Alleluia. V: Günther 
Massenkeil in Michael Zywietz, ur. Lexikon der 
Kirchenmusik. Zv. 1, 52–53. Laaber: Laaber 
Verlag.
Polheim, Karl Konrad. 1990. Passionsspiele in 
Steiermark und Kärnten. V: Michael Henker, 
Eberhard Dünninger in Evamaria Brockhoff, ur. 
Hört, sehet, weint und liebt: Passionsspiele im 
alpenländischen Raum, 33–41. München: Haus 
der Bayerischen Geschichte.
– – –. 1998. Passionsspiele. V: Kasper 1993–2001, 
7:1430.
Priest, Robert D. 2023. Tradition, Authority and 
Autonomy at the Oberammergau Passion Play, 
1860 and 1890. V: Mohr in Stenzel 2023a, 
36–49.
Rolland, Romain. 1903. Le théâtre du peuple. 
Pariz: Cahiers de la quinzaine.
Schulze, Ursula. 2007. Geistliches Spiel. V: Klaus 
Weimar, ur. Reallexikon der deutschen Litera-
turwissenschaft: Neubearbeitung des Re-
allexikons der deutschen Literaturgeschichte. 
Zv. 1, 683–688. Berlin: De Gruyter.
Shapiro, James. 2000. Oberammergau: the Trou-
bling Story of the World’s Most Famous Passion 
Play. New York: Vintage Books.
Slodnjak, Anton. 1974. Slovstveni obraz Ksaverja 
Meška: spominska beseda na strokovnem 
posvetovanju slavistov v Slovenj Gradcu ob 
stoletnici rojstva Ksaverja Meška. Prostor in 
čas 6, št. 5–6:252–257.
Smolej, Viktor. 1960. Opombe. V: Ksaver Meško. 
Izbrano delo. Zv. 5. Celje: Družba sv. Mohorja.
– – –. 1975. Spremna beseda. V: Ksaver Meško. 
Legende o sv. Frančišku. Celje: Mohorjeva 
družba v Celju.
Stanonik, Marija. 2003. Svetopisemska motivika v 
slovenskem leposlovju 19. in 20. stoletja. 
Slavistična revija 51 [kongresna 
številka]:261–307.
Stenzel, Julia. 2023. »What Kind of Man Must This 
Christ Be?« A Male Body and Its Remains, 
Oberammergau, 1890. V: Mohr in Stenzel  
2023a, 208–224.
Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski 
standardni prevod. 2020. Ljubljana: Svetopi-
semska družba Slovenije.
Šuster, Andrej. 1934. Igra o izgubljenem sinu: v 
prologu in sedmih nastopih. Kranj: Založba 
ljudskih iger.
– – –. 1935. Božična igra. Kranj: Založba ljudskih 
iger.
– – –. 1937. Igra o Kristusovem trpljenju. Kranj: 
Založba ljudskih iger.
Thoma, Ludwig. 1968. Erinnerungen. V: Albrecht 
Knaus, ur. Gesammelte Werke. Zv. 1. München: 
Piper.
Vresnik, Primož. 1998. Ksaver Meško (1874–
1964). Borec 50, št. 564:54–61.
Wyl, Wilhelm. 1880. An den Leser. V: Maitage in 
Oberammergau: eine artistische Pilgerfahrt, 
v–vii. Zürich: Schmidt.