Nn ročni ua mesečno 23 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ilf
SLOVEN
rar^ Ček. račun : Ljub-Ijana št. 10.650 in ^^ 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni nredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090
U p r u v n: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
(BSH
Nesrečen eksperiment
Znano je, da so sovjeti kmetom, ki so danes žc po pretežni večini člani kolektivnih gospodarstev, tako zvanih kolhozov, nedavno dovolili, da smejo del svojih proizvodov, potem ko so oddali določeno količino svoje želve državi, svobodno prodajati na trgu. Ta odredba, ki pomeni prelom strogega načela antiindividualističnega državnega gospodarstva, je sad nove gospodarske politike kolhozov, ki so ji v sovjetskem jeziku dali ime »kolhosnep•■. Vzrok, da so sovjeti bili primorani do takega preobrata v komunističnem gospodarstvu, je brezdvoma ta, da hoče država zvišati produkcijo in poživiti delavnost kmelskih kolektivov, s tem, da nekoliko zrahlja verige, v katere je vklenjeno v Rusiji kmetsko delo. Za tem pa tiči neizgovorjeno priznanje, da je sistem socializira-nega kmelskega gospodarstva doživel več ali manj fiasko. Da je temu res tako, dokazuje govor ljudskega komisarja Molotova na konferenci ukrajinske komunistične stranke julija meseca, v katerem je Mololov ugotovil dejstvo, da poševna kampanja I in uspeh žetve v Ukrajini, najbogatejši agrarni po- ! krajini Rusije, ki je po 70?» kolektivizirana, daleč ! zaostaja za petletnim načrtom, kar da je znak ne- j zadostnega tehničnega vodstva kolektivnega go- j spodarstva. Ti nezadostni uspehi komunističnih skupnih gospodarstev so rodili gori omenjeno odredbo, ki naj poživi samodelavnost kmetov, ki jc pod popolno socializacijo njihovega gospodarstva očividno občutno trpela.
Da smo na pravi poti, to dokazuje nova odredba, ki jo je izdal meseca avgusta osrednji izvršilni odbor sovjetske unije, v kateri se slovesno izjavlja, da bo država strogo ščitila državno socialistično svojino, v prvi vrsti pa kolhoze, ki da so sveta in nedotakljiva lastnina države. Kdorkoli bi se pregrešil nad imovino kolhozov, naj si bo to žito, zaloge, živina ali zadružne prodajalne, bo zapadel smrtni kazni brez vsake amnestije, oni pa ki bi kmete nagovarjal k izstopu iz kolhozov, bodo kaznovani s kaznimi do 10 let ječe. Sovjetska oblast sama utemeljuje to naredbo, ki se zelo čudno sliši, s tem, da tako zvani kuiaki (to je kmetski veleposestniki, katerih sploh več ni!) nasilno napadajo transporte žita in drugih kmetskih proizvodov, ki jih člani skupnih gospodarstev vozijo na trg na svobodno prodajo, ter kmete prisilijo, da svoje težko pridelano blago razmečejo. Taki roparski napadi so gotovo osamljeni, ako niso popolnoma izmišljeni. Na vsak način bi to bilo znamenje, da ne gre za roparske pohode kakšnih kulakov, ki so danes popolnoma brezpravni in brezpomembni, ampak za akcijo večjih in manjših skupin ljudi, ki trpe glad ali vsaj hudo pomanjkanje in se na ta način skušajo polastiti živil in drugih produktov, ki se pridelujejo v lastni deželi.
Kaj ta zelo presenetljiva odredba, ki grozi s smrtno kaznijo, v resnici pomeni, to nam pove vsaka številka sovjetskih časopisov, ki so presenečeni na slabimi uspehi letošnje posetve oziroma žetve, in ki razpravljajo o vzrokih, zakaj dejstva tako daleč zaostajajo za načrtom sovjetskih petletk. Iz teh razmišljanj se z lahkoto razbere, zakaj so sovjeti prisiljeni k takim izrednim korakom. Beroč članke sovjetskih časnikarjev, razvidimo, da je socializirani ruski kmet kolhosnep ali novo ekonomsko politiko kolhozov v svojem naivnem egoizmu razumel čisto drugače, nego si jo je zamislilo vodstvo sovjetske državne in gospodarske politike. Pravico, da sme del svojih produktov svobodno prodajati, da ne bi sam ostal na pol gol in lačen, je ruski kmet razumel v tem smislu, da mora skrbeti prej zase in šele potem za državo. Sovjetski tisk nam tudi razkriva, s kakšnimi zvijačami se skušajo člani kolhozov znebiti dolžnosti, da oddajajo večji del svojega pridelka državi, ki zanje tako mačehovsko skrbi. Mi vidimo, da mnogi kolhozi vstavljajo v računski zaključek »pretirano visoke« številke za ono posetev, ki naravno gre vsako leto v nič, da preračunavajo »silno visoko« normo, ki je potrebna za prehrano članov, in da dajo svojim članom celo prvo žetev kot predujem za prehrano vsakega člana. Pod »pretvezo« nujne prehrane in preskrbe članov z obleko in obutvijo se mečejo na prosti trg tolike količine žita, da trpi oddaja količine, ki so jo .kolhozi dolžni državi. Tako n. pr. si moramo rizlagati dejstvo, da je n. pr. kirgiška sovjetska republika gospodarski načrt, to je oddajo pridelkov državi, izpolnila samo za 8%, trgi pa se naravnost šibijo pod količino žita, ki ga kolhozi tam razpečavajo. Tako jadikujejo sovjetski organi.
Sovjetski državni aparat te presenetljive neuspehe seveda razlaga po svoje. Sledeč Molotovu, volijo krivdo na nezadostno utrjene odnošaje med osrednjo državno birokracijo in lokalnimi organi na eni strani, pa na nerazumevanje, ki vlada men lokalnimi organi in člani posameznih kolek-tihnih gospodarstev na drugi strani. Tudi se jim zdi, da je nezadostna politična propaganda sovjetskega prosvetnega aparata na kmetih. To so s ;<re pritožbe, ki jih poznamo še Iz carskih časov, ko je n. pr. birokracija kmetom v pušči, kjer ni drevja, priporočala 1 estne stavbe. Te stvari se seved? godijo v Rusiji tudi danes, toda glavni vzrok neuspehov kolhosnepa čisto gotovo niso. Vzrok je opozicija, ki sc med kmelskim prebivalstvom v čezdalje večjem obsegu Javlja proti kolektivnemu sistemu kmetskega gospodarstva kot takemu. Ta odpor pa ne izvira iz golega kmetskega egoizma, kakor bi mogel in moral človek sklepati iz sovjetskega časopisja, ampak iz zdrave pameti kmelskega prebivalstva na eni, in iz njegovega nepavoljnega gospodarskega položaja na drugi strani. Zdi se, da bo kmalu na celi črti podan praktični dokaz, da nesvobodno kmetsko delo, ki sc vrši s popolno izključitvijo zasebne posesti in za-lebnega podneta ter svobodnega razpolaganja pod vodstvom državnega aparata, škoduje splošnosti, naj se potem vrši v obliki fevdalne tlake in ro-
Papenovi diktatorski n
Vladati hoče brez parlamenta in sfoanh -- Hitler naj ne prede na vlado
Berlin, 20. avg. tg. Drž. kancler von Papen je imel včeraj
v MUnstru
svoj napovedani veliki programni govor na shodu zapadno-nemške kmetske zveze. Poleg obširnega gospodarskega programa je von Papen razvil tudi dalekosežen političen program z velikimi državno-pravnimi izpremembami. Njegove misli so šle za tem- da hoče nemško državo preobrazili i izrecno
konservativno državo.
ki se bo vodila neodvisno od dveh najmočnejših faktorjev: parlamenta in strank. Tako je von Papen v lej zvezi odklonil tudi koalicijo med ccntrumom in narodnimi socialisti. Izjavil je izrecno, da na lako koalicijo ne veruje, ker nasprotuje načelom narodnih socialistov. Temeljna misel take koalicije mora biti tedaj samo ta, da želi ena stranka uničili drugo. Treba je vprašati, ali stiska nemškega naroda v tej uri res lahko še prenese tako igro. Videti je. da državni kancler nc pripisuje podajanjem med centrumom in narodnimi socialisti nobenegn praktičnega pomena. Ker pa se vodijo taka pogajanja, da se neparlamentarni Papenov kabinet čimprej zamenja s parlamentarno vlado, je splošno mnenje, da ima von Papen pri svojem načrtu, enostavno izločiti nemški državni zbor in stranke, močno kritje za hrbtom, katero more biti edino pri
drzRTncm predsedniku Hindenburgu.
Na to kritje se je von Papen v svojem govoru ludi odkrito skliceval. Rekel je, da ni misliti na izpreniembo ustave ali celo na zamenjavo državne oblike. Ker je v ustavi z institucijo državnega predsednika ustvarjen nasproti strankam pravi mirujoči pol, ima sedanja vlada v tem močno oporo za svoje načrte.
Po teh navedbah državnega kanclerja sc koncentrira sedaj vse politično zanimanje na potovanje von Papena s Schleicherjcm in notranjim ministrom Oavlom k Hindenburgu. Po govr ru državnega kanclerja sc zdi, da so von Papen in Mani njegove vlade prepričani, da hoče Hindenburg pustiti vodstvo države v rokah sedanjega kabineta, relo cr bi razgovori med centrumom in narodnimi socialisti prinesli pozitiven rezultat. To pomeni, da so na. vsak način odločeni za to, da se razpusti nemški državni zbor. Ker se je nemški državni zbor odgo-dil za en teden, da se da možnost članom centruma, da se udeležijo katoliškega kongresa v Essenu. poslane vprašanje končnega razpusta nemškega državnega zbora aktualno šele prihodnji teden. Državni kancler bo svoj politični in gospodarski program najprej obširno obrazložil pred nemškim državnim zborom in bo pri tem zavzel stališče vlade tudi glede zunanjepolitičnih vprašanj. Ker pa bo takrat prišlo do konflikta med vlado in državnim zborom, bo prišlo do razpusta in «e ho v tnn primeru razpustitveni dekret sporočil državnemu zboru samo pismeno. Za tak primer se smatra tudi za gotovo, da ne bodo držali ustavnega roka 60 dni zn nove volitve v državni zbor. Vlada namerava posebne odredbe, ki jih bo izdala r nujni sili. Seveda je za vse to odločilno. a]i bo Hindenburg odobraval načrte državne vlade.
V političnem pogledu je še pripomniti k govoru von Papena, kar je povedni na naslov narodnih socialistov. Von Papen je izjavil, da jc Hitlerjev oklic ob priliki smrtne razsodbe v Beuthenu nebrzdan in da slabo pristoja hrepenenju narodnih socialistov po vodstvu države. Hitlerju se no sme priznati pravica, da bi se ona manjšina v Nemčiji, katera sledi njegovi zastavi, smatrala za nemški narod, vsi drugi Nemci pa smatrali za prosto divja-cino. Sicer pa zahteva državni kancler zase pravico, da s svojim stremljenjem po avtoritarnem vodsivu
hote ali pa v obliki socialističnega kolektivizmu, kakor so ga uresničili ruski hipermarksisti. Saj če bo šlo tako naprej, to se pravi, če bo produkcija skupnih gospodarstev padala naprei, bo kmalu ogrožen tudi eksistenčni minimum industrijskega delavstva, ki je bistveno odvisen od produkcije in položaja, krnela. Po pravici je Mololov ob otvoritvi ogromnega jezu na Dnjepru, ki je največje . delo te vrste na svetu, poudaril, da je treba žito j prej imeti, preden se bo izvažalo po Dnjepru, ki prej ni bil prevozen, do Črnega morja. Brez dviga kmetske produkcije je dejal, se ludi industrijski preporod ne bo izvršil.
To bi mogli še dopolniti s številkami in sicer z zanesljivimi številkami, ki kažejo, da je agrarna produkcija v Rusiji leta 1931 ostala skoro na isti stopnji, na kateri je bila leta 1926. Takrat je žetev v Rusiji znašala 78.3 milijone ton, leta 1931 pa se je produciralo žita 79 milijonov ton, torej zelo majhen prirastek, medlem ko je prebivalstvo v 5 letih narastlo za 12 in pol odstotka, tako da jc preskrb? vsakega ruskega človeka s prehrano de facto padla za 11% na glavo. Pri tem je šc treba pomislili, da je poševna površina od leta 1927 do 1931 od 105 milijonov hektarjev narastla na 136 milijonov, lo sc pravi, da jc bilo treba več dela, ekstenzivno vzeto, ob zmanjšani storitvi, oziroma proizvodnji. Mi r.c spadamo k onim, ki vsako stvar kalera se v Rusiji ukrepa na polju gospodarstva, iz svoje kapitalistične miselnosti načeloma ten-denčno in napačno prikazujejo, smo pa skušali nepristransko osvetliti dejstva, ki zbujajo zelo tehten dvom v uspešnost doslednega in izključenega kolek tiviitičneg* «wtema v agrarnem gospodarstvu.
države zasleduje baš oni cilj, ki ga želijo milijoni pristašev narodnih socialistov. Pristavil je, da ne veruje, da bi se ta nemški pokret trajno slavil v zavedno ostro nasprotstvo proti ciljem njegove vlade. Zato so sklepa, da von Papen šc ni opustil misli, kako bi pritegnil narodne socialiste k sodelovanju v svoji vladi. Zelo dvomljivo pa je, ali bo odmev von Papenovega govora v Miinstni v narodno socialističnih listih ugodnejši, kakor so ga imele vladne odredbe od usodnega due lil. avgusta dalje, ko je Hindenburg odklonil Hitlerjevo zahtevo, da mu prepusti vso oblast.
Gospodarski obnovitvene. program
Pomen finančnih in gospodarsko-političnih izvajanj ni nič manjši, kakor Hitlerjev politični program, ker si je von Papen tudi na gospodarskem polju zastavil zelo daljne cilje. Vlada pripravlja > olik gospodarski obnovitveni program, za katerega c bo s pomočjo državne banke dala na razpolago pomor dveh milijard mark. Vlada se ho pri tem novem kreditu izognila inflacionističnim ukrepom. Po izvajanjih državnega kanclerja gre v bistvu za to, da se pritegne, likvidnost, ki itak obstoja v gospodarstvu. pa sc nc izkorišča zaenkrat. Von Papen je naglasa!, da mora biti prvi korak v obnovi ta. da dobi gospodarstvo ona sredstva, ki bodo omogočila, da sc popravi zamujeno. S tem he dan prvi korak za gospodarsko poživitev, ker bo mogoče zaposliti več delavcev. Posebej bodo pri tem zaslužili tudi srednji in manjši obrati. Misel, da bi se obnovitveni program financiral s pomočjo prisilnega posojila, sc lahko opusti, ker nemško gospodarstvo nc more prinesti za. to potrebnih sredstev v toliki višini. Nndaljni Papenov ukrep, da zopet poživi nemško gospodarstvo:, pa je v tem, da hoče uvesti izkaznico za zaračunavanje davkov. Take izkaznice se bodo lahko porabljale do leta 1034 za plačilo vseh davkov, razen dohodnine. Razen tega hočejo (c izkaznice opremiti tako. da jih bo takoj lahko porabljati kot kreditno sredstvo. Poseben znesek takih davkov v višini 700 milijonov mark so bo razen •epi. dal na razpolago onim obratom, ki bode dokazali, da. zaposlujejo nove delovne moči, in sicer za vsakega novo najetega delavca se bo izdala davčna nakaznica v znesku 100 mark. Von Papen upa. da bo na ta način lahko na novo zaposlil 1.750.000 delavcev.
V govoru državnega kanclerja se opaža ludi, da hoče pomagati podjetnikom ludi na polju delavnih tarifnih pogodb. V načelu se sicer ne bo dolaknil tarifnih pravic, hoče pa onim delodajalcem, kateri nastavijo nove delovne moči, dati pooblastilo, da smejo v gotovem obsegu i!i pod mezdno tarifo, pri čemer seveda he smejo iti pod eksistenčni minimum. Von Papen opravičuje lo s tem, da se bo na la način zvišala skupna vsota vseh mezd in obenem ludi splošna kupna moč naroda in da bo s tem narodno gospodarstvo dobilo nove impulze.
Berlin, 29. avgusta, tg. Govor državnega kanclerja v Miinslru je imel na borzo pričakovani poživljajoči učinek. Gospodarski krogi upajo, da bodo po napovedanih novih kreditih danes možnosti za novo zaposlitev za 1,500.000 brezposelnih.
Htaden sprejem v Nemci'i
Miinchen, 29. avgusta, tg. Bavarska javnost se zelo rezervirano izraža o govoru Papena in njegovih načrtih. Očividno je, da hočejo najprej počakali na napovedane zasilne naredbe, da bodo poleni jasneje videli. To mnenje se izraža posebno v Reger.sburger Anzeigerju- , ki je lisi bavarskega ministrskega predsednika Hekla. Lisi pravi, da gre predvsem za praktično tolmačenje in uresničenje Papenovih načrtov. Če zahteva državni kancler avtoritativno državno vodstvo, se v načelu na lo lahko pristane. Pri takem vodsivu države pa se ne sme izključiti ustava, tudi če kaže napaka. Če državni kancler kritizira možnost koalicije med narodnimi socialisti in centrumom, je s leni pač povedal svoje privatno mnenje in ni hotel reči, da take možnosti nikakor nc bi upošteval. -Der Volks-bcobachter« pa označuje včerajšnji govor držav-nga kanclerja, da je bila to Papenova labodja pesem . Reakcija naj ne misli, da bi mogla na razvalinah narodnega socializma obnoviti državo. Nemški narod ne pusti, da bi mu dom uredili birokrati, ki so leta 1918 zbežali.
Berlin, 29. avgusta. AA. Časopisje priobčil jc komentarje o Papenov eni govoru \ Vtuen--terju. Listi soglašajo s skrajno desnico, kakor s komunisti in socialisti, ki vsi odklanjajo gospodarski program sedanje nemške vlade.
\ oruerts« pravi, da bi bil zločin proti državi, svetovati predsedniku države, naj krši ustavo. Po drugi strani pa smatra Papenovc načrte proti brezposelnosti za šalo.
>Bcrlincr Tagblatf« opozarja na to, da je Papen obsodil Hitlerja, sam pa da sc pripravlja izvesti nacionalno-socialistične cilje do skrajnosti. Politični načrti, ki jih hoče Papen izvesti, ogražojo Nemčijo v temeljih. Prav tako je Papen obsodil avtarkijo, v isti sapi pa jr napovedal politiko kontinegtov in agrarnega protek-cijonizmn, ki bo uničil industrijo, trgovino in ves nemški izvoz. Delovno ljudstvo bo moralo nosti breme teh eksperimentov.
Zagrebška vremenska napoved: Vreme se ne bo spremenilo.
Francoski komentarje
Pariz, 20. avg. tg. Pariški listi prinašajo z debelimi črkami izvlečke iz Papenovega prograni-nega govora. Iz napisa članka v Tempsu je razvidno, kaj je napravilo v Parizu največji vtis. Napis seglasi: Državni kancler se jo izrekel proti avtarkiji in obsoja nasilnosti Hitlerjeve stranke.' Tudi v ostalih listih je najvažnejša točka la, da je von Papen napovedal konservativno krščansko doktrino . da -e je izjavil proli tiranstvu v parlamen-tah in da je obsodil Hitlerja. Liberle piše: >Von Papen se je. kakor je bih) videti naprej, odkrilo postavil proti Hitlerju. Njegove besede dokazujejo, da jc državni kancler absolutno gotov podpore generala Schleicherja in Hindenbnrga. Namen državnega kanclerja je jasen: On hoče izključili Hitlerja. Če bo odslej II ller še govoril, ne da bi obenem tudi delal, bo končnoveljavno premagan, če pa bo prešel k dejanjem, bo tudi lepen. Igro bo dobila nemška državna braniba. Dopisnik Inlransigean-la , ki je sam Sel v Minister, da bi dobil neposreden vtis. ki ga bo imel govor na \vestfalske kmete, poroča, da so poslušalci pri dveh točkah ploskali posebno glasno, in sicer, ko je govoril von Papen o državnem predsedniku in ko je ožigosal tirtinijo parlamenta.
PoMfičnrt nervoznosS
Berlin, 29. avgusta, tg. Hitler je od vn raj zvečer v Berlinu, kjer se vrši razgovoi vodile Ijev narodnih socialistov. Na leni razgovoru se bo določil odgovor, ki ga bodo poslali centriiinu. V uradu državnega kanclerju je bila dane;, konferenca s predsednikom državno banke dr. Lutlirom in pristojnimi niini-tri, tla se končno formulira zasilna naredim, katero le.nV von P" pen predlagati llindcnbur u. \ nemškem dr žavnein zboru je bilo dam s /brano tudi pri I sedstvo centralna, da določi zastopnike, ki naj vodijo nadaljna pogajanja / narodnimi . > cialisli. Državni kancler odločno inatr i ii:i Ivi dobil od llindciibiirgn pooblastilo /a razpust nemškega državnega /bora. Domneva se. da si1 tu razpust ne bo izrekel takoj, le.fli\ eč šel.' po nekaterih političnih vmesnih etapah. Tudi -■■ •odi. du bi bila dJiiu možnost za izvedbo P mc-liovcga gospodarskega programu šele po razpustitvi državnega /.bora.
Praga, 29. avgustu, tg. V praških finančnih in gospodarskih krogih so /.cto ugodno .sprejeli gospodarsko-politične izjave nemškega državnega kanclerja. Na praški bor/i so delnice zelo poskočile v nekaterih primerili do I" odstotkov. Promet je poka/al prav visoko konjukturo.
svoj vsfcp v vlado
Pariz, 29. avg. AA. Havas poroča iz Berlina, da jc Hitler ila predvečer odločilnih posvetovanj v N c a dečku povsem nepričakovano stopil v stike z vlado. Hitler se ni zmenil za porazne komentarje iz Ncudecka o nacionalnem socializmu in jc osebno zaprosil za se tanek s Papcnom. Papenova okolica molči o tem sestanku kakor grob. Dejstvo pa jc, da sc jc vršil v prisotnosti generala von Schlcicher-ja. Hitler je baje sporočil Papenu, da je bila lista nove vlade na podlagi sporazuma s ccntrumom žo gotova, da pa nacionalni socialisti kolebajo, ali naj bi sc združili s stranko, s katero so vodili tolikšne in tako (lcjge boje. Hitler je nato predlagal, da bi s svojo stranko sodeloval v predsedniškem kabinetu bodisi pod dosedanjim kanclerjem ali pa pod drugim. Pri tem je očevidno mislil na generala Schleicherja. Zaenkrat še ni mogoče izvedeti po drobnosti nc o predložili, ki jih jc stavil Hitler, nc o Papeuovem odgovoru. Papen je še nocoj odpotoval v Neudeck. Verjetno je, ila je Hitlerjevo ponnd-ho vzel na znanje in da .io bo jutri predložil predsedniku države Hindenhnrgu v končno odločitev.
Dunajska vremenska napoved. Pripravljale se bodo krajevne nevihte, ne da bi mogle izpremeniti dosedanji značaj vremena. Shladilo se bo samo začasno.
jubljnna v jeseni«
3,—12. septembra 1932.
Kulturna in gospodarska razstava / Kitio-llfNt vo (razstava mleka, sira medli zelenjave, jajc, vina) / I'ctutn:na / Kmicl / Govejo živina (3. in 4. sept.) / Konji (11. sept.) / Psi (8. sept.) j Aipins.a razstavo, lujshl promet / Razstovn slo venske knilfie, unicSnosti, lotonrnf^. Razstava Domače ognjišče« / Industrijski in obrtni oddelek / Revija narodnih noš (4. sept.) Tekmovanje harmonikarjev (11. sept.).
50 70 popust na železnicah. Legitimacije po Din 30"— so dobe pri denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banovine in biljelarnah <Pulnika«.
Grčija se pripravlja na volitve
Politična razrvanost v deželi — Monarhisti na delu
Atene, 29. avg. 1. Od dobro informirane strani
prihajajo sledečo informacije o političnem položaju v Grčiji pred volitvami, ki se bodo vršile 35. septembra. Po nekaterih krajih Grčije, ki napravljajo na zunaj vtis, kakor da se nahajajo v obsednem stanju, se vedno bolj pokazuje volivna mrzlica z vsemi svojimi slabimi posledicami. Štiriletna vlada Venhelosa se od različnih strani različno presoja, vendar pa se lahko z mirno vestjo reče, da je kljub vsem nedostatkom prinesla Grčiji nekoliko notranjega miru, toda na drugi strani vendarle ni uspela popolnoma, ker ni mogla izbrisati tragičnih sledov iz prejšnjih let. Tako je med drugimi vprašanji ostalo odprto najtežje vprašanje režima. Ob vsaki priliki se je poslednje mesece ponovno odprlo in monarhisti niso pustili nobene prilike, da ne bi svoje ideje širili med narodom. Večkrat je prišlo do zelo kritičnih trenutkov, ko se je pričakovalo, da se bo monarhistična opozicija v meščanski vojni oprijela za republiko Venizelosove skupine. Tisk je igral in še igra pri tej borbi značilno vlogo, kjer je bil nosilec vseh napadov in vse kritike. Izjave, ki so padale od leve in desne in ■katere je tisk svobodno raznašat in kritiziral, so še bolj razdražile ljudske mase v obeh taborih. Mnogokrat se je Venizelos napotil v inozemstvo in izgledalo je, da bo vsak trenutek prišlo do političnega zloma. Takrat se je razgibala vojna liga, ki je
do sedaj mirno gledala in je sporočila javnosti, da ne bo več ostala v rezervi in da ne bo dopustila, da bi Grčija tonila v političnih neredih in da jo pripravljena, da s silo zatre vsa nasilstva proti obstoječemu režimu.
Taka presoja je čifcto naravna, ker je jasno, da se bo pri volitvah vršila borba med republikanskimi strankami, ki predstavljajo večino v starem parlamentu in med monarhisti, ki predstavljajo opozicijo. Venizelosova štiriletna vlada se je v glavnem naslanjala na liberalno stranko, kateri so so v parlamentu pridružili še Mihalokopulos s 4 mandati, Papanastasius s 15 mandati in general Kon-dilis s 7 mandati. Vladna večina je znašala 220 poslancev od skupnega števila 250. Opozicijo so povečini predstavljati monarhisti s svojimi 18 mandati, katerim je predsedoval in še predseduje general Čaldaris. Toda v teku teh štirih let se je solidnost liberalne stranke precej zrahljala, ker so nekateri liberalci bili proti temu, da se je Grčija v septembru 1930 sporazumela s Turčijo in so se zato odcepili od stranke ter šli v tabor opozicije. Ti poslanci seveda ne bodo pomagali monarhistom in ni izključeno, da sestavijo svojo lastno stranko, ki bo imela namen, da zruši Venizelosa in da se posveti v prvi vrsti usodi grških beguncev iz Turčije. V teku časa se je oddaljil od Venizelosa tudi Papanastasius s svojimi kmetijci in razvil veliko agitacijo po deželi. Njegova stranka se bo zelo okre-
pila v volitvah, kar je popolnoma v skladu z napredovanjem vseh poljedelskih strank v Evropi. Kavno tako se je oddaljil od vladne večine tudi general Kafundaris, ki je ostal voditelj neke vrste liberalnih uapredujakov. Tudi ta frakcija zna radi velikega strokovnega ugleda generala Kafandarisa zajeti nekoliko več mandatov pri volitvah. Toda kljub vsemu temu izgleda, da opozicija ne bo mogla ustvariti skupne fronte ua volišču in da bo šla neorganizirana v borbo. Težko predvolivno ozračje, ki postaja naravnost zadušljivo radi gospodarske krize napoveduje nevarno bližnjo bodočnost za Grčijo. Venizelos je zadnje mesece nameraval to politično ozračje nekoliko ohladiti in ustvariti čisti položaj. Predložil je voditelju monarhistov Čalda-risu, naj se pred volitvami izvrši plebiscit o režimu iu za dobo trajanja tega plebiscita mu je ponudil celo notranje ministrstvo samo zato, da bi vprašanje režima ne prišlo več med volivne množice na dan volitev. Njegova ponudba pa je ostala brez uspeha. Predlagal je nato desetletni režim premirja, ki pa tudi ni bil sprejet. Končno se je trudil pri zemljedelcih, naj oni pcmagajo ustvariti v pogledu režima jasno sliko. Toda tudi Papanastasius je odrekel vsako izjavo. Zato je danes težko predvideti, v kakšni smeri se bo razvijala volivna borba in kako bodo postavljene politične fronte na dan volitev.
Zborovanje Fidaca v Lisboni
Belgrad, 28. avg. 1. Nocoj odpotuje jugoslovanska delegacija na 13. kongres mednarodne zveze bivših bojevnikov (Fidac), ki bo od 4. do 10. sept. v Lisboni na Portugalskem. Letošnji program predvideva, da bo prvi dan kongresa posvečen izključno naši državi in spominu na borbo ter padle junake. Drugi dnevi bodo posvečeni ostalim državam, članicam mednarodno zveze bojevnikov. V naši delegaciji so predsednik Združenja rezervnih častnikov in vojakov ter dosmrtni častni predsednik Fidaca, Milan Radosavljevič, nadalje general Jok-sim Gajič in slepi podpolkovnik Lujo Lovrič, ki je tudi predsednik vojakov dobrovoljcev iz svetovne vojne. Nadalje potujeta z delegacijo tudi dva Mana jugoslovanskega združenja Milan Miškovlč in dr. Milan Horvacki. Istotako odpotuje ravnatelj »Putnika« g. Perše.
Mobilizacija tržaških fašistov
Trst, 29. avg. ž. V pretekli noči je bila na povelje pokrajinskega tajnika fašistične stranke v Trstu dr. Perusiana mobilizacija vseh fašističnih bojnih organizacij. Mobilizacija je uspela in so bile nato vaje v vojni taktiki v Sežani.
Italijanski pogoji glede
oboroževalnega premirja
Rim, 29. avgusta, ž. Italijanska vlada je poslala odgovor predsedniku razorožitvene konference Hendersonu na njegovo okrožnico od 4. t. m., v kateri je pozval vlade vseh držav, da potrdijo sklepe omenjene konference za podaljšanje premirja v oboroževanju. Ker premirje poteče 1. novembra t. 1., je konferenca zahtevala podaljšanje za nadaljne 4 mesece, namreč do 1. marca 1933. Do sedaj so poleg Italije odgovorili na to okrožnico jugoslovanska, danska in estonska vlada, ki v celoti sprejmejo sklep. Italija pa je stavila svojo rezervo, da pristane na premirje oboroževanja samo pod pogojem, če to napravijo vlade vseh ostalih držav. Fašističen tisk vidi v tej rezervi Italije zopet velik čin fašizma.
Beg voditelja madž. komunistov
Budimpešta, 29. avg. ž. >Regel Ujsag' poroča, da je budimpeštanska policija ugotovila, da je dr. Rene Molnar, budimpeštan6ki odvetnik, ki je zagovarjal v vseh procesih komuniste in ki je branil r zadnjem procesu tudi Fiirsta in njegovega tovariša, prevzel vodstvo komunistične stranke na Madjarskem. Policija je izvršila preiskavo v njegovem stanovanju, vendar pa je Molnar že pobegnil v Avstrijo, od tam pa v Berilu.
Konec stavke v Varšavi
Varšava. 29. avg. ž. Stavka mestnih delavcev ln uradnikov, ki je trajala 3 dni, je bila davi končana, ker se je mestni upravi posrečilo s pomočjo lombardiranja nekaterih vrednostnih papirjev priti do denarja ter plačati del dolžnih plač.
Sestanek Herriota z angleškim ministrom
Pariz, 29. avg. AA. Predsednik vlade Herriot Jo v spremstvu notranjega ministra Chautempsa in mornariškega ministra Meyerja odpotoval v Jer-sey, kjer se bo sestal z angleškim notranjim ministrom Samuelom.
V Pariz se bodo francoski ministri vrnili v četrtek. Pred povratkom v francosko prestolnico si bo Herriot ogledal hišo, v kateri je stanoval francoski pesnik Viktor Hugo, ko je živel v izgnanstvu na otoku Guerneseyu.
London, 29. avg. ž. Notranji minister sir Her-bert Samuel je prispel davi na otok Yersey v kanalu la Manche, kjer je obiskal guvernerja otoka. Francoski ministrski predsednik Herriot s svojim spremstvom pride danes dopoldne.
St. Helier, 29. avg. A A. Herriot in angleški notranji minister sta obiskala hišo, v kateri je nekoč prebival francoski pesnik Viktor Ilugo. Njun kasnejši razgovor je bil poln prijateljske prisrčnosti. O Samuelu je znano, da govori perfektno francosko. Oba ministra sta se vpisala v spominsko knjigo iii proslavila prijateljstvo med Francijo in Anglijo.	,
V letalo je treščilo^
Pariz. 29. avgusta. AA. 45 let stari sin frnn-?oskega izdelovalen gumijastih obročev Michc-linn se je včeraj smrtno ponesrečil z letalom. Mladi Michelin je zašel s svojim letalom v vihar, nakar jc strela treščila vanj in ga vrgla na tla.	'" ■
Oblaki na Daljnem Vzhodu
Boji v Mandžuriji - Ameriško rusho prijateljstvo - Japonci v skrbeh
London, 29. avgusta, ž. Iz Mukdena poročajo, da je na več krajih prišlo do krvavih spopadov med nerednimi kitajskimi četami in četami man-džurske vlade .Mandžurska vlada je prosila za intervencijo japonskih čet.
Vfashington, 29. avgusta, ž. Iz zunanjega ministrstva javljajo, da bo v najkrajšem času poslana v Rusijo ameriška komisija, ki bo imela nalogo, da prouči položaj te države in da stavi konkretne predloge ameriški vladi, da de jure prizna sovjetski režim. Položaj na Daljnem Vzhodu je vsak dan bolj zapleten in zatrjuje se, da se je ameriška vlada čutila prisiljeno, da prične proučevati predloge sovjetske vlade za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev med Moskvo in Washingtonom.
Čim se v Washington povrne senator Borah, bo takoj prišel v senatskem odboru na dnevni red ruski predlog.
London, 29. avgusta, i. Iz Tokia poročajo, da bo admiral Namura, ki je poveljeval japonskemu brodovju pri zadnjih vojaških operacijah pTed Šanghajem, te dni odpotoval v Ameriko. Njegova pot je v zvezi z ameriško akcijo in japonska vlada namerava razpršiti vsak dvom ameriških krogov v njeno iskrenost glede namenov v Mandžuriji. Japonski službeni krogi so v velikih skrbeh zaradi sklepa ameriške vlade, zlasti glede njenega bro-dovja, ki bo ostalo še preko zimne na Paciliku in bo imelo samo velike vaje.
Judovska svetovna konferenca
v Ženevi
Judje — konfesija ali narod
Ženeva, v avgustu.
Zadnji dnevi so za razvoj judovstva odlične važnosti. V Ženevi so se namreč sestali zastopniki vseh važnih judovskih svetovnih organizacij, več kot 100 po številu, ki so po večdnevnih debatah o položaju judovstva v svetu sklenili, da osnujejo stalen judovski svetovni parlament, takozvani »judovski svetovni kongrese, ki naj bo prvič sklican 1. 1934. Tokrat so bili navzoči delegati iz Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Avstrije, Švice, Belgije, Bolgarije Združenih držav, Češkoslovaške, Finske, Grčije, Nizozemske, Litve, Latve, Palestine, Poljske, Romunije in Švedske, torej iz 19 držav. Največ je bilo Amerikancev, potem pa Poljakov in Nemcev. Pomen konference leži v tem, da so tokrat po stoletjih zopet javlja teženje, združiti jiidovstvo kot svetovni narod. Iz tega namena je bil tudi napravljen načrt, da naj judovski kongres tvori nekako parlamentarno zastopstvo vsega judovskega naroda.
Pravkar zaključeno konferenco je morala pre-bresti mnogo težav, predno se jo sestala in vsi govorniki so se strinjali v tem, da bo tudi bodoči kongres imel velike težkoče. Ena izmed težav je v tem, da zaenkrat manjka Judom enotne organizacije, da paralelno teče mnogo organizacij z istim ciljem, katere je težko drugo rirugi podrediti. Razven tega so mnoge organizacije izvajale ostro opozicijo, zlasti iz Nemčije in Anglije. Mnoge državne judovske organizacijo stoje namreč na stališču, da naj so judovstvo rajšo orijentira po nacionalnih vidikih države, v kateri živi judovska diaspora in naj izbegava vsak internacionalizcm. Ista težava se bo brez dvoma pojavila tudi na kongresu, ko se bodo moralj Judje končno odločiti za formulo: ali konfesija ali narod.
To vprašanje tvori najvažnejši problem za sodobno judovstvo. Ali je judovstvo konfesija in pleme, ali pa je razven tega tudi narod? Na pravkar zaključeni konferenci so padle ostro besede proti onim bogatim judovskim družinam, ki so se zlasti na zapadu Evrope in pa v Ameriki že pred stoletji naselile in ki so se mnogo trudile, da se asimilirajo domačemu prebivalstvu, kar se je v veliki meri in skoraj popolnoma posrečilo v Angliji in Švici. Govorniki so opozarjali, da je s takim ravnanjem judovstvo zgubilo mnogo velikih duhov, ki si jih sedaj prilaščajo drugi narodi. Nasprotno je pa seveda zelo lahko zopet opozoriti na zgodovino, ki priča, da so Judje skoraj 2000 let ohranili svojo religijo, svojo posebnost in svoj plemenski tip in so tudi pri tistih Judih, ki so 6e asimilirali, tipično judovski sledovi še vedno jako vidni. Interesantno jo pri tem, kar so povdarjali razni govorniki, da Judje povsod tam, kjer zadenejo na manj razvite kulture, kakor jc to na vzhodu Evrope in na Balkanu, bolj povdarjajo svojci nacionalno posebnost, kakor pa ua zapadu, kjer so skušajo asimilirati kulturno visoko stoječim narodom.
Prihodnja leta pa se bo judovstvo vendarle moglo odločiti in odgovoriti na vprašanje: konfe-sijo ali narod. Konferenca se jo odločila, da skliče zastopstvo judovskega naroda, ki bo upravičeno in dolžno, da obravnava vsa vprašanja judovskega življenja in zastopa judovski narod v boju za njegove državljanske in nnredne pravice«. Iz resolucije, v kateri se večkrat uporablja izraz »judov-
ski narode, sjudovske pravice« se da sklepati, da je konferenca že sama skušala odgovoriti na. vprašanje.
Omeniti je še treba, da na ženevski konferenci ni bilo vse judovstvo zastopano in da bo šele bodoči kongres pokazal, ali je res večina judovstva prežeta z narodnostno idejo. Smatra se, da živi na svetu 15—17 milijonov Judov. Še prav nič ni gotovo, kakšna bo odločitev. Kajti zlasti zadnje ostro preganjanje judovskega elementa v Nemčiji daje mnogim judovskim voditeljem povod, da svetujejo, naj judovstvo opusti misel na lastno narodnost in naj se rajši asimilira drugim narodom. Vendar je do prihodnjega kongresa odločitev negotova.
—xy—.
Poljak zmagovalec v evropskem krožnem poletu
Berlin, 29. avg. AA. Zmagovalec letošnjega športnega poleta po Evropi jo Poljak Zwirko. Dosegel jc 461 točk. Kot drugi in tretji mu sledita nemška letalca Poss in Morzik. ki sta dosegla 458 točk. Morzik jc bil prvi, Poss pa drugi zmagovalec v prejšnjih dveh poletih.
Zanimivo jc, da jc na zadnji etaki Morzik dosegel povprečno hitrost 241 km, Zwirko pa 214.
Prihodnje tekmovanje bo na predlog francoskega in nemškega aerokluba imelo svoje izhodišče v Varšavi.
Zmagovalec Zwirko je prejel 100.000 Irankor, Poss 50.000, Morzik pa 20.000 frankov.
Revoluci;a v Braziliji
Rio Do Janeiro, 29. avg. ž. Iz vladnih krogov ter iz glavnega stana vstašev poročajo, da se še vedno vodijo borbe. Vlada javlja, da je vrgla vstaše nazaj in da so imeli pri porazu težke izgube. Nasprotno pa vstaši javljajo, da so odbili napad vladnih čet in potem izvršili hud napad. Istočasno poročajo vstaši, da je general Fertinho stopil s tremi polki na njihovo stran.
Ječe v Indi'f so polne
London. 29. avgusta. A A. Kakor piše bom-bayski dopisnik lista »Daily Express«, je Indija dandanes ugašen vulkan, toda vulkan, katerega krater lahko vsak hip spet izbruhne. Podoba jp> pravi dopisnik v svojem poročilu, tla jc Indija popolnoma pomirjena zaradi toga, ker je vsega skupaj aretiranih 24.732 indijskih prvakov in agitatorjev. Na drugi strani pa se je tudi delavnost indskega nacionalističnega kongresa znatno polegla. Vendar pa nacionalistični po-kret v Indiji ni in ne more biti popolnoma zatrt, o čemer najzgovorneje priča sedanja težnja indijske vlndc, da bi pridobila zase one indijske kroge, o katerih je znano, dn se ne strinjajo z ekstremnim zadržanjem voditelju Gandhija.
Osebne vesti
Belgrad, 29. avgusta. 1. Za veterinarskega svetnika v Čakoveu v 5. položajni skupini jo postavljen Anton Vidic, dosedaj v Dolgem sel ti. iz državne dvorozredne trgovske šole v Ljubljani jo premeščen A/man Josip, profesor 8, polo/njne skunine nn državno dvowzrrdno trgovsko šolo v Celju. V pomorsko trgovsko Akademijo v Ko<oru je premeščen prof. Afbert Sjiorcr, dosedaj nu trgovski šoli v Šibeniku.
Strajk angl tekstilnega delavstva
London, 29. avg. tg. Po dosedanjih poročilih je gotovo, da sc* bo uresničila pričakovanja peoimi-»tov, ki so trdili, da bodo tekstilni delavci v ogromni večini sledili pojivu »vojih strokovnih organizacij k stavki. Od vseh 230.000 tekstilnih delavcev se je vrnilo na delo samo 30.000 delavcev, in sicer večinoma v jugovzhodnem delu Lanrashirea, kjer delavci niso organizirani tako strogo, kakor v ostalih tekstilnih revirjih.
Drobne vesti
Belgrad, 28. avgusta. AA. Z odredbo pro-motnega ministra je odobreno, du se sme ugod-nost iz § 16 pravilnika št. 143 uporabljati tudi za pošiljke žita in pšenice, ki jih nabavljalne zadruge osebja državnih prometnih ustanov po-predela vat ali mlet v mline Jarše, Ada in Mol. Direkcije državnih železnic so « to od-red bo pooblašča jo, da tem nabavljalnim zadrugam izdajajo prevoznice za polovico civilno vozmne in sicer za koruzo in rž na železniški l'?®,™,-)1 Jarše-Mengeš, ja pšcnico pa na želez-niskih postajah Ada in Mol.
Praga, 29. avg. tg. Na letališču pri Hebu je danes padlo na tla vojaško letalo. Pilot je bil takoj mrtev. Ta nesreča je od začetka letošnjega leta povzročila že 14. smrtno žrtev v češkoslovaško vojaški avijatiki.
Friednchshafen, 29. avgusta. AA. Zrakoplov »Grof /.eppehnc je davi ob 6 odplul v južno Ameriko. Zrakoplov vodi dr. Eckener. Na krovu je 6 potnikov. Vreme in veter sta idealna. Zrakoplov namerava v septembru opraviti več podobnih poletov.
Vrtnarska razstava na Brezjah
Brezje, 29. avgusta.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila na Brezjah v samostanski dvorani in na dvorišču vrtnarsko razstavo, ki je bila otvorjena minulo nedeljo ob 8 dopoldne in bo trajala do 10. septembra. Ako upoštevamo sedanje neugodno gospodarsko stanje našega kmeta in vrhu vsega še nenavadno sušo, ki tudi Gorenjski ni prizanesla, moramo priznati, da je prireditev sijajno uspela. Ze vhod v samostansko dvorano je bil okusno okrašen z lepimi cvetličnimi skupinami. Velika samostanska dvorana pu je bila ob vseh štirih stenah založena z najrazličnejšo zelenjadjo, cvetlicami in poletnim sadjem, vse v izbrani kakovosti, okusno razpostavljeno iu urejeno. Sliko izpopolnjuje kon-sorvirana zeleujad in sadje, zbirka najnovejšega vrtnarskega orodja (Wolf-Gerate), ki ga je razstavila semenska tvrdka Sever & Komp iz Ljubljane. Lepo se je podal tudi kotiček s čebelarsicimi potrebščinami (Čebelama Čebelarskega društva) in medom v satju in točenim. G. župnik Zabret iz Ko-vorja je postavil na razstavo lOOliterski sod kon-serviranega jabolčnega soka iz 1. 1931. Ogled in po-izkušnja sta pokazala, da je sok po švicarskem načinu konserviran potom sterilizacije in neprodušno zaprt v sodu, iz katerega se da točiti le s pomočjo posebne pipe in zračnega cedila (filtra). Na lepo s cvetličnimi skupinami okrašenem dvorišču sta bila razstavljena dva opazovalna panja' s čebelami "tU jako lepo prirejen paviljon za osem rojev, nekaj kurnikov s perutnino, zajci, golobi in sobnimi pticami.
Razstave se je udeležilo 44 razstavljavcev s 518 vzorci, in sicer je bilo 31 vzorcev samega sadja, 90 vzorcev vrtnih zelenjadnih pridelkov, 13 poljskih pridelkov, 66 vzorcev cvetlic, 51 posod vkuhanega sadja, 13 posod brezalkoholnih pijač, 24 čebelarskih predmetov, 55 strokovnih knjig, 12 slik propagandnega značaja, 6 sadnih in vrtnih pršilk, 86 kosov različnega vrtnega orodja in 1 kosilni stroj za vrtno trato.
Razen samostana samega so se s svojimi razstavljenimi predmeti odlikovali: ženska kaznilnica v Mariboru s posebno lepo zelenjadjo in vkuhanim sadjem, podružnica SVD v Kovorju, zastopana po g. J. Zupanu z lepo zelenjadjo, podružnica SVD v Ljubnem, Zamattio iz Begunj z raznim sadjem, Fr. Žnidar iz Nove vasi, Leše z orjaškimi kumarami, graščina Podvin v Mošnjah, župnišče v Mošnjah z lepimi sadnimi shranki in še razni drugi skromnejši razstavljalci.
Da se je prireditev kljub raznim oviram tako povoljno obnesla, gre v prvi vrsti zahvala samostanskemu predstojništvu, ki je dalo brezplačno na razpolago svojo dvorano in dvorišče, ki je kakor nalašč za take prireditve pod milim nebom. Posebne zasluge imata nadalje gg. fr. Donat kot tajnik podružnice in neutrudljivi delavec na polju naprednega sadjarstva in čebelarstva, in njegov tovariš fr. Kamil, samostar ki vrtnar. Z vso vnemo in požrtvovalnostjo so sodelovali gg. Žnidar Franc iz Nove vasi, č. sestre iz žen. kaznilnice v Begunjah, Zupan Jožef, predsednik podružnice SVD v Kovorju, Kristan Srečko, šol. upravitelj v Lešah, Mar-čun J. iz Ljubnega in Grašič Ignacij iz Brezij, ki je prireditev financiral.
Razstavo bo podružnični odbor vzdrževal do 10. septembra, kar bo povzročilo zopet mnogo truda, ker bo treba nekaj predmetov večkrat izmenjavati. V prvi polovici oktobra bo na istem kraju in v istih prostorih sadna razstava s trgovskim značajem.
Lahkoatletski miting SSK Maratona
Maribor, 29. avgusta.
Včeraj je bil na Livadi lahkoatletski miting SSK Maratona, katerega organizacija je bila v veščih rokah sekcijskega načelnika Jožeta Smerdela. Miting je bil sicer internega značaja, vendar so sodelovali tudi odlični lahkoatleti tukajšnjega SK Maribora. Rezultati bi mogli biti še boljši, ko bi Se mitinga udeležili vsi klubovi lahkoatleti brez izjeme. Doseženi rezultati so bili sledeči:
100 m Gutmeier (Maribor) 11.9; Vidic (Maraton) 12.5.
Skok v daljavo: Fika (Maraton) 5.83 m; Perin (Maribor) 5.70 m.
Disk: Sclnvaiger (Maraton) 33.40 m; Fika {Maraton) 29.81 in.
200 m na cesti: Gutmaier (Maribor) 24.8; Vidic (Maraton) 25.7.
Skok v višino: Mlekuž (Maribor) 1.62; Fiba (Maraton) 1.55; Gutmeier (Maribor) 1.55 m.
Met kladiva: Rudi (Maraton) 37.38 m; Franci ■ (Maraton) 33.44 m.
Skok ob palici: Fika (Maraton) 2.70 m; Gutmaier (Maribor) in Ludv. Šef (Maraton) 2.60 m.
Met krogle: Vidic (Maraton) 10.77 m; Sclnvaiger 10.11; Jurinec 10.03 (vsi Maraton).
Pri teku na 5000 m so dospeli na cilj: Germov-šck, štrucl in Murko; pri teku na 400 m je bil prvi Edi Uratnik (Maraton), drugi Kompara (Maribor); pri teku na 800 m je bil prvi Germovšek, drugi širucl, tretji Edi Kampič, vsi trije od Maratona-
Veličastna verska manifestacija na Dolenjskem
Velikanski evharislični kongres v Novem mestu
Novo mesto, dne 28. avg.
'Judi v Novem mestu se je vršil preteklo soboto in nedeljo evharistični kongres, ki je nad vse krasno uspel. Že v soboto, dne 27. avgusta popoldne eo se pričele zgrinjati v Novem mestu od blizu in daleč mnogoštevilne množice ljudi proti kapiteljski cerkvi, katera je bila središče in izhodišče vsega slavja. Zvečer pa, ko je odzvonilo Ave, so veličastno zapeli zvonovi vseh cerkva v prelepem klenkanju, ter naznanjali pričetek veličastnih slavnosti.
Pričele so sc zgrinjati množice v krasno okrašeno kapiteljsko cerkev, zabučale so orgle, a pred oltarjem je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo v nočno češčenje. Množica je naraščala vsak hip. Kakor ogromen veletok je valovila — glava pri glavi — po notranjščini starodavne kapiteljske cerkve, katera menda še nikoli, odkar stoji, ni sprejela vaso tolike mase ljudstva ko na ta dan. Do polnoči je verno ljudstvo molilo. Tedaj pa so zopet zapelo orgle; pričela se jc polnočni ca. Ob priliki evharističnega kongresa je bilo uvedeno — menda prvič v takem obsegu in prvič v Novem mestu — ljudsko petje. Vela je vsa cerkev, vsa ogromna množica, da jc gromovito bučalo in odmevalo od cerkvenih .sten kakor grom. Bilo je to nekaj veličastnega, nekaj neskončno lepega.
Po maši je večina ljudi, zlasti oddaljenih, prenočila in premolila v cerkvi in tudi zunaj nje. Drugi dan v nedeljo zjutraj pa so se začele sv. maše zelo zgodaj, da jo mogla vsa mnogobrojna duhovščina priti na vrsto. Vmes pa so se vrstili govori: za može in fante v frančiškanski cerkvi, za žene, matere in dekleta v kapiteljski cerkvi. Vsi govori so bili čudovito lepi, govorniki pa. da da bi jih poslušali kar naprej. Po 10. sv. maši
se je razvila iz kapitelja velikanska procesija, ki se je vila po vsem mestu, katero je bilo zelo lepo okrašeno, doli do mostu, nato pa nazaj k cerkvi, kjer je bil zaključni govor z blagoslovom, nakar je mogočno zadonela himna evharističnemu Kralju >Povsod Boga<, s čimer je bila opoldne prireditev končana.	.
Kakor pri mašah, tako je bilo tudi pri procesiji ljudsko petje. Vsaka fara jo pela zase. Take procesije Novo mesto še ni videlo nikdar. Par tisoč ljudi: Mirijine družbe vseh far novomeške dekanije, razna društva in korporacije, med temi novost-lepa četica Frančiškovih križarjev in Sester sv. Klare, v krasnih uniformah z dvema proporcema, nešteto bander med njimi mogočna velika farna bandera, zastav in praporov, pa pisana množica, vsa glasno pojoča ali pa moleča, nazadnje pa mnogobrojna duhovščina s sv. Kešnjim Telesom. Pod baldahinom. ki so ga nosili in poleg svetili mladci, člani Kat. društva rok. pomočnikov, jc uosil mil. g. prošt novomeški Karel <"'erin Najsvetejše. Vsa ta veličina je pri Novomeščanih vzbudila vsaj za hip veliko spoštovanje do pvharietič-nega Boga. Novonieščuni -c niso šc nikoli lako spodobno obnašali, razen nekaterih puhloglavrev in nekaterih drugih, ki so kljub procesiji nemoteno igrali svojo igro naprej. Sicer pa je vsakdo upognil svoje koleno in tako skazili svojemu Bogu dolžno čast.
Ta veličastna evliarislična prireditev, ta velikanska verska manifestacija, kakršne v Novem mestu še ni bilo. — tudi ob priliki prvega Katoliškega shoda ne — bo ostala vsaktereiuu. ki se je je udeležil, v trajnem spominu. _ V teh težkih časih, ki danes tlačijo ubogi slovenski narod, je ' bila ta prireditev res prav na mestu in prepo-1 trebna! Zato pa Povsod Boga... 1
Dve slovenski slavnosti
Slomškov in društveni jubilej
Velenje.
V šiuarlnem pri Velenju smo 28. avgusta zaeno proslavili obe obletnici: šestdesetletnico prosvetnega društva in sedemdesetletnico Slom-šekove smrti. Cerkvena svečanost se je vrSila prcdpoldne v podružni cerkvi v Velenju, kjer je bila blagoslovljena nova društvena zastava, ki bo trajen spomin na društveni šestdcsetletni jubilej in vztrajen opomin k novemu, pomnoženemu prosvetnemu delu. Izdelale so jo v splošno zadovoljstvo šolske sestre v Mariboru po načrtu Helene Vurnikove. Na eni strani zastave jc podoba Marije Brezmadežne — simbol (znak) verske mladinske organizacije; na drugi strani je odprta knjiga sv. pisma iu druge knjige z zvezdo — simbol krščanske prosvetne organizacije.
Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohujee je v cerkvenem govoru na osnovi Slomšekovih besed iu v njegovem slogu prololmačil Slomšekov kulturni in prosvetni program, s katerim je naš veliki ljudski voditelj opredelil...življenjsko postavo za slovenski narod. Slomšekove prosvetne smernice so večno resnične in večno lpe, kakor je večno istinita in lepa krščanska resnica, iz katere so vznikle. V njih je v skladno celoto združeno katolištvo in slovenstvo.
Popoldne je bila prosvetna prireditev v Šmart-nem v Društvenem domu. G. dr. Hohnjec je s kratkimi krepkimi potezami začrtal zgodovino društva, ki spada med najstarejše prosvetne organi-
zacijo na deželi. Mladenič Čretnik pa .ie lepo dc-klamiral prigodno pesem. Dva pevska zbora: šent-janžki pod veščim vodstvom g. župnika \Veisa. iu šmartno-velenjeki pod spretnim vodstvom doma-čega^ organista sta odpela lepe slovenske pesmi ter žela veliko odobravanje.
Slovenski fantje zborujejo
Maribor, 29. avg. h vseh fara bližnje mariborske okolice so hiteli včeraj h krasni razgledni točki pri Urbanu fantje na svoj tabor. Od Sv. Petra in Kamnice. tloč in Selnice, Sv. Križa in Svečine, Gornje Kun-gote in .larenine. Sv. Jakoba in Šentjanža ler od Sv. Marjete. Fantje od fare! Najprej so poslušali pridigo bogoslovnega profesorja dr. Jcraja, ki jih je navduševal za vzvišene krščanske vzore, nato pa so prisostvovali sveti maši, ki jo je imel kamniški župnik Franc Božiček. Po sveti maši jc bilo zunaj pred cerkvijo zborovanje fantov, ki ga jc otvoril in vodil Mirko Oeratič. Govoril je najprej ravnatelj F. Jerebic o smernicah, ki jih mladina najde v Slomškovih zlatih naukih in reklih, nato pa so pozdravili zborovanje še fantje iz raznih fara iu sicer Franjo Pesek iz Kamilice, abiturijent A. (jraif od št. Janža, li. ^kamlcc od Sv. Petra, Lovrencie iz Selnice in Joško Skcta iz Jarenine. Vsi ti govori so navzoče prepričali o vedrem in zdravem duhu. ki polje v dušah slovenskih fantov. Med sv. mašo in pri zborovanju je lepo in ubrano pel moški pevski zbor iz Št. Janža pod vodstvom neumornega organista Colnariča. Bil je lep in solnčen dan v življenju naše fantovske mladine.
IV. slovanski kongres v Zagrebu
Od 1. do 5. septembra t. 1. se vrši slovanski kongres v Zagrebu. Celodnevna oskrba v Zagrebu 50 Din. Sama prenočnina za one, ki imajo privatno hrano, 6—7 Din.
Resolucije in poročilo Bratislavskega kongresa glej v Času 1931, III.-IV. Poročilo 11. slovanskega kongresa v Ljubljani, kjer je važen predvsem referat dr. Grivca: o cirilinetodijski ideji. Vse informacije v Slovenski dijaški zvezi v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5 v četrtek 1. septembra 1932 od 8-12 dopoldne.
Zvestemu sinu
slovenskega naroda
Rova, '-8. avgusta.
Odkritje spominske plošč'« slovenskemu pisatelju in velikemu dobrotniku Slovencev, gardnemu podpolkovniku Jerneju Andrejki-Livnogradskemu se je vršilo v nedeljo, 28. avgusta na njegovi rojstni hiši v Dolenjah. občini Rova v kamniškem okraju. Odkritja so se udeležili v prvi vrsti domači in sorodniki, kajti slavnost je bila zamišljena v najožjem rodbinskem krogu. Zato širša javnost o odkritju ni skoraj vedela, ker ludi v časopisih ni bilo nikakega obvestila. Vendar .■•o se /.brali poleg številnih domačih ludi bližnji okoličani, da počasle spomin moža, ki je v najtežjih časih krepko in brez sramu zastopal slovensko misel, slovensko naziranje in slovensko pokolenje. Izmed organizacij se jc odkritja udeležila le Zveza bojevnikov po svojih odposlancih. Na vzhodni strani rojstne hiše je vzidana plošča, pod njo je pa postavljen kip sv. Jerneja, ki je poleg slavljenčevega patrona ludi zaščitnik in zavetnik Andrejkove domače hiše. Rovski župnik g. Golmajer je ob I popoldne blagoslovil kiti, nakar jc pojasnil srezki načelnik v p. g. dr. Rudolf An-drejka pomen slavnosti, za njim je pa odposlanec Zveze bojevnikov g. Rado Šturm v kratkih jedrnatih besedah proslavil spomin zaslužnega moža kot vojaka, pisatelja in dobrotnika. Nato so odposlanci Zveze bojevnikov položili k plošči lep lavorov venec. šol. upravitelj g. Franc Šmajdek iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je bil s pokojnikom več let kot šol. upravitelj na llovili v stikih in je poznal njegovo plemenito srce, jc poudarjal lepe poteze iz življenja velikega pokojnika. S tem je bila prisrčna slovesnost končana in družba se je sestala k zakuski. kjer se je spomnil gostoljubne Andrejkove hiše v vznešenih besedah vseuč. prof. g. dr. Polcc. S težkim srcem so zapuščali prisotni gostoljubni hišo, domače iu lepo dolinico, ki nam je dala moža.
5,ooq.
000.'
'll^-rr
Danes zadnji dan!
Ne premišljujte, kupite nemudoma
srečko za zgradbo katedrale
društva sv. Vincenoija v Belgradu
in kar Vas danes še
teži in skrbi
more žc julri biti Vam v
veselje in blagostanje!
Dobitki: 2X2,500.000 Din, 2X500.000 Din, 10X100.000 Din, 100x10.000 Din
Glavni dobitek:
5,000.000 dinarjev
Ceno dvojna '/i '/» ll* srečk: "Din 200-- UkF— 50;— 25"-
Žrebanie: 31. avgusta 1932!
Srečko se dobe povsod!
Centralna uprava: Belgrad, Ulica Jovana Rističa 20 Prodajna podružnica: Zagreb, Tvrtkovu ulica 5
katerega največja vrlina je bila. da je vzorno ter strastno ljubil rodno zemljo in slovensko ljudstvo. Žal. da se ni slovesnost vršila v večjem obsegu, da bi se je udeležilo naše ljudstvo od blizu in daleč, saj še žive ljudje, ki so velikega pokojnika nele pozuali, ampak prejemali od njega mnogo dobrot.
Tomažičeva smrt pod Košuto
m vec zagoneim
Rajni Janez Tomažič ne hit umorjen, ampak se je ponesrečil!
Ljubljana, 28. avg.
V	nedeljo smo poročali o leni. da je končana preiskava o smrti Janeza Tomažiča, ki so ga pogrešali od 7. aprila 1028 in čegar okostje so našli 26. avgusta tOSO pod Košuto. Na podlagi tisto toč-
; ji i li podatkov, ki smo jih prejeli na merodajnih j mestih, moremo danes ugotoviti, da je preiskava I nedvoumno dognala, da hlapec Tomažič Janez ' sploh ni bil umorjen, marveč da jc po pečini padel v propad in se tam ubil.
V	zadnjem poročilu je bilo povedano, da jc bil podan sum, da se je na Janezu Tomažiču izvršil roparski umor, češ ker jc imel pri sebi večjo
i množmo tihotapskega blaga'. V resnici pa se je
dognalo, da ni mogel imeti pri sebi nobenega tihotapskega blaga, ker je šele šel po tako blago na Koroško. Na podlagi vseh teh ugotovljenih dejstev se je sodišče prepričalo ne le o tem, da so prijeli štirje: l. Zupančič /. Golnika, Anion škerjanc iz Senične pri Tržiču, Andrej Golmajer z Golnika in Andrej Mali z Golnika popolnoma nedolžni umora in vsakega zločina, ampak tudi o tem, da rajni Janez Tomažič sploh ni bil umorjen, marveč da se je smrtno ponesrečil na zelo nevarnem mestu pod Košuto.	O
Na podlagi vsega tega je jasno dokazano, da nesrečna smrt Janeza Tomažiča ni nobena zagonetka več.
Gospod. katastrofa na Primorskem
Delovanje politične policije
Pomen in namen kongresa
narodnih noš v Ljubljani
Bohinjska Bistrica, 27. avgusta.
Tržaška katastrofa je vedno bolj očitna. Številke o prometu kažejo, da je v letošnjem juliju celotni promet znašal le še 68 odstotkov celotnega prometa iz lanskega julija. V dobi 7 mesecev od januarja do konca julija je promet znašal lani 242 tisoč Ion. letos pa 208 tisoč ton. Od lani do letos je torej upadel v enaki dobi za 14 odstotkov.
Letoviški kraji po deželi čutijo letos ludi krizo. Tujcev jc v primeri z lanskim letom izredno malo. Nedeljski izletniki dajo kaj malo zaslužka podeželskim gostilnam.
Cene poljedelskih produktov so zelo nizke v Trstu. Krompir se plačuje na debelo po 16 lir kvintal, paradižniki po 10 lir. Sadja je veliko na ponudbo, zlasti koščičastega. Breskve imajo sicer precej ugodno ceno (ca 120 lir), češplje bodo člstp poceni. Kmetu se ne izplačajo režijski stroški. Dobra drva ponujajo po Trstu po 7 lir kvintal. seno po 14.
O zadevi Lojzeta Bratuža imamo še sledeče poročilo. Ker je imel policijski >opomin« (ammo-nimento), moral je biti vsak večer zgodaj doma. K takemu pridejo lahko vsako noč agenti poli-
cije, da se prepričajo, ali je res doma. Agentom mora na zahtevo izročiti ključe svojega stanovanja, da lahko priloniastijo vsako poljubno uro noči naravnost v spalnico svoje žrtve. Bilo je 29. julija, ko so agenti večerno uro našli Bratina doma v družbi dveh prijateljev. Drugi dan jo bil klican na kvesturo, kjer so mu povedali, da sla dolična dva »sumljivi osebi in gorje, če ga še kdaj najdejo s takimi skupaj. Italijanski policijski zakon je v tej točki fenomenalen. Posvarjencem te pravkar opisane šaržc je strogo prepovedano obče-vatis sumljivimi ljudmi . Vedi človek, koga imajo oni za sumljivega! Ce se prijatelja ogneš, utegnejo ga še zapreti, ker si ga s prstom pokazal... Ce. ga pa nc zaprejo, res ne veš, kako da je sumljiv ... Kak dan potem se je Lojze Bratuž šel kopat v Sočo. Vračal se je domov zepet z dobrimi znanci. Na poti so ga agenti ustavili, že 2. avgusta je bil po naglem postopku obsojen sodnijsko na 3 mesoce zapora, po končanem zaporu pa še na 2 leti »posebnega policijskega nadzorstva- (vigi-lanza »pedale), kar je višja stopnja trpinčenja. Glede identitete ^sumljivih tovarišev so agentje prod sodiščem krivo pričali.
Velik požar v Iški vasi
Ljubljana, 29. avgusta.
V noči od sobote na nedeljo je bilo nebo nad Ljubljano ožarjeno, ko je gorelo pri posestniku Kocjanu na Dolenjski cesti (glej poročilo v >Pone-deljskem Slovencu«), prav tako pa je tudi v noči od nedelje na ponedeljek močan žar južno od Ljubljane naznanjal novo požarno žaloigro. Gorelo je v Iški vaSi, kjer se je vnelo ob 11 zvečer. Sij plamenov je bil tako močan, da so v Trnovem mislili, da zopcl gori kje na Poli na Rakovo jelšo in so iz trnovske stražnice obvestili poklicne gasilce. Ti so odhiteli tja z orodnim avtom. Prišli so prav do Malega grabna, kjer so opazili, da so nlaineni mnogo boij oddaljeni, kakor so mislili. Sklepali so. da gori najbrže kje v črni vasi in so odhiteli nazaj, nato Črez šentjakobski most na Ižansko cesto. Vozili so po cesti, nikakor pa niso mogli razločiti, kje pravzaprav gori. Plamen je bil močan, loda skoraj vedno enako oddaljen. Pri barjanski šoli so srečali barjanske gasilce, ki so se tudi vračali. Ti so poklicnim gasilcem povedali, da mora goreli daleč kje pod Krimom in da se ne izplača voziti tako daleč, ker bodo prišli gotovo prepozno. Poklicni gasilci so se nato vrnili.
Gorelo je v Iški vasi, čedni in lepi vasici pod Krimom. Goreti je pričelo pri posestniku Martinu Japlju v Iški vasi 69. Vnela se je najprej otava v skednju. Plamen je izbruhnil naenkrat visoko pod nebo, kakor da bi se bii vnel smodnik, pa saj ni čudno, ko je imel Japelj pod streho okoli 50 voz sena, otave in druge krme. Odtod tudi strahoviti Bii Diamenov, viden črez vse Ljubljansko barje.
Otava jc bila popolnoma suha. Kakor blisk se je ogenj preselil šc na Japljevo hišo. Po vasi so pričeli klicati ljudje: -^Gori! Japljeva družina jc planila na prosto in hitela reševati, kar se jo dalo, najprej seveda živino. Med silnim truščem sc je v nekaj minutah sesul Japljev skedenj in pogorel do tal. Hiše v Iški vasi so zidane precej strnjeno. Tskre mogočnih plamenov so že v naslednjih minutah zanetile še hišo in gospodarsko poslopje Marjete Krnnicrjeve ler Prodnarjevo hišo z gospodarskim poslopjem. V tej hiši je spala zelo številna družina delavca Petra Tanciga. Ko jc bila že v največji nevarnosti, da zgori v snu ali pa sc od dima zaduši, so jo vzbudili obupni klici vašča-nov. Družina si je skozi plamene in dušeči dim komaj rešila golo življenje.
V Slavčevi gostilni v Iški vasi so imeli gasilci iz Iške vasi prav tedaj svojo veselico, ki je trajala od popoldne. Sredi največjega razpoloženja so gasilci čuli klice: >Goril< Planili so z veselice k svojemu orodju in odhiteli k požaru. Prišli so rc3 hitro in pričeli reševati. Gorečih treh hiš In gospodarskih poslopij, polnih suhe krme, seveda niso mogli rešiti, pač pa so preprečili, da se požar ni razširil na vso vas. ki bi kmalu postala žrtev plamenov. Lastniki najbolj ogroženih niš so si pomagali s tem, da so obkladali strehe in stene z mokrimi rjuhami in koci. Za domačimi gasilci so kmalu pridrveli na kraj požara gasilci z Laverce, Škofljice, iz Vrbljenj, Matene, Iga, Iške Loke in j Bresta-Tomišljn. Gasilci so ogenj hitro pogasili. I čeprav jim jo nagajalo pomanjkanje vode. f>otok
Kongresi so prišli v modo, i saj ne mine teden, da bi nc čuli <> njih. Razveseljivo jc. dn podpirajo naše oblasti kongrese vsestransko in da so kongresisti sami zavedajo svojih funkcij in svoje odgovor nisi i do kongresov in njihovih nalog. Tod« ni dovolj, da u videvajo le oblasti pomen takih zborov: treba je. da sc z a lo zainteresira (udi širša javnost. Današnjo življenje • posameznika jc tako odvisno od skupnosti, da pa more vzbuditi kongres lc, če jc stvaren \ videz, da nima /. njim nič skupnega. Zanimanje | za more vzbuditi kongres le. čc jc stvaren v svojpm programu, če je način prireditve vsebinsko primeren, čc jc polnoštevilna udeležba, če je novodobno publiciran in reklamiran itd.
Na vabilo ljubljanske velesejniske uprave izvajam v tem članku nekaj misli o pomenu in namenu prvogii vseslovanskcgu kongresa narodnih noš v Ljubljani. Zaradi lega. kar sem v uvodu o kongresih napisal, moramo tudi ta kongres toplo pozdraviti. Ako se bo izvajal dosledno po orisanem načrtu in ako bodo narodne noše pravilne in originalne, bo vsekakor kongres usncl in bo njegov namen gotovo dosežen. Mislim, da je prvenstveno namenjen kongres medsebojnemu spoznavanju slovanskega narodopisja, potem pa dvigu našega tujskega prometa. Medsebojno spoznavanje udeležencev, izmenjavanje misli in idej, bo dvignilo zanimanje /.a lepo narodno nošo. pa narodne običaje. zn etnografijo narodov, kar jc v najtesnejši zvezi ^ kultnrnost jo. Kljub temu. da bo sprevod na zunaj višek kongresa, bo notranje idejno zasledovala prireditev globlje naloge, ki morajo roditi tesnejšo zvezo /a slovansko folkloro: saj ravno v folklori vidno brli duša posameznega naroda. Tako leži tudi v narodni noši — povdarjani v pristni narodni noši! -naša slovanska davnina, ki je /rcnlo dedov in pradedov iu ki jo nam berilo njihovega čuvstvo-van.in. občutja in lcpočutjn.
Narodna noša v obče je vtelešenje l.jnd-
ISka, ob katerem je vas sezidana, je namreč v tem času docela suh, vsaj tu, lik pod Krimom.Jako da so si morali gasilci pomagati z vodo iz vaškega vodovoda, ki pa ima šibko kapaciteto in teče bolj
počasi. S požrtvovalnostjo, z vnemo in s pridnim gašenjem pa so vrli gasilci omenjenih društev le dosegli, da so ogenj zadušili in rešili vsaj ostalo vas uničenja. Od omenjenih treh hiš in gospodarskih poslopij pa je ostalo le žalostno pogorišče.
Največjo škodo ima seveda posestnik Japelj, pa tudi drugih dveh posestnikov škoda je velika. Cenijo, da znaša skupna škoda okoli 250.000 Din. Zavarovani pa so vsi trije posestniki za mnogo manjše zneske.
Kako je požar nastal, ni točno znano. Da bi požar nastal slučajno, ne verjame v Iški vasi skoraj nihče, vsi pa mislijo, dn je bil ogenj podtaknjen. Orožniki vneto preiskujejo okolnosti pri tem požaru jn upajo, da kaj kmalu primejo pravega krivca.
skaga duha. V njeni prvotni nepokvarjenosti sc jasno odražajo usoda, značaj in miselnost ljudstva. Kaže nam estetski čut in okus posameznih skupili in ustvarja slavnostno razpoloženje. ki je bilo pri zdravih narodih vedno priljubljeno in ga je kulturno in etično dvigalo.
Poglejmo Belokranjice pri proščcnjili pri
1 ■ I rob farali«. \ čudovito občutje nas znzibljejo ' njihova jasno-bcln oblačila. Ozrimo se ua po-j nosne Gorenjce iz blejske in bohinjske okolice, i Njihova delikatna barvitost nas spominja alp-j skih pokrajin in mrzlih studencev. Ziljanke i vidimo v pisanih trakovih s svečano belo pečo, po<l njo lep obrazek in prijazne oči. sanjajoče : gor čez izaroc. Pri štajerskih Slovencih iz Solčave s širokimi klobuki in z rdečimi telovniki zaslutimo znake starejšo slovenske noše in imenitnih oblačil naših davnih detlov. Gosposka narodna iioišn ljubljanske okolice s pečo na »petelinji greben« ter z bogatim zlatim pakitom nas spominja dobrih starih časov iu prirojene bahnvosti ljubljanskih okoličanov iu tudi meščanov. Apartna in enostavna noša kremenitih Krašcvccv nam je ravno tako draga in /namenita, ko prekmurska s slavonskimi in madžarskimi (ki so povečini slovanskega izvora) vplivi.
Pa stopimo iz naših ožjih tal v jugoslovanski in severoslovanski svet. S skupini srbskih guslnrjev z. clegično resnimi obrazi čutimo davne srbske heroje, poginole \ kosovskih bojih mod krvavo rdečim i bo/urji. Dcvojkc iz Skop Ija, Bitolja in Prizrenn s filigraiiiskini srebrnim in dennrskini nakitom ter / ori.jentalsko ostro-kotno oriinnientikb na slikovitih predpasnikih povzročajo občutje neke prnbitnosti dotičnegn i ljudstva. Pisana narodna noša bojevitih Črno | gorcev karakterizira polcc junaštva tudi ver-; nost, vdanost in domoljubje. Noša Hrvaškega Primor.ju pa kaže obeležje skromnosti / neti-j pogljivim in poštenim značajem. I/ Bosno in , Hercegovine došli gostje nas spominjajo v svojih kostumih na vitke niinarcte džamij in nn posebnosti priseljenega moluum-dnuskcga živ-Ija. Slavonske belorožnute obluke jasno kažejo blagostanje in lepotičjc nedoglcdnili žitnih polja. Za etnografa jo /lasti zanimivo opazovanje varijant n i jansi ranili prehodov i/ niško-pirot-sko v liolgurske narodne noše ter spajanje ruskih noš od ukrajinske soročke do centralnega in istočno-ruskega sarnfnnn. Neizčrpno je znanstveno zasledovanje narodnih noš severne in južne Rusije. Poljski sukmani in kožuhi i/, mehkega volnenega blaga, obrobljeni .s plavim suknoni in z rdečimi trakovi, slovaške in ecšlc rožnopisane, sončne noše s palete Joža 1'prkfS — vse so vclepomeinbne. ker prikazujejo značilnosti rase naših slovanskih sosedov.
Želim, da bi naša javnost ne zasledovuln tega kongresa le kot veselični pojav, temveč kot sestavni del slovanske kulture ter da bi s svojim aktivnim sodelovanju! iu tudi s svojo navzočnostjo pripomogla k uspehu !c originalne in membne prireditve.	Muksiin Gaspari.
Ljubljana
Zgodbice o berašhih listkih
Ljubljana, 27. avgusta.
Že kar udomačili so se beraški listki, ki jih stranke kupujejo v blokih pri mestni občini, potem pa dele potrebnim prosilcem. Ali kakor z vsako rečjo na svetu, so tudi s temi listki gotove sitnosti. Mnogo potrpljenja je treba, da se take sitnosti in nerodnosti ublaže, tako da se ne skazi lopi namen teh listkov. Na skrivaj berači mešetarijo s temi listki, toda, če ugotove na mestnem socialnem uradu za kakšen tak primer, mu ne dajo nakazila za hrano. Gode se pa Iudi drugi slučaji, ki kažejo, kako ve-■ lika je človeška sebičnost, ki se niti tu ne more ustaviti.
Na socialni urad prijoče stara ženica. Izprosila si je po raznih trgovinah in strankah kup teh be-raških listkov. Prišla je z njimi na socialni urad in prosila za te listke — ne denarja — temveč nakazila za živila. Mestni socialni urad ji je nakazal živila pri nekem trgovcu. Sedaj pa vsa objokana pripoveduje na socialnem uradu, da trgovec ni prav ravnal. Za nakazilo, za katero dobi trgovec v vsej vrednosti izplačan denar, ji je dal slabše vrste živila in jih je še dražje zaračunal kakor kupcem, ki pridejo z gotovino ali pa na knjižice kupit k njemu. Stara ženica pripoveduje na socialnem uradu:
»Osem in pol dinarjev mi je računal za pol kile sladkorja. Ali je to pravično, vas vprašam? Moko mi je dal pa tako, ki ni niti za prežganko. Zaračunal mi jo je pa kakor nularico. Bolje bi bilo, če bi mi dali prihodnjič denar, saj veste, da ga ne bom zapita, ker sploh ne pijem. Ce bi mi dali zadnjič denar, bi me trgovec hitro postregel in mi ne bi bilo treba tako dolgo čakati, lahko bi sama izbrala živila in bi jih ne bi mogel predrago računati, pa še lepo pozdravil bi me, ko bi odšla iz trgovine!«
■»Kes je tako, ; so priznali na socialnem uradu. »Ali mislite, če bi dali vsakemu denar mesto živil, da bi vsakdo kupil za denar živila. Bogve, kam bi šel tisti denar. ,Ie že tako najboljše urejeno. Samo tega trgovca, ki vam je dal slaba živila in vam jih predrago zaračunal, si bomo zapomnili!«
Mnogokje že imajo te listke. Trgovine, uradi in tudi zasebniki. Z njimi obdarujejo prosilce. Ko so ti listki prišli v modo, se je neki berač, ki je te listke zamenjal najbrže s kakšnim novim plačilnim sredstvom, pošteno zmotil. Nabral je več listkov,
potem jo je pa mahnil v neko beznico in tam hotel plačati frakelj žganja z listki. Seveda se je natakarica ogorčeno branila teh listkov, žejni berač pa ji je rohneče dokazoval, da mora sprejeti listke, ker bo zanj plačal magistrat. Ko je moral pozneje berač plačati frakelj s poštenim drobižem, ga je to tako razjezilo, da nikoli noče sprejeti takega lislka ter se izogiblje vseh strank, pisaril in trgovin, kjer dajejo revežem take listke. To je za vse prav, najbolj pa za darovalce, ker jim ni treba dajati miloščine nevrednemu.
Drug berač pa zopet pove na magistratu: ?še nikoli nisem tolikokrat pil zjutraj mleko ali kavo kakor sedaj, ko so ti listki! Ce naberem samo šest takih listkov, pa imam že dober zajtrk ali pa kosilo. Šnopsa seveda ne dobim za listke, pa mi ni zanj. Samo, da sem sit!<:
V nekaterih mlekarnah je uvedeno, da berači meslo z drobižem kar tam plačujejo z listki. Pripetilo pa se je, dn je stopil v tako mlekarno na-kresan berač in zahteval kruha in mleka na upanje, češ, da gre sedaj »na delo« in da bo že prinesel tiste štiri listke, ki so potrebni. Mlekarica, poštena ženska, pa je berača zavrnila: »Drobiž si zapil, sedaj si lačen in pijan. Kdo ti bo dal listke, ko te vidi pijanega! Kadar boš trezen in boš prinesel listke, pa dobiš!-:
Tako so na najmanjšo mero omejene zlorabe s temi listki, obenem pa je s temi listki onemogočeno, da bi dobil miloščino nepotreben in nevreden. Saj se je pripetilo celo, da je na socialni urad prišel možiček, ki ima polno oskrbo — v mestnem zavetišču. To so ga ošteli: »Zakaj pa boš imel te listke? Kaj misliš plačati kvartir z njimi in košto, ko ti jo že tako iu tako daje mestna občina!« Listke so mu odvzeli in ga osramočenega napodili.
Takoj za tem možičkom pn je prišel drug možiček, ki se je pritožil: »Tak revež sem, še fehtati ne znam, pa sram me je. Lačen pa sem tako!« Mo- : žička so se na socialnem uradu usmilili in ker denarja niso imeli, so mu dali kup listkov, ki so jih malo poprej vzeli preskrbljenemu občinskemu revežu in še drugim nepotrebnim ter ga poučili, da se more za te listke večkrat najesti v tej iu tej mlekarni. Tako ti listki pomagajo tudi takim, ki niti beračiti ne znajo.
Požar v Mestnem logu
Ljubljana, 29. avgusta.
Nocoj po pol osmih je čuvaj na Gradu telefo-ral poklicnim gasilcem, da vidi plamen, ki se dviga nekje v bližini mestne kolonije na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu. Poklicni gasilci «o se takoj odpeljali tja z motorno brizgalno. Gorela je samotna majhna baraka, last čevljarjeve žene Frančiške Premrlove. Baraka je bila k sreči osamljena in je na desni strani ceste, medtem ko so skoraj vse hiše te kolonije na levi strani. Tako za drugo naselbino ni bilo nobene nevarnosti. Frančiška Pre-mrlova živi sama v baraki s svojim otrokom. Zgorela je vsa baraka, vse borno pohištvo in vse, kar je imela v baraki. Ko je ogenj izbruhnil, Premrlove ni bilo doma ter je nekam odšla. Boječ se, da ne bi bila vsa naselbina v nevarnosti, je prišel na kraj požara tudi g. mag. nadsvetnik Jančigaj. Zaradi požara je bilo prebivalstvo naselbine precej vznemirjeno, se je pa potolažilo, ko je videlo, da ni nevarnosti. Čeprav baraka ni bila kakšne velike vred-■osti, vendar je Premrlova občutno prizadeta, ker je izgubila zase in otroka streho, povrhu tega pa je skoraj še ob vse. kar je imela in ji je ostalo le to, kar ima na sebi. V baraki se je nahajala devetletna hčerka. Ta je povedala, da je slišala pred barako neke korake. Ko je stopila ven, je videla nekega sivo oblečenega moškega, ki je zažigal barako. V trenutku je bila baraka v plamenih. Iz barake se je poleg deklice rešil še pes in pa mnogo perutnine. ki je bila v baraki in je zletela skozi odprta vrata. Nekaj drobnarij so iz barake rešili še sosedje.
. univ. dr. Prodan ]osip
specialist za tuberkulozo zopet redno ordinira, razen ob sobotah, od J^IO—-11 dop. in od 3—4 popoldne Masarykova cesta štev. 14 — palača »GRAFIKA«
O Pokopali so v nedeljo popoldne ob štirih g. Janeza Prezclj, stanu jočegn v Veliki čolnarski nI. 10, ki je po dolgem in zelo mučnem trpljenju umrl minuli petek ponoči. Svetilu mu večna luč!
O Na ženskem učiteljišču pri uršulinknh v Ljubljani bo začetna sv. maša v soboto, 10. septembra ob 8. Takoj nato bo redni pouk.
0 Na vnanji uršulinski meščanski šoli je vpisovanje I. in 2. septembra od 8—12. Začetna šolska maša pa bo 10. septembra ob 8.
O Pred spremembami v občinskem svetu. Kakor čujemo, pride v kratkem v občinskem svetu do radikalnih izprememb. Izmenjanih bo več občinskih svetnikov, vendar je za prosta mesta, ki nastanejo po odstopu nekaterih občinskih svetnikov, mnogo kandidatov. Nekateri so mnenja, naj bi se pri imenovanju novih občinskih svetnikov bolj upoštevali »gospodarski krogi«. Tudi še ni gotovo, kateri občinski svetniki naj bi odstopili. Vendar pa je zagotovljeno, da dosedanji sistem občinske uprave, kakor tudi gospodarske smernice ne bodo spremenjene. Do odločitve pa pride baje v kratkem .
0 Kdo bo novi predsednik Mestne hranilnice?
Sedanji predsednik Mestne hranilnice mr. Rihard Sušnik zaradi bolezni že dalj časa ne oprav'ja svojih predsedniških funkcij in namerava, kakor čujemo, to mesto tudi končno odložiti. Med odločujočimi gospodi v občinskem svetu in upravnem odboru Mestne hranilnice se že vrše pogajanja, kdo naj zasede izprazn;eno mesto. Zlasti zastopniki »gospodarskih« krogov odločno povdarja'0 zahtevo, da mora biti nredsednik iz njihovih vrst, Imenuje'o se ie kandidature.
© Prva predstava »Slehernika« na Kongresnem trgu se vrši v soboto dne 3. septembra ob pol 8 zvečer. Pri predstavi sodeluje celotni dramski ansamb z gosp. Levar'em v vlogi boi?at!na Slehernika, ves operni zbor in na koru Uršulinske cerkve zbor Glasbene Matice in orkester dravske divizije. Z montažo električne in telefonske napeljave, katero izvršuje mestna elektrarna in tvrdka Simens, se je že pričelo. Predprodaja vstopnic se
prične v četrtek 1. septembra v blagajni v opernem gledališču. Zunanje posetnike opozarjamo, naj po možnosti rezervirajo sedeže v naprej.
O »Prodana nevesta« se poje v nedeljo 4. septembra ob pol 4 popoldne na igrišču za Tivolskim gradom. Sodelujejo izbrani solisti, pomnožen operni zbor in orkester pod vodstvom kapelnika Nef-fata in pomnožen baletni zbor z gosp. Golovinom na čelu. Predprodaja za »Prodano nevesto« kakor tudi za vse ostale predstave na prostem se vrši pri dnevni blagajni v operi počenši s 1. septembrom.
"■"■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
n p steklenice In aparati
jr® JL za vkuhavanje sadja. — Zaloga: ^ JUIU HlCln. Ljubljana, Wolfova 4
O Zasebne sobe za prenočišča posetnikov slavnostnih prireditev od 2. do 5. septembra se nujno rabijo. Naznanila sprejema mestno odprav-ništvo (Mestni trg 27-111) do inkl. 1. septembra t. 1. od 8. do 2., od 2. septembra naprej pa velesejmski stanovanjski urad na glavnem kolodvoru ob 7. zjutraj do 11. zvečer. — Telefonska številka tega'urada je 2720.
O Lestev se ni zlomilu. Včerajšnje poročilo v Ponedeljskem Slovencu, o smrtni nesreči Alojzu Požliča popravljamo v toliko, da se pod Požličem ni zlomila lestev, ker je ostala cela. Požlič je sam omahnil z lestve, bodisi ker mu je postalo slabo, bodisi da je za trenutek izgubil ravnotežje
O Kje je utopljenčevo koto? Še vedno naše občinstvo komentira nenavadno in tako tragično smrt Leopolda Čerina iz štepanje vasi, ki je zavozil v Ljubljanico in utonil. Med tem, ko so njegovo truplo našli kmalu po žalostnem dogodku, pa dosedaj še niso našli kolesa. V nedeljo so poklicni gasilci preiskali vso Ljubljanico od kraja nesreče pa do šentpeterskega mostu, vendar pa kolesa nikjer niso našli. Mogoče je, da se jc v tragični noči polastil kolesa kak dolgoprstnež, ki je pri reševanju Čerina izvlekel kolo iz vode in jo z njim odkuril. Taki slučaji niso redki, da kdo ukrade kolo kolesarja, ki se je pravkar ponesrečil.
0 Tatvine v Ljubljani. Kolarskemu mojstru Jožefu Peterci iz Kosez je neznan ljubitelj tujega blaga izmaknil na Sv. Petra cesti iz odprte veže 800 Din vredno kolo. — Gostilničarka Jožefa Ko-lenc je prijavila tatvino devetih gramofonskih plošč. Kdo bi bil tak prijatelj glasbe, da bo na ukradenih ploščah poslušal stare šlagerje, kakor »Auch du wirst mich einmal betru-ii-ii-u-gen« in »Ramono« poleg še aktualne marsejeze, gostilničarka seveda ne ve. — Tatovi niti sedaj , ko se že bliža konec kopalne sezone, kliub protestom vseh ljubiteljev vode in solnca, ne dajo kopalcem miru. Vedno in zopet se ponavljajo tatvine ob Savi. Trgovskemu pomočniku Vladimirju Modicu iz Predovičeve ulice je neznan tat odnesel pri To-mačevem vso obleko in perilo. Modic si je moral za silo nekaj obleke izposoditi, da je sploh mogel domov.
O Nočno službo imnjo lekarne: mr. Baho-vec, Kongresni trg 12; mr. Ustur, Sv. Petra cesta "8 in in r. Hočevar, Celovška cesta 54.
dnevno sveža pri I EGA I. l»W<ln«tCeVA C '8
špecerija,delikatesa,zajutrkov
JSasznanila
Lubtjana
Člane »Svete vojske« opozarjam na tedenske sestanke, ki se vršijo vsak torek ob 20 v Rokodelskem domu (Komenskega ulica). Drevi bodo važna obvestila (z ozirom na spremembo v vodstvu, nastalo ob izrednem občnem zboru) in razgovori. Vabljeni tudi drugi prijatelji treznostnega gibanja! — Tajnik »Svete vojske«.
Upokojeno učiteljstvo ima svoj sestanek z od-borovo sejo v četrtek 1. septembra ob 16 pri Novem svetu, kjer se bodo odslej vršili redni mesečni sestanki vsak prvi delovni četrtek ob označeni uri. Vabljeni vsi!
Foloamaterji!
Va5ih nc?alivov Vi»m
vvvms/ic |t,p0 jn p01.0„j napravi
fotooddelek Jugos o v. knjigarne Ljubljana	Zahtevajte cenik!
Celje
0 Državna deška meščanska šola. Ministrstvo
prosvete je odloČilo, da je na meščanskih šolah plačati polovico šolnine iz III. skupine. Zato si naj starši, ki želijo svoje otroke vpisati v meščansko šolo, takoj preskrbijo potrdilo pristojne oblasti o višini neposrednega davka, katero je pri vpisovanju predložiti, ker se bo na podlagi tega izkazila določevala višina šolnine.
& Uradni dan zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo 6. septembra od 8 do 12 v posvetovalnici Gremija trgovcev, Razlagova 8.
& Voglajna zopot na duevnem redu. Pred 14 dnevi smo že poročali, kako je začela Voglajna zopet smrdeti zaradi onih nesrečnih odpadnih voda iz Westenove tovarne na Spodnji Hudinji. Leta in leta so se borili prebivalci Zavodue in bližnjih krajev ob Voglajni, da se je zadeva lansko leto končno vendarle toliko uredila, da so čistilne naprave v tovarni vodo toliko očistile, da se je nehal oni neznosni smrad in da so mogli ljudje vodo uporabljati vsaj za napajanje živine. Pretekli teden pa se je zopet začel širiti smrad, kakršnega skoraj ni bilo niti v časih najhujšega smradu. V petek zvečer je smrad okužil celo Zavodno, čutiti ga je bilo na hribu Sv. Jožefa in celo v mestu. Smrdelo je vso noč, tako da ljudje niso mogli niti spati pri odprtih oknih. Da je to prav peklenska muka sedaj poleti (spati za zaprtimi okni!), o tem menda ni dvoma. V soboto zjutraj je plavalo po Voglajni vse polno mrtvih rib, zastrupljenih od zastrupljene Vo-glajne. Preteklo nedeljo zvečer se je smrad zopet pojavil. Zjutraj naslednjega dne isti pojav, zopet cele trume zastrupljenih rib po vodah Voglajne. Prišli smo do zaključka, da se je najbrž čistilna naprava v tovarni pokvarila in se vodstvu tovarne zdi škoda za denar, ki bi ga morala izdati za popravilo. Zato apeliramo na javno oblast, naj se ji-formira, kakšni so razlogi za ponovno onesnaženje vode iz tovarne, dn potem nadalje ukrepa. Kako pa pridemo ljudje do tega, da prenašamo tak neznosen smrad, ako tovarna temu lahko odpomore?!
& Ostmka na državno službo. Sekundarij javne bolnišnice dr. France Pucelj je podal ostavko na državno službo, ker se namerava posvetiti nadaljnjim študijem v izpopolnitev svojega znanja.
& Šport. V nedeljo se je vršila druga, oziroma četrta kvalifikacijska tekina za vstop v podzvezno ligo med SK Celjem in Atletiki. Ta tekma je končno veljavno odločila finalista za srečanje z ljubljanskim prvakom Slovanom, s katerim se bo moral boriti celjski prvak za vstop v ligo. Prvo tekmo je odločil SK Celje v svojo korist z 2 : 1. Pričakovati je bilo torej, da bodo napeli Atletiki vse sile, da si zagotovijo zmago vsaj na lastnem igrišču. To pričakovanje se je tudi izpolnilo. Zmagalo je z rezultatom B ; 2 (1 : 1) moštvo Celja, ki je večji del igre prevladovalo in je nudilo dosli boljšo igro kakor pa Atletiki, ki so si skušali pomagali s sirovo igro, česar pa sodnik ni znal preprečiti. Sodnik g. Vidic svoji nalogi ni bil kos, zlasti ni znal preprečiti sirove igre.
Ptui
Usodni polnočni streli. 28 letni posestniški sin Martin Plohi iz Sodincev, občina Pervenci, se je vračal domov v sobolo ob polnoči od sosedovih, kjer je bil na obisku. Komaj je prestopil dvorišče, je skozi noč odjeknil odmev dveh zaporednih strelov iz lovske puške. Prvi strel ga je zadel v levo roko, drugi pa v trebuh. Plohi je videl, kdo je oba strela oddal iz listnjaka. Spoznati ga je mogel radi mesečinega svetla. DomaČi so takoj prihiteli iz hiša in nudili onesveščenemu ranjencu prvo pomoč "to'* ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so hude, ker so se šibre zarile globoko v roko in trebuh; ranjena so tudi čreva. Napadalec je po izvršenem dejanju pobegnil in ga zasleduje orožni, štvo. Že lansko leto je isti fant poškodoval nekoga pri nekem tepežu z nožem, zakar je bil obsojen na šest mesecev ječe. Radi odškodnine za poškodbo pa teče civilna tožba. Tozadevna razprava se bo vršila te dni pri sodišču.
Spoštuj četrto božjo zapoved! V bolnišnico so pripeljali posestnika Franca Merca iz Zakla s težkimi poškodbami po vsem telesu, katere sta mu prizadjala lastna Sinova ...
Iz zasede je zamahnil napadalec s sekiro proti posestniškemu sinu Alojziju Pavku iz Placarja ter mu odsekal tri prste leve roke in mu prizadjal globoko rano na čelu. Pavka so prepeljali v bolnišnico, za storilcem pa poizveduje orožništvo.
Poizvedovanj
Avto-sesalka s pripravo za nameščanje gumijevih ohročev se je našla. Dobi se: Galjevica 38.
Triptih o Badapešti
France Štele.
I.
Polip.
Mesto, ki s svojo lepoto opaja —
Kakor vino je iskra, piješ, pa ne opaziš, kaj si izpil.
Kakor cvet je dehteča, sredi zelenja žari.
Kakor zvezda blešči. Roko iztezaš sredi noči, nisi dosegel, ne boš dosegel, s čarom opaja le tvoje oči.
Lahek si tu kot pero, neopaženi dnevi teko. Dnevi in tedni. Teden minil je, minila sta dva, potnik še vedno v lice ji išče, njenih potez ne spozna.
Na goro povzpnem se, da od tam jo objamem, da ji lice spoznam, da ji dušo odkrijem. Na goro »e vzpnem, na svetega Janeza grič, na Švabsko goro — ,na griču svetega Gerharda končno očaran obstanem, vsa me prevzame. Tiho se bliža večer, senc in svetlobe ji čar vsako potezo izriše v mikavnem razmrežju, dokler se noč s pajčolanom ne skloni nad njo, dokler z višin me ne spremi nazaj med hrup in vrvež velemesta.
Tako sem jo gledal s svetega Gerharda gore, z gore, kjer ni miru, ni zdravilnega sproščenja kakor na Akropoli. Gledal sem jo, "kako ob Donave vodi ležko leži kot polip, požrešni, leni polip, ki bi najraje k sebi pritegnil tudi nebo; vidim, v zrcalu ga vodnerh lovi, pa vem, da ni ulovljivo. L6vi, le lovi. polip, v zabavo je meni ta igra!
Požrešni polip! Oči so njegove velike, kupoli svetega Štefana in parlamenta; obe prodirljivo buljita v zrak. Sv. Gerhard pod mano, nadčloveški junak, energično s križem dviga roko, a ga komaj kroli, v strmenju zadržal je njega oči, da vem: ta polip iz slrmenja se več ne zbudi —
Opazujem to mesto: zares le polip, a svojevrstna vseeno je njega lepota: Hrbtenica te lepote je Donava, vse ti dele razkaže, neumorno te vodi do njih. Ogromne prsi so Buda: miče te njen zeleni breg z diademom-grndom na glavi. Velikanski trup pa je Pešla. Pa6 njegov je obrežje, pač eno naj-mikavnejših nn svetu. Noge si koplje v rosah in vodah Mestnega loga jn Margaretinega otoka.
Z obredja ob Pešto užiješ največ lepot od gore sv. Gerharda mimo monumentalne krone grajskih uaiač do slikovite skupine s cerkvijo sv. Ma-
tije In bastijo ribičev. Neprestano te mika lo obrežje in pogled proti njemu. Zjutraj ti vse vzhajajoče solnce pozlati, čez dan ti razkaže vso lepoto pogledov in menjajočih se slik od juga, zvečer pa je vse razsvetljeno: kakor bajka iz srednjega veka je cerkev 6v. Matije, kakor jaslice v breg temnega mahu postavljene je spomenik sv. Gerharda, štalica, vsa v luči potopljena.
Ce gledaš od juga, ko te brod po vodi prinese ali pot mimo Franc Jožefovega mostu ob Pešli privede, je Buda s Hildebrandovim gradom podobna ogromni ladji, ki je pristala v velikem pristanu ob reki, stolpi v ozadju pa kakor jambori štrlijo pod nebo. Ta ladja je posebno lepa v obrisu, kadar jo oblije mesečina ali pa v predvečernem sijanju, ki jo od zadaj objame od zapada.
Pešlanski breg je dunajski Ring. Celo v arhitekturi je sorodnost med njima. — Vsak od njih potnika vodi mimo velikih, nepozabnih kulis, nobeden pa mu srca svojega mesta ne razkrije.
Gora sv. Janeza ti pokaže Budapešto v globoki daljavi. Ko jo večerno solnce obsije, je kakor razglednica, položena v dioratno kulise bregov, na katerih robu stojiš in ji dajo čudovito mikaven okvir.
Takih mikavnih okvirov ima tudi posebno gora sv. Gerharda več. Podobno pinijam slikovito razra-ščeni borovci so ti kot bogata rokokojska mreža, skozi katero zreš sanjo nedosežne lepote. Ce si akacije izbereš in ž njimi vokviriš pogled, ti zraven opojno duhtijo in z venci ovijejo sliko.
Pa tudi budapeštanski mostovi ti kažejo lepote kot jih bo malo na svetu. Kako je z brega pod spomenikom sv. Gerharda Elizabetini most čudovito vjel v svoje mreže pravljično mikavno skupino stolpov pred frančiškansko cerkvijo ob Appo-nyijevem trgu! Kaj ti zna pokazati s trga sv. Gerharda Franc Jožefov most! Kako neprekosljivo predstavi tvojim očem Szecsenyijev viseči most — parlament!
Čudna, nepozabna lepota pa je tudi v buda-peštanskih mostovih samih. Kolikor oni potniku povedo o lepotah tega mesta, toliko zna tudi ouo pričati o njih. Posebno pa Gerhardov grič: Samo-umljiva energija jih nosi z brega na breg, ko se v Donave vodah zrcalijo; ko se na njenih valovih ziblje njih slika, se skoraj zbojiš, da jih odplove, da jih odnese. Vendar ti veš, da igrivo, za pljuske vode nedosežno visijo kakor mreže, ki jih je ribič razpel, potem ko je vlovil, da se v solncu posušijo.
I Pajek človeški se plazi po njih, kot sanjo jih smelo je spredel od brega na breg.
Ko zreš na lo mesto, se spomniš na Zagreb: Mir reprezentance, torišče zgodovine na bregovih zapadnega brega reke, ki I i nadomesti Jelačičev trg in Uico, na vzhodu pa bučnost sodobnega življenja, možnost razvoja do kar neomejenih obzorij!
Budapešta leži na enem najvažnejših predelov Evrope, ni brez podlage, če jo Madjari radi imenujejo srce Evrope. Vendar je srce predvsem križišče vseh energij, zbirališče in oddajališče, Budapešta pa je v prvi vrsti le predel, meja, ki usodno joči, čeprav tudi spaja. Na zapadnem bregu Donave se je v središču mesta ustavil val, ki ga je v Švici pognal v valovanje evropski kontinent — Alpe. Kakor pri Dunaju ali v Slavoniji izzveneva tudi tu vzlovanje v liričnih ljubkih gričkih, blago-. slovljenih z gozdnim bogastvom in vinom. Na vzhodnem bregu mu stopa z veliko večjo energijo, kakor jo kaže zapadni, geografski evropski vzhod, ravnina, stepa, pusta nasprot. Ta pa ne dovoli počitka očesu, ne misli, ne čuvstvu; neugnano poganja ritem misli in čuvstev vse dalje, vse dalje v neskončnost; do utrujenosti mami oko naprej, naprej do obzorja, da v meglah zasluti žerjavji vodnjak, pastirja na konju, v oblake prahu zavite črede, pa klone, ker ne obvlada pogleda. Tudi uho odpove; kar sam se zaganja vanj ritem pustinske melodije, krik, melanholična, otožna razitegnjenost pesmi, ki opaja čute, pa jim ne dovoli počitka. Čudoviti ritem ravnine!
Nekoliko njegovega duha je pljusknilo tudi do nas, do naših Slovenskih goric, Haloz in goričkih hribin Slovenske Krajine. Tam nekje na prostoru med njimi in Donavo leži pokopana usoda Slovan-stva v srednji Evropi — premočen je bil val, ki je pljusknil pri Pesti čez breg! In vendar se mi zdi ,da tudi v naših žilah še živi del tistega velikega ritma, ki polje od Mure do Uralskih bregov in še za njimi do srednjeazijskih gorovij.
Pa eaj smo tu v Budapešti tudi prav dobesedno na razpoki svetov: iz osrčja zemlje bruhajo vrelci na Margaretinem otoku, v Budi, pod Ger-hardovo goro —
Vulkanska so tvoja tla, vulkanske so duše tvojih ljudi. Kaj nosiš, Budapešta, Evropi?
Budapešta — ogromni polip, ki ga gledam pod seboj, je plod polstolelnega smotrenega dela, napora madjarskega naroda, da se uveljavi v svetu. Kadar jo opazujem, mislim na Belgrad, njegov ne-
verjetni razvoj po svetovni vojni, a sem prisiljen priznati, da je njegov naravni koncept neprimerno večji kot njen. Kakor danes v Belgradu sedanjost neusmiljeno gazi preteklost, tako je tudi v Budapešti sodobnost popolnoma prerastla preteklost. Deloma celo v Budi, ki je torišče njene zgodovine.
, In to ne vedno srečno. Samozavest prebujenega naroda je narekovala marsikaj, kar bi se bilo dalo rešiU sicer skromnejše a z večjim dobičkom za bodoče rodove, ki bodo gotovo želeli sami preči-tati dokazila svoje zgodovine in bodo z nami vred nejevoljni, če jih bodo morali čitati v jasnih, čeprav še tako točnih prepisih, ki jemljejo vsako možnost ponovnega, mogoče le še točnejšega tolmačenja. To velja posebno za cerkev sv. Matije z njeno estetsko sicer močno učinkovito okolico. Brezhibno pa so vsaj v zunanjščini dopolnili Hilde-brandov kraljevi grad.
V Pesti pa je preteklost že kar čisto zabrisana. Le tloris ob Donavi govori še o preteklosti, eicer pa večinoma samo napisi na novih stavbah govore o tem, kje so bila kaka mestna vrata ali kaka važnejša zgodovinska stavba. Vse drugo se je pokorilo novemu ritmu, ki je ritem zbirališča prometnih žil, katere kažejo s svojimi glavnimi črtami v neskončnost ravninske okolice. Vseeno pa ta novi ritem ni popolnoma premagal preteklosti, ki se je le že toliko zrastla s prostorom, kjer je živela in delovala, da je preprečila idealno osredotočenje teh žil. V obrežnem jedru Peste, ki ga po dunajskem vzoru oklepa rink (kSrut), se jasnost pogosto obupno zameša in otežkoča potnikovo orientacijo. Pešti namreč manjka tistega idealnega središča, ki je tako značilno za stara mesta; njeno jedro je drugačno kot v drugih mestih, kajti to njeno jedro je lista hrbtenica njenega estetskega organizma, o kateri smo govorili na začetku, Donava. Ta pa ni središče v dobesednem pomenu, ampak predvsem hrbtenica: prstan na prstan se niza z mostovi ln ujema posamezne prometne smeri, prstan na prstan se niza z valovi in se zdi da plove, plove; da ž njimi vred plove iz osrčja Evrope v naročje Orienta. To, na gibljivi, večno nemirni trak veleloka nanizano središče budimpešt. prometa se torej sklada z lepotno hrbtenico tega mesta. Tudi ta je večno v valovanju; od jutra do večera, po dnevi in po noči neumorno ustvarjajo razpoloženja, slike, utise. Zato Budapešta lepotno tako opaja. Kar je neulovljivo, nas večno miče, je večuo lepot
♦
Dnevna kronika
Inserentil

IčINKOVITOST oglasov v »Slovencu« potrjujejo laskava priznalna pisma »Da se je naša trgovina tako krepko razvila, se imamo zahvaliti v prvi vrsti Slovencu I« izjavlja konfekci jska in manufakturna trgovina F. in L Goričar v Ljubljani. V Vašem interesu je tedaj, da inserirate v ;Slo-veucu posebno za velesejem.
Inseratni oddelek .Slovenca*.
Koledar
Torek, 30. avgusta: Roža Liuuinska, dcvica; Paniatij.
Ostale vesti
_ Kongres bivših bojevnikov. V ponedeljek
29. t. m. zvečer potuje skozi Ljubljano jugoslovanska delegacija na kongres Fidaka v Lisabono. Člani delegacije so: Milan Kadosavljevič, predsednik Združenja rez. oficirjev, Joksim Gajič, general v rez., polkovnik Lujo Lovrič, predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev iu znani vojni invalid, Milan Miškovič in naš rojak Vladimir Perše. O delovanju kongresa in o potovanju naše delegacije bomo podrobneje poročali.
— Kongres narodnih noS v Ljubljani od dne 2. do 5. septembra. Predsedstvo propagandnega društva nujno vabi vse svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži službe božje dne 4. septembra t. 1. na Kongresnem trgu. Zbiranje narodnih noš ob pol 9 pred univerzo. Udeleženci se naprošajo, da bodo njihove narodne nože v smislu predpisov društva. Po sprevodu bodo najlepše narodne noše in skupine na velesejmu nagrajene s 100 diplomami. Udeležence nadalje opozarjamo na veliko ljudsko zabavo, bajno razsvetljavo in ognjemet na čast gostem na vrtu hotela Tivoli. V primeru slabega vremena v notranjih prostorih islolam. Na to ljudsko zabavo imajo udeleženci s kongresnim znakom in oni v narodnih nošah prost vstop, sicer pa je vstopnina 5 Din za osebo. — Priglašenci izleta na Jadran se obveščajo, da je zadnji prijavni rok do 2. septembra, ob katerem roku mora biti plačana tudi udeležnina 550 Din za tretji in 750 Din za drugi razred po poštnih položnicah ali osebno v Kongresni pisarni na velesejmu. — Predsednik.
Krepčiia hočeš, brate? Poznam kotiček zate, v „Daj-Dam" jo mahneva, da si oddahneva.
—	Črni premog v Sloveniji. Rudosledec g. Ferdinand Ošlak iz Maribora, ki je, kakor smo pred tedni v našem listu poročali, v konjiških okoliških občinah odkril zaklade črnega premoga, je po dolgem raziskovanju tudi v občini Košaki (preje Laj-teršberg), ki meji na dravsko prestolico Maribor, izsledil prav pomembna ležišča črnega premoga. Odkril je več žil zelo dobrega črnega premoga, ki bo imel okrog 80C0 kalorij. Prostosledi ležijo tako blizu kolodvora, cest, električne napeljave, industrijskih velekonzumentov, premogovnih prekupčevalcev itd., da bi bilo iz lokalnih in gospodarskih vidikov zelo koristno, če se poklicni faktorji zavzamejo za tako važno odkritje.
—	Obiskovalce slavnostnih prireditev v dneh 3. do 5 •septembra nujno prosimo, da naznanijo stanovanjskemu uradu ljubljanskega velesejma vsaj do 1. septembra svoj prihod in želje glede prenočišč (skupno, hoteli, privatno). Ker bo za te dni naval tujcev ogromen, je neobhodno potrebno, da je stanovanjski urad že naprej obveščen glede števila skupin in načina nastanitve.
—	Izbira Sol. Sedaj, ko se zopet odpirajo vrata raznih šol, imajo starši polno skrbi, kam bi vpisali svoje otroke, da bi jim za poznejše življenje najbolje ustregli, V današnjih težkih časih je pravilna izbira tem važnejša. K sreči smo dobili nedavno temeljito knjigo, ki bo v tem pogledu lahko premnogim dobro rabila, da se bodo mogli bolje orientirati o možnostih in izgledih v raznih stanovih oz. poklicih. Je to obširno delo »Akademski poklici«, ki ga je sestavil dr. Lovro Sušnik in izdalo Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani. To podaja v splošnem delu poleg tehtnih nasvetov glede izbire poklica sploh v posebnem poglavju pregled raznih naših šol ler navaja vse možnosti prehoda iz ljudske oz. več ali manj razredov srednje šole v razne druge, zlasti strokovne šole odn. v praktično življenje. Obsežno obdelano je v njej tudi pereče vprašanje, kam z žensko mladino. V teh in drugih opisih nudi knjiga neprimerno več, kot bi kdo sodil po naslovu, in kogar te stvari količkaj zadevajo, bo storil prav, če si jo še te dni ogleda.
—	Služba okr. cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 31 zakona o banski upravi v območju okr. cestnega odbora v Krškem službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti Krško-Turn-Planica od km 6.000 do km 14.00.
—	Zn učenke uršulinske realne gimnazije v Ljubljani, katere bodo stanovale v samostanu, ni potrebno, da se t. septembra osebno vpišejo; zadošča žc dogovor z njihovimi starši po opravljenih sprejemnih izpitih v juniju. Tudi učenkam drugih razredov se ni treba osebno javili. V zavod naj pridejo vse v petek, dne 9? septembra. V soboto, dne 10. septembra bo v domači cerkvi ob 8 otvoritvena služba božja. Takoj
nato prične redni pouk. S tem je popravljeno tozadevno naznanilo v »Slovencu« z dne 23. avgustu 1932.
DAJ slado DAM led.
— Na drž. realni gimnaziji v Kočevju se bo
vršilo vpisovanje za šol. leto 1932-33 takole:
a)	za I. razred dne 1. septembra 1932 od 9 dalje;
b)	za II—IV. razred dne 2. septembra od 8 dalje;
c)	za V,—VIII. razred dne 3. septembra od 8 dalje. Dijaki zunanjiki se bodo vpisovali tudi dne 2. in 3. septembra. V izjemnih in dobro opravičenih slučajih se bo vršilo vpisovanje še 4. in 5. septembra dopoldne. S tem rokom se vpisovanje zaključi. Učenci I. razreda, ki so napravili sprejemni izpit na tukajšnjem zavodu, imajo svoje dokumente v pisarni; učenci, ki so napravili sprejemni izpit za L razred na drugem zavodu, pa se žele vpisati tukaj, naj prineso predpisane dokumente s seboj. Vsi ostali učenci naj se izkažejo pri vpisu z zadnjim šolskim spričevalom, dijaki z drugih zavodov pa naj prineso s seboj tudi krstni list. Vsak dijak mora predložiti ob vpisu potrdilo o davkih, plačati šolnino v gotovini in prinesti kolek za 50 Din za prijavnino. Poleg tega mora plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito. Stroški za tiskovine se bodo pobirali pozneje. Pojasnila glede odmere šolnine so nabita na uradni deski.
—	Pri težkočah v želodcu in črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 časi naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Izletniški vlak Ljubljana—Belgrad 2. septembra. Direkcija državnih železnic nam sporoča, da bo vozil posebni izletniški vlak Ljubljana—Belgrad s popustom dvetretjinske vozne cene dne
septembra samo, ako se bo priglasilo najmanj 400 izletnikov. Vsi izletniki, tudi oni, ki bodo vstopih v posebni izletniški vlak v kaki vmesni postaji, plačajo znižano vozno ceno iz Ljubljane do Belgrada in nazaj. Znižana vozna cena znaša za II. razred 267 Din 50 par, za III. razred pa 134 Din. Izletniki, ki bodo prispeli v Ljubljano odnosno Zidani most z rednimi potniškimi vlaki in prestopili v izletniški vlak, imajo pravico do dvetretinrkega popusta tudi za vožnjo do teh dveh priključnih postaj oziroma za povratek v prvotno vstopno postajo. — Izletniški vlak bo postal v vseh onih postajah, kjer se bo priglasil kak udeleženec, zato naj se interesenti nujno prijavijo pri društvu »Put-nik« oziroma pri šefih postaj.
—	Izlet na Jadransko morje. Ker se obračajo interesenti na vclcsejinski urad po informacije radi izleta na Jadransko morje ob priliki »Kongresa narodnih noš v Ljubljani«-, izjavlja urad Velesejma, da nc on ne kongresni odbor za narodne noše ne organizirata ali sploh sodelujeta pri izvedbi tega izleta. Tozadevno organizacijo ima v rokah edinole »Propagad-no društvo za očuvanje narodnih noš v Ljubljani. Kongresnemu odboru, katerega član je Velesejem. pa je poverjena organizacija kongresa narodnih noš.
—	Opozorilo! Josip Drakslcr, zastopnik v Ljubljani, Idrijska ulica II ni več upravičen prejemati naročilu, ne denarja za mene. Frido-Iin Biscliof, tovarnar Mobilnih lestev, Maribor.
—	Mednarodni velesejem v Pragi bo v dneh od 4,—12. septembra. Pojasnila in legitimacije daje Češkoslovaški konzulat, Putnik iu Alomu Conipany.
—	»Franz-Josef« grenčica ureja tako važno delovanje črevesja.
Ne moreš v šolo ? Vzgoji se sam!
Nauči sc sani vseli stvari, ki Jih potrebuje« za svoj uspeh v življenju! Krepka votin' V letu <111 znan vso trprovs ;e pred uete, kakor tudi zn družno itt katerikoli svetovni jezik — Piši nn Dopisno Šoto v LJub'Janl. Pražakova 8, nli p i se "Klasi sani. Informacije zastonj. Uradne ure 8-12. ii-(i, ned«lja 10—11'
Trbovlje
Na izletih. Lep nedeljski dan je vzdraniil I rboveljčane, da so se dvignili in pohiteli ven iz I rbovclj, da pozabijo skrbi, ki jih tarejo doma.
Na Kumu jc. vse polilo mrgolelo Trbovelj-čanov iu Hrastničanov, kamor jih jc vabiio K umsko proščenje in pa abstinentsko zborovanje, ki ga je sklical g. posl. Pavlic. Na Kumu je povabil g. Pavlic tudi brezposelne, kjer jim je preskrbe! brezplačen prigrizek. Vola in teletu je dal nu ružnju peči. Potrebni iu radovedni so se zbrali, dn v zdravem razpoloženju na lepem in razglednem Kumu pozabijo im svojo bol. ki jih mori domu. Gasilci so prihiteli lia Mrzlico. Fantje KPD so šli v št. Jurij ob Taboru, kjer so gostovali z lepo ljudsko igro »Pri kapelici«. — Športniki so tekmovali v Zagorju, kjer so odnesli lepo zinago. Najboljše pa je pogodil Mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom g. Gorogrenca priredil v prostorni zagorski_ župni cerkvi lepo uspeli cerkveni koncert. Prireditev je nudila vernim Zagorjnnoin prav umetniški užitek, mladim pevcem pu užitek, ki dviga k duhovitosti. Zavedajmo sc, da le i/.Ieti, ki so organizirani tako. da morejo vsakega doslednega katoličana duhovno vzgajati, so času primerni in dosegajo svoj namen!
Strelsko družino so ustanovili v Trbovljah. Za predsednika so izbrali g. inž. Cotiča. Strelišče imajo na Dobrni, kjer jc bilo strelišče nekdanjih veteranov.
Občinsko izolirnico v Hrastniku jc kupil za 500.000 Din trgovec Šoper. Menda misli v njej urediti skladišče za svojo trgovino z moko in deželnimi pridelki. ■
Vse šolske potrebščine dobite po zmernih cenah v Zadružni knjigarni na Vodah.
Novi grobovi. Umrli so: OdIa.zck Jožef, upokojeni paznik, star 69 let, zadela ga je možganska kup. Sušeč Janko, trgovski pomočnik, star 23 lel. vsled pljučne jetike in 3-letni sinček rudarja Rozmana Ivana ler malti Marija Okornova, hčerka ooduradniku. — Prizadetim naše sožalje!
Državno prvenstvo
Pretekla nedelje je odločila, kdo bo sodela-val v ožjem državnem prveustvu. Odločila smo rekli in sicer to v skupinah, kjer je bila situacija do zadnjega nejasna, zato jo pa v naši, kjer nismo računali na kak uspeh, kar naenkrat nastal preobrat. Maribor, novinec v državnem prvenstvenem tekmovanju ima možnost, da pride v finale. Z zmago nad Grudjun.skLni 3:0. si je popravil i>ozicijo. Od protesta, ki ga je vložil proti verificiranju tekme z Victorio, zavi.si usoda Maribora. Ker jc krivica očitna, bo najbrže Zveza protest ugodno rešila. Potem mora Maribor še premagati Primorje in seveda \ ponovni igri tudi Victorio, s tem bo imel 12 točk, kar mu bo /udostoMilo, da pride pred Victorio ali Gradjanski. Uspeh našemu nogometu je priboril torej novinec. Zato sta pu dosedanja rc-pre/entantu slovenskega nogometa tako odpovedala, »la iut njuno medsebojno tekmo niti gledalcev ni bilo. Pač resen o|>oiiiiii klubov im vodstvom, da tako ne gre naprej. Treba lx> temeljite i/prenienibe, ne samo v igri, temveč tudi v načinu igre. Ni vseeno, kuko se zmaga. Občinstvo v Ljubljani jo vajeno lepe nogometne igre iu ne pretepavanja. Tudi zadnja tekma ni bila dosti boljša. Slab sodnik jc |>o-vzročil, da so igralci i/gubili živce. Še bolj seveda napad na Jakšiča. ki jc obležal na igrišču. Po tekmi jc Jakšič izjavil, da se mu še nikdar ni zgodilo, da bi dobil udarce po glavi, ko je žogo že držal. V korist klubov samih bo, ako napravijo med igralci red in jih nuuče igrati fair. Kam Ikiiiio prišli, ako si bodo igralci mod igro iskali zadoščenja s tem, da IkhIo soigralce napadali. Nogomet je borbena igra, ki pa ne obstoju v tem. du se poškoduje nasprotne igralcc. Za vse incidenti- nu naših igriščih so pa v prvi vrsti odgovorni ljudje, ki delegirajo nesposobne sodnike. Zn naš denar naj pridejo sposobni sodniki, ne pa laki. ki so željni izleta!
Odločilno IkiiIio sta bila v Zagrebu stara rivala Ilušk in Coucordia. Igra je odločala, kilo od teh dveh pride v finale. Lnuko število točk stil imela oba. Torej vsi predpogoji zu napeto igro. Obe moštvi i/redno nervozni, o usodi je odločala sreča! Tu je bila zopel naklonjena Concordiji in simpatični akademiki, ki igrajo najlepši nogomet v državi, leto« zopet ne pridejo v finale. Concordio je zmagala /. 2:0. Borba jc bila polna dramatičnih momentov, ko je žoga bila že v golu Concordio, pa jo je vedno kdo odrinil. Ilujdiik je v Splitu gladko odpravil Slavijo iz Osjeku / 2:0. tako da sta Hajduk in Concordia i/, druge skupine dva finalista. Za njimi pridejo hclgrajski klubi. Tudi tu je padla odločitev šele v zadnjih igrah. Trije so bili na prvih mestih: Jugoslavija, BSK in Slavijo. Vsak od teh treh je imel enake i/glede nu tretje mesto. Kakor hitro bi v nedeljo zmagala Slavija in BSK. gladko izpade Jugoslavija, o/i-romu obratno. Toda bclgrujski klubi imajo že toliko rutine, da jih slabši klubi uc morejo presenetiti. Tako jc Jugoslavija gladko zmagala s 5:0. Korist pn je imela od negotovosti, kajti na igrišču jc bilo kljub silni vročini okoli 7(XH) gledalcev. Drugi bclgrujski klub, ki je bil v nevarnosti, BSK. je moral v Skoplje. kjer jc gladko odpravil SSK z 9 : 2. Ker jc tudi Bask /mugul z Mačvo z 8:0, ima Bclgrud v ožjem
£XK£U3Si
PLANINKA CA3
Bahovec čisti blago, izločuje kislino in pomlajuje Vaš notranji organizem. Zavitek D;n 20-— v apotekah.
tekmovanju vse tli zastopnike. Zagreb iu Hel-grud slu sc torej dobro odrivala. \ četrti skupini je [Milcg Baska drugi finalist Vojvodina. A Sarajevu je skopljauski Gradjanski. ki je bil dosedaj od vseli klubov skupno / Ilirijo brc/, točk, premagal Sušk /2:1. Povsod jasna slika, le pri nas še ni odločeno. I parno na n.spelt Maribora, ki more zmagati v obeh preostalih igrali.
BSK v Ljubljani
Kakor smo žc poročali, jc pri zadnji nočni tekmi / Jugoslavijo Gradjunski sklenil dogovor z BSK, da pride v Zagreb, kjer 1m> igral nočno tekmo. Ta igra je dogovorjena že /a ta teden. I/. Zagreba v Ljubljano ni daleč, radi tega je BSK |Kiiiu<lil Iliriji tekmo. Kakor smo videli, prihaja moštvo Ilirije zopet v forma, zato ni i/ključeuo, da ln> |K>vubilu BSK.
Radio
Programi tiadio-Ljublfana i
Torek. 30. avgustu: 12.13 Plošče. — 12.43 Dnevne vesli. — 13 čas, plošče, borza. — 18 Otroški kotiček (Kmetova). — 18.30 Salonski kvintet. 10.30 A. Pelerlin: Naša zemlja v vsemlrju iu ostati planeti. — 20 Esperantska ura: Kraške jamo (Koren Kreki). — 20.30 Prenos iz Zagrebu. — 22.30 Čus, poročila.
Sreda, 31. avgusta: 12.13 Plošče —12.4" Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Prenos i/ Sal/.burga: I. V. Beethoven: Fidclio. Dirigent Ricliard Struiiss
—	22.00 l as poročila — 22.13 Salonski kvintet
—	23.<X) Na|>ovtd programa /a naslednji dan.
Drugi programi i
Sreda, 31. avgusta: Zagreb: 19.00 llcclliovcu »Fidclio«, prenos i/ Sal/burga. — Milimo: 20.30 Komedija, Plesna glasim, prenos i/ Liinu-park. — Barcelona: 21.30 Instrumentalni in vokalni koncert — 22.13 Pri -nos koncerta i/ kavarne. — Stuttgurt: 19.00 Beethoven »Fidclio«, prenos i/ Sal/burga — 22.00 Slušna igra — 22.43 Zabavni koncert. — Toutoiise: 21.30 Večerni koncert — 22.00 Pestra glasba — 22.13 Popevke in komične scene — 23.00 Pestra glasim — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.00 Plesna in zabavna glasba — 22.20 Večerni koncert, prenos i/ Dunaja. — Belgrad: 19.(m) Beethoven Fidclio«, prenos i/ Snlzburgu
—	22.00 Sprehod |k> K v ropi. — Rim: 20.43 Si cilijan&ki večeri«, operu. — Beromiinster: 2I.4"> Radio orkester. — Laiigcnhcrg: 20.00 \ojuški koncert orkestra -
Zadnja poročilu:
Hindenburg proti parlamentarizmu
Sestanek Papena, Schleicherja in Hitlerja
Berlin, 29. avg. tg. Na pobudo narodnosori-jalistične stranke je bil danes sestanek med državnim kanclcrjeni von Papenom, vojnim ministrom Srhlcirherjcm in Hitlerjem. Sestanek pa jc ostal brez rezultata, ker jo Hitler ravno tako. kakor svoj čas pri Hintlciihurgii. zahteval zase mesto državnega kanclerja in vso državno oblast. Voii Papen sc je danes z vojnim in notranjim ministrom odpeljal v Neudeck k Ilindciiliiirgu in upa, da se bodo v sredo zopet vrnili v Berlin.
Kljub temu sc bo začel sedaj oster boj inctl vlado in državnim zborom za končno odločitev državnega predsednika. V državnem zboru so imeli danes seje merodajne frakcije, med njimi tudi centrumova. Dr. Ilriining je poročal o pogajanjih z narodnimi socijalisti. Po tej seji jc razvidno, da hoče centrum najprej dokazati delaziuožnost parlamenta. Jutri bodo takoj po prečitanju imen poslancev volili predsedstvo državnega zbora. Narodni socijalisti bodo predlagali za predsedniško mesto, svoje poslance Stiihra, tiohringa in Faltriciusa. I'o volitvi predsedstva, pri čemer bosta crntriiiii in narodnosorijalistična stranka kot večina dobili tudi mesta podpredsednikov, sc bo državni zbor po načrtu teh dveh strank odgodil do <>. septembra. Oficijelno se ho navajal kot vzrok oilgoditve katoliški kongres, v resnici pa bo novo predsedstvo
takoj odpotovalo k liintlf iihurgii. da so mu predstavi in gn pozove, da začno sedaj običajno riizicn-vorc z voditelji strank rnili sestave vlade. Hočejo m it dokazati, ila hitra izvolitev predsedstva dokazuje delovno zmožnost državnega /bora in tla je razpust državnega zbora nepotreben. Ni izključeno, tla nc lii llintlenbiirg najprej poskusil sestavo parlamentarno vlade. Stavil lii pa pri tem či-to določene zahteve, med katerimi bi igrala glavno vlogo zahteva, tla zasilne naredbe ostanejo v veljavi. Domneva se, da bi se koalicija meti narodnimi socijalisti in centrunioni morala razbiti žc pri tem vprašanju. Bistveno vlogo bodo igrala pri vsem tem pogajanja, ki se bodo začela iutri v pruskem deželnem zboru. Prvotno so rentrum in narodni socijalisti nameravali takoj voliti pruskega ministrskega predsednika, za katerega se je imenovalo ime natlžtipana v l^cipsioii (»tirdelerja. Očividno pa so se sedaj odločili, tla se stvar nekoliko zavleče, ker bi izvolitev pruskega ministrskega. predsednika ,nko dolgo imela značaj demonstracije, tlokler se uc ukine naretlbn državnega predsednika o Imenovanju državnega komisarja za Prusijo. Vsekakor bodo državnopravna sporna vprašanja prihodnje tlni obvladovala politični položaj. Gotovo je, da je Hindenburg proti tomil, tla bi se vrnil parlamentarni režim.
Obsodba imperializma!
Amsterdam, 29. avgusta, tg. Protivojni kongres je bil danes popoldne končan. Takoj potem je bila prva seja nn kongresu izvoljenega stalnega mednarodnega odboru /a pobijanje vojne, v katerem jc sto članov iz vseh narodov, ki so bili zastopani na kongresu, in ki ima svoj sedež v Parizu. Eden i/med teli generalnih tajnikov bo Ilenrv Burbusse. V delo tega stalnega odbora spada propagiranje idej protivojnega kongresfi, kakor jih jc zarisal Burbusse v svojem manifestu in so jih potrdili vsi Mani kongresa s svojimi podpisi. Dalje spada v delo tcgu odbora stalilo informiranje o vojnih pripravah v raznih državah, razkrinkan je nacionalnega hujskanja, p roti vojno delo v strokovnih organizacijah, v primeru vojne nevarnosti pa, dn
se takoj skliče svetovni protivojni kongres. Bar. lnissov manifest proklamiru /vezo duševnih iu aktivno delujočih delavcev, dalje obtožbo proti oboroževanju imperialističnih držav Iu pripravljenost zn varstvo sov jetske Rusije v primeru imperialističnega napada. Munifest tudi obsoja meje, ki so bile določene v verzujski mirovni pogodbi in izrek o vojni krivili Nemčije.
Tudi zdravniški kongres je bil iltincs končan. Njegova resolucija zahteva, du sc ustanov i mednarodno društvo zdravnikov proti vojni s sedežem v Parizu iu Berlinu. Mednarodni zdravniški biro bo znanstveno obdelal vse zapiske o vojnih škodah in izdal direktive za boj zdravnikov proti vojni.
Herriot za sporazum z Italijo
Pariz, 29. avgusta tg. Herriot je pred svojim odpotnvanjem v Jersey sprejel francoskega poslanika v Rimu de Beaumarchaisa. >Intransigeant: poroča, da sta se oba zedinila v tem, da je treba uvesti direktna pogajanja med Francijo In Italijo. Herriot ima absolutno voljo doseči popolni sporazum z Italijo. Poslanik pa je izrazil svoje prepričanje, dn imajo taka pogajanja lahko ugoden ; uspeh ravno v sedanjih časih, ko je znatno popustila napetost med obema državama.
Drobne vesti
Zagreb. 29. avgusta. /. V soboto je odpotoval / brzovlakom v Rini msgr. dr. Žit! ki bo nastopil mesto pri generalni p rok ura turi.
Trst, 29. avgusta, ž. V Torento je prispel belgijski kralj Albert. Danes sc jc mudil v mestu Mole, odikjer priredi ekskurzijo v Dolomite.
Dunaj, 29. avgusla. AA. Psiliijnlri .so i/javili da prof. Caniilo Sclineidcr, ki je nedavno tog,i streljal na svojega tovariša, rektorja dunajske-ga vseučilišča, ne da bi ga bil ranil, ni pri /dravi pameti. Sclineidcrja, bodo oddali v umobolnico.	j.
Pet dni je bil albanski kralj
V Berlinu so te dni prijeli tiO let starega 1110-
?.h, ki ga je iskala policija radi manjših goljufij. Mi .' -e piše. Witte Oton in se je rodil v DUssel-dorfiv ta mož si je nekoč dovolil lepo šalo in bil pet dni albanski kralj v vsej svoji slavi.
Pretekli ponedeljek je prišel lepo oblečen gospod v predmestju Berlina v zavetišče za moške brezposelne delavce, izjavil je, da bi v zavetišču rad prenočil zato, da bi spoznal življenje ubogih brezposelnih. Predstavil se je in povedni, da je nekdanji kralj »Albanije iu da je 1. 1918. nekaj časa vladal v tej deželi. Iz listnice je privlekel svoje dokumente s fotografijami in izrezke i z albanskih časopisov, ki so popolnoma potrdili to, '»ar je mož povedal. V zavetišču je zopet povedal to svojo zgodbo, kar je povzročilo mnogo smeha. Vodstvo zavetišča pa je zaradi vernosti obvestilo policijo o »visokem gostu v zavetišču.
Ivo je hotel nekdanji kralj zgodaj zjutraj zapustiti zavetišče, sta prišla dva detektiva in odpe-1 ja la kralja na policijo. Kmalu se je izkazala da je mož, ki se izdaja za kralja, ubog sloparček. ki ga išče policija. Možak je dokazal, d•• se preživlja s prodajo razglednic, nn katerih j ■ naslikan kot kralj Albanije, hkrati pa je povedal vso /.godbo, ki je odkrila, kako je prišel do albanske krone.
W Itte je v oče je bil artist v cirkusu in zato mladi Oton ni hodil innogo v šolo. Že zgodaj se je moral posvetiti poklicu cirkuškega umetnika. Bil je zelo spreten in se je vedno hitro znašel v vsaki stiski. Ko je bil star 9 let, je hil že krotilec levov v cirkusu, kjer je dobro zaslužil. Neki Indijec ga je naučil raznih spretnosti, tako poži-ranje ognja in mečev. S cirkusom je potoval okrog
po svetu, vendar je romal cirkus za njega prepočasi. Njega je vleklo vedno tja, kjer se je kaj -kuhalo . V letih 1911 1913 pa se je kuhalo marsikaj na Balkanu in marsikaj se je tudi skuhalo . Zato je odpotoval Witte na Balkan.
L. 1913. je iskala Albanija kralja. Zakaj ne bi poskusil, si je mislil Witte, ko je zvedel za to. Napovedan je bil prihod novega albanskega kralja v Tirnno. Albanski prestol naj bi zasedel turški princ tlallin Eddim. Pn si je Otoiv mislil, da bi tudi on lahko zaigral vlogo turškega princa. Cel kup telegramov je poslal albanskim oblastem, v katerih je naznanil, kdaj in kako bo prišel v Tiranu. Vsa potrebna navodila za sprejem je sporoči I z brzojavkami in ko je na določeni dan stopil s parnika lep mož, oblečen v krasno in fantastično uniformo, ni nihče dvomil, da je prišel novi kralj. Najvišji oblastniki so se mu klanjali do tal. ga pozdravljali v lepo donečill in dolgih govorih in navdušeni narod je vzklikal svojemu vladarju. Vee je šlo kakor po maslu.
Končno je prišel seveda pravi princ llalim Eddin v Tirano. Zelo se je začudil, ko se v pre-stoliei ni nihče zmenil za njega. Ves ogorčen se je sam zglasil pri oblasteh in so predstavil kot novi kralj. Princu so se seveda vsi uradniki smejali in ko je Witte zvedel za tekmeca, ga je dal aretirati in zapreti. Vedel je seveda, da bo lepo igre kiualu konec iu da ne sme tirati šale do skrajnosti. Pet dni je užival slavo albanskega kralju, potem pa je pobral na tihem šila in kopita in izginil brez sledu. Od takrat :ii nihče vedel za njega, dokler ga ni prijela pred nekaj dnevi policija, kjer Je povedal svojo zgodbo.
Pogled ua Stresu. (v ospredju) 1 narodna konferenca, ki
rasno mestec vil ob l.ago Maggiore v Italiji, kjer se vrši med naj bi našla način kako |>omagati podonavskim državam.
Roihschild ni hotel papirnatega denarja
K.o jc umrl ustanovitelj /liano bankirske rodbine Rothschildov. Mcyer Anselin Rothscliild, je zapustil svojim petim sinovom 5 največjih bank na -vetu. Najpridnejši izmed bratov. Satan. je prevzel londonsko Rothschildov o banko. Nekega dne pa je nekdo predložil v Angleški narodni banki ček. ki sta ga podpisaiu Vnzehn Rothscliild. bankir \ Frankfnrtu in londonski bankir Natan Rothscliild. N tistih časih so bila izplačila na čeke redka in /alo jc banka odklonila izplačilo čekn /. izgovorom, da izplačuje denar le na svoje lastne vrednostne papirje, ne pa na vrednostne papirje privatnikov, ko je Natan Rothscliild to zvedel, jc bil vcs ogorčen in je vzkliknil: ^Boni že pokazal tem gospodom, s kakšnim privatnikom imajo opravka' Tri tedne potem je prišel Rothscliild v banko in izročil pri blagajni bankovec za "> fusrtov. Pokaral je na pripis na kankovcu. v katerem obljublja Angleška narodna banka, da bo donosilen iKinkovca izplačala 5 funtov v zlatn. in zahteval, naj mu izplačajo za bankovec 5 funtov v zlatnikih. Blagajnik sc jc lepo začudil, ko je videl radi kako malenkostne zadeve je prišel lvankir osebno k blagajni. 5e bolj pa je bil -začuden, ko je videl, kako je bankir, potem ko so mu izmenjali prvi bankovec, pokazal drugega in je hotel za njega prav tako zlato. Neprestano je bankir zamenjaval bankovce, vsak zlatnik pa je vestno jio-glcdaJ. če ni morda ponarejen. Večkrat je celo zahteval, ker je imel pravico, naj mu zlatnik stehtajo, kar so tudi storili, lako je počasi spraznil Rothscliild prvo listnico in napolnil prvo vrečico z zlatniki, ko mil je sluga izročil
F . !
<?• '.»rs
Nemški katoliški shod v Essenu
Katoličani v Nemčiji bodo priredili od 31. avgusta do 5. septembr." mogočen katoliški shod v industrij skem središču Essenu. 15« to že 71. katoliški shod v Nemčiji in bo zopel cdružil vse katolike v težavah dana? njega življenja. Ta katoliški shod pa bo prirejen pod posebno lepim in aktualnim geslom: Kristus v velemestu!- Temu geslu odgovarjajoče sn izbrali katoliki za kraj letošnjega katoliškega shoda velelndustrijski mesto Essen, ki leži v središču najbolj industrijskih nemških pokrajin Žo pred 26 leti so imeli kitoličani iz vse Nemčije lepo uspel katoliški shod v Essenu. Že takrat je katoliški shod razpravljal o najvažnejših socialnih vprašanjih. Leto.s pa bodo na katol i škem shodu skušali dognali, kako na i se po božji volji uredi življenje \ modernem velemestu. Za varuha ka toliškega shoda so si izbrali sv. Al berta Velikega, ki ga je sedanji >\ oče imenoval luč Nemčije . V pro gramu je tudi romanje ua grob bi: ženega Alfrida. ki je ustanovil mrs: Essen. — Hkrati z mogočnim kal> liškim shodom pa bodo proslavili Essenu 1000 letnico t«tv'nj» sU 1, ce. Po vsej Nemčiji	n'1'epljei
veliki lepaki, ki vabijo katoličan vse Nemčije na shod \ Kssen. De vršeni plakat, ki ga vidimo na slik--itnbolično kaže. kako zmaguje Kri stus v velemestu. — Višek katoliške ga shoda v Essenu bo slovesna služba božja na prostem. Na lepem griči v bližini mesta je postavljen oltai Id bo viden od vseh strani In okroj katerega se bo lahko zbralo 300 d< 400.000 ljudi, ki jih pričakujejo n,-■shod.
Potres v Celovcu
V Celovcu so občutili v petek ob 11 dopoldne nekaj precej močnih jiotresnih sunkov. Sunki so prihajali od severa in jih je spremljalo votlo bobnenje. Svetiljke. ki so visele s stropov, so se precej močno zazibale, jtonekod pa so zažvenkelali celo kozarci. Posebne škode potres ni napravil.
Silen tajfun
drugo natrpano listnico. Rolli««ehild je numrei "i tedne zbiral same bankovce po "> funtov in jih zato nabral Iojmi število, luko ji- zamenjaval ves dan. Začel jc /goduj zjutraj, ko <o odprli blagajno banke, in končal zvečer, ko -o banko zaprli. Kar'7 ui je stal pri blagajni iu v leni času zamenjal 21.000 funtov štcrlingov v zlatnike, ker pa jc poleg njega zamenjavalo bankovce še 9 njegovih uslužbencev pri ostalih blagajniških okencih banke, je banka izplavala
V .Japonskem morju ob severnem delu oloka Formoza je divjal te dni silen tajfun. Vihar je pognal peneče se morje čez obrežje tako, da je inorje zalilo več tisoč hektarjev zemlje. Precej poškodovani sta mesti Taihoku in Kelung. Radi viharja je iztiril osebni vlak. pri čemer je bilo ubitih 1*2 potnikov.
štirje parniki. ki so bili na poti v Kellung. niso prišli v pristanišče in prav verjetno je. da so se potopili z moštvom vred. Koliko ljudi je v viharju ponesrečilo, še ni znano, vendar cenijo, da " bilo pri neurju ubitih najmanj 50 oseb.
Aljehin o svet šahistih
Pred kratkim je šahovski svetovni mojster Aljehin takole ocenil najbolj znane šahovske velemojstre. Drugi najboljši velemojster je Capablan- j ca, če ne upoštevamo Nemca dr. Laskerja, ki je že pred nekaj leli popolnoma opustil igranje šaha. Na tretjem in četrtem mestu sla Bogoljubov in ; Niemcovič. Med mlajšimi, katerim se obeta lepa bodočnost, so Flohr. Kashadan, dr. Euvi> in Sultan Khan. Starejši velemojstri pa slede v sledečem redu: Rubinstein, dr. Vidmar. Spielttlaun in dr. Tartakovver. Imenovani velemojstri so jx> mnenju Aljehina najboljši igralci šaha na svetu.
150 ovac skočilo v prepad
Čudovita nesreča se je zgodila te dni nn planinah v okolici francoskega mesta tirenoble. 'Nad čredo ovac, ki se je mimo pasla po planini, je prav nizko letelo letalo, ki je z brnenjem motorja močno prestrašilo ovna-vodnika. Preplašeni oven je letel kar je mogel po pobočju in skočil v strahu pred neznanim zasledovalcem v IOO metrov globok prepad. Vsa čreda ovac, ki je štela 149 glav. je sledila ovnu in ovca za ovco je skočila v globočino. i Pastirji so kričali na vse pretege, vendar niso mogli ustaviti preplašenih živali. Na dnu prepada ■ leži sedaj 1oO mrtvih ovac, in ker jih pa-tirji niso mogli spraviti iz nepristopnega prepada, gnijejo ovčja trupla v globini, tako da sc širi smrad daleč na okoli.
* » *
Dragi stric ali bi lahko govoril četrt ure s leboj?
Nikakor ne. ljubi moj, toliko ti pa res ne morem posoditi.
Važna zgodovinska
odkritja v Franciji
Pred kratkim je francoska starinoslovska družba raziskovala delto reke Rone in je odkrila, da je v tem predelu Francije živelo v bronasti dobi ljudstvo z zelo visoko kulturo. Pri dosedanjih izkopaninah so odkrili lemelje treh večjih inesl. Znanstveniki so mnenja, da so temelji, ki so jih odkrili deli mest Heraklea, Roda-Pousia in Theline.
Iz najdb nn razvalinah leh mest sklepajo sta-rinoslovci, da so nekdanji prebivalci trgovali z Anglijo, Irsko in Italijo. Ponekod so zasledili tudi ostanke obsežnih kanalov in vodovodov. Francoska starinoslovska družba lioč" s podporo vlade izsušiti delto reke Rone zalo. da bi tem lažje nadaljevala izkopavanje na lako važnem ozemlju.
7' %	»
':+ <>P jv
Razbitje svinčenih atomov. Na sliki vidimo pripravo za največjo električno napetost, s katero se jo posrečilo nemškima učenjakoma dr. Langeju in dr. Braschu razbiti atome svinca. Naprava je postavljena na strehi velike transformatorske postaje družbe AEG v Berlinu. Ti moderni aparati delujejo z električnim tokom, ki ima 2 in pol milijona napetosti. Učenjakoma se je posrečilo razbiti 10 milijonov svinčenih atomov naenkrat, pri čemer so bile sproščene precejšnje nove energije. Pri poskusih, ki jih je delal angleški fizik Ruther-ford se jc. posrečilo razbiti le posamezne atome in zato sta nemška učenjaka dosegla lep in važen uspeh.
P. !jak Zvvirko. ki je zmagal v evropskem krožnem poletu. Že jiri tehničnih preizkušnjah je dobil prvo mesto in Nemci na polelu kljub temu, da so leteli nekoliko boljše, zmagovalca niso mogli voč dohiteti.
Angleški polarni raziskovalec Watkins je utonil ob gronlandski obali, ko je lovil tjulenje. NVatkins je jiretekli mesec odpotoval z ameriško in angleško ekspedicijo iz Londona, da bi preizkusil možnosti zračnega prometa čez Arktiko.
v tem dnevu JIO.iKHl funtov x zlatu. \ banki so imeli radi tega neusmiljenega zamenjevanju toliko dela, da druge stranke sploh niso mogle priti na v isto.
k<> so odprli drugi dan zopet blagajno banke, je pred njo že čakal Rothscliild s svojimi 9 uslužbenci, ( rudniki pa niso bili nič kaj veseli, vendar so morali i/poliliti njegove zahteve. Medtem ko so mu pridno i/mcnjavuli bankovce, j' Rothscliild omenil: Clospodje od banke niso hoteli sprejeti mojega čekn. zato pa tudi ju/ njihovih vrednostnih papirjev — bankovcev nočem sprejeti, \endiir jih imam loliko. da vam nekaj tednov ne bom dal miru!« Ravnateljstvo banki je i/vedelo /a lo njegovo i/.javo in se ustrašilo, /računali so, da bi morali Rothschfldu premen j > i i v' zlatnike najmanj II milijonov funtov. Zato mi se raje premislili iu naslednji dan je izšla v časopisju izjava \iigl. narodne banke. \ kateri Ivanka /ugotavlja, da lx> od slo j vedno sprejemala in izplačevala čeke Rothschildov.
0(ri»-i ua Briandovcin grobu. Te dni so obiskali Briandov grob v Coeherelu tisoči angleških škili in ameriških otrok, ki so letovali v Franciji. Vsak od malčkov je položil na grob šopek
besedimi: j-Za mir vsega sveta«.
, nem-cvetja
Hmetjshi trg
Celje 29. avgusta 1932. Obiranje je v sploš- | M!iii končano ter je le semtertja opaziti še kak nasad, ki pa se bo tudi v nekaj dneh že uklonil rokam pridnih obiravk. Kakovost letošnjega hmelju je prav dobra, glede barve pa rekordna. Tozadevne kemične analize soglasno dokumentirajo izvrstno kakovost letošnjega savinjskega Goldinga. Glede množino pa je letina pičla in bo dosegla najbrž le 6000—7000 stotov. — Kupčija poštam vedno živahnejša, vendar pa je dosedaj pokupljenih šele kakih 400—600 stotov letošnjega hmelja, ker hmeljarji za svoj pičli pridelek trdovratno zahtevajo višje ceno. V soboto so se cene splošno dvignile iu učvrstilo na 15 Din za kilogram, včeraj pa se je plačalo že 16 Din za kilogram In se danes ponuju že tudi nekaj čez. Izgleda, dn bo prišlo do večjih zaključkov šole tedaj, ko bo tudi položaj na drugih tržiščih postal jasnejši.
Kljub temu, da jo položaj na prvi pogled prav rožnat, je v resnici še vedno precej nejasen. V Nemčiji in na Češkem so prišle na prodaj šele prve bale, ki se bodo porabile predvsem za vzorce. Cene, ki se plačujejo, zato še niso sigurno jamstvo, da se bodo tudi naprej razvijale v tem pravcu. Tudi lani so bile n. pr. i zžatci v začetku kampanje javljene visoke cene, ki pa so hitro padle in se šole poznejo zopet dvignile. Po sedanjem stanju sodeč pa so vsekakor cene, ki se plačujejo sedaj za nas hmelj, še vedno prenizke. Ako se plača v Nemčiji 30—37 Din ter na Češkem 15—24 Din in celo na Poljskem 13 do 17 Din za kg, bi se vsekakor tudi za naše letošnje blago morale sukati cene vsaj okoli 20 Din za kg. Iu če se bodo v Nllrnbergu in Žatcu cene gibale v dosedanjem pravcu ali se vsaj držale na sedanji višini, bomo brez dvoma to ceno tudi lahko dosegli. Seveda pa presenečenja niso izključena ter je zato trebi biti na oprezu in prodati d pravem času, da se izrabi konjunktura, ker nekaj previdnosti nikdar ne škoduje.	(»Slov. hmeljar«.)
III. Poročilo Srednjeevropske hmeljarske pisarne
o množini in kakovosti letoSnjega pridelka.
Žatec (ČSR), dne 25. avgusta 1932.
Hallertau, Letošnji pridelek bo glede množine zadovoljiv, glede kakovosti pa prav dober. Naši hmeljarji so dokazali, da se znajo braniti zoper peronosporo in se tudi ne ustrašijo vremenskih ne-prilik. Vsled tega se bo hmeljarstvo pri nas ohranilo tudi za bodočnost. Na podlagi sedanjega stanja zamoremo množino letošnjega pridelka ceniti na okroglo 70.000 starih stotov.
Spalt. Lepo in toplo vreme zadnji je ustavilo razširjenje peronospore, Nasadi so pri nas zelo zdravi, ker so se prav pridno uporabljala obrambna dela zoper škodljivce. V dobro oskrbovanih nasadih so se hmeljarji uspešnejše branili zoper peronosporo in rdečega pajka, kakor v za-
Vloge regal. hranilnic
Dočim smo v prejšnjih letih beležili pri regulativnih hranilnicah v 2. četrtletju vedno dvig hranilnih vlog, ki je bil posebno znaten v letu 1930., smo letos zabeležili nazadovanje vlog v znatnem obsegu. Dne 31. marca so znašale 1237.9 milij., konec junija pa 1186.4 milij. in so torej padle za 52 milij. Ce vpo-števamo še prvo četrtletje, so vloge j>adle pri regulativnih hranilnicah letos za 77.4 milij. Din ali 6.15%. Za vso državo no moremo preračunati odstotka, ker Statistika Narodne banke ni porabna, saj se nanaša na 1. december 1931 ne na konec leta in torej ne more vpoštevati kapitaliziranih obresti.
Naslednja tabela nam kaže razvoj vlog pri regulativnih hranilnicah Slovenije (v milij. Din):
1. januarja
31. marca
30.	junija
80. septembra
31.	decembra
K pregledu nam je pripomniti, da pomeni statistika za 1. januar vedno že. vpoštevane kapitalizi-rane obresti. Za leto 1932. še nimamo vseh podatkov, zato je vsota cenitev.
Iz pregleda je razvidno, da se nanaša statistika vlog pri regulativnih hranilnicah vedno za konec četrtletja, zato se nam zdi nerazumljivo, kako more Narodna banka navajati v svoji statistiki vlog datum 1. junija. Najbrže so ostali podatki za la datum in bi bilo treba tudi podatke slovenskih regulativnih hranilnic prilagoditi temu datumu. V ostalem so znašale vloge pri vseh bankah in hranilnicah (v milij. Din):
1931	1932
1. marca	14.170 11.875
1. junija	14.242 11.016
1. septembra 13.235 1. decembra 12.170
Tzmed vseh 29 regulativnih hranilnic izkazuje dvig vlog v 2. četrtletju le okrajna hranilnica v Konjicah. Povprečno nazadovanje znaša v 2. četrtletju 4.2%, odstotek padca pa je višji pri večjih zavodih. Tako znaša pri mestni hranilnici ljubljanski 4.6%,
1930	1931	1932
1025.0	1182.1	1260.0
1043.0	1203.1	1237.9
1078.2	1219.8	1186.4
1098.1	1217.2	
1128.9	1205.6	
nemarjenih. Kakovost kobul se lahko označi s »prav dobro«. Glede množine se še sedaj ne more izreči kaj zanesljivega, vendar cenimo pridelek našega okoliša na 10—11.000 st. st. Z obiranjem ranega hmelja smo že pričeli in je blago glede barve in kakovosti prav dobro.
Hersbruck. Vsled obrambnega dela zoper peronosporo so se tukajšnji nasadi precej izboljšali. Vročina je ustavila razširjenje peronosopore, vendar morajo hmeljarji vsled velike rose previdni biti. Če se vsled velike vročine ne bo širilo oku-ženje po rdečem pajku, upamo da bo pridelek znašal 6—8000 st .st, Z obiranjem bomo pričeli v 14 dneh.
Jura. Vsled lepega vremena je cvetje že prehajalo večinoma v kobule. Dobro oskrbovani nasadi obljubujejo dobro letino, ki bo znašala približno 1200 st. st.
Aischgrund. Letino cenimo na približno 1200 st. st.
Wiirttenberg. Množino pridelka v okolišb T e 11 n a n g cenimo na 10.000 st. st. Suho in toplo vreme pospešuje upanje na dobro letino, ki bo po kakovosti prav odlična. Okoliš Rotten-burg ima slabe nasade, ki so deloma trpeli tudi po toči. Proti peronospori se je prav pridno brizgalo. Na 504.66 ha veliki ploskvi upamo pridelati pribl. 9000 st. st. hmelja. Okoliš Berrnberg bo pridelal okoli 10.000 st. st.
Baden. Stanje nasadov se je zadnjih 14 dni izdatno izboljšalo. Zoper peronosporo se je marljivo in uspešno brizgalo. Obiranje se je pričelo 23. t. m. in se bo po sedanjem stanju pridelalo približno 3500—4500 st. st. hmelja. Po vremenu v prihodnjih dneh se pa množina letine lahko zbolj-šuje ali pa tudi poslabša. Kobule so lepo doraščene in pričakujemo dobro blago.
Žatec, dne 25. avgusta. Nemška sekcija Hm. Zv. Mesec avgust, ki običajno donese ali pa odnese hmelj, je bil pri nas neugoden glede vremena. Začetkoma je deževalo, potem pa je nastopila tro-pična vročina, kar je oboje neugodno vplivalo na razvoj kobul. Rdeči pajek in bolhač sta zelo zmanjševala upanje na letino. Hmeljarji vestno vpoštevajo nasvete svoje organizacije in obirajo le zeleno, nepokvarjeno blago. Vsled tega se zmanjšuje upanje na letino od dne do dne. Po današnjem stanju bo naš okoliš pridelal približno 80.000 st. st. Končna množina letine se bo razglasila takoj po končanem obiranju, ki se letos prav naglo izvršuje. Kakovost blaga bo najboljša, ker se obirajo le zelene kobule, ki vsled nastale vročine pridobivajo na teži in bodo postajale prav sposobne za kuhanje piva.
Žatec, dne 26. avgusta 1932. Prima hmelj letine 1932 se plačuje po Kč 12.80 t. j. 21,— Din za 1 kg.
pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani jia 1.9%, pri mariborski mestni hranilnici 4.5%, pri občinski hranilnici v Krškem 5.6r/o itd.
Uredim o Jugoslovanski združeni banki. Belgrad, 29. avgu. AA. Ministrski svet je na predlog ministrstva za trgovino in industrijo dovolil, du se Jugoslovenska združena banka sme okoristiti s čl. o zakonu o zaščiti kmetovalcev. Ta uredba je istovetna z uredbo, ki je bila izdana na podlagi navedenega zakona za Ljubljansko kreditno banko.
Z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo je imenovan za komisarju Jugoslovenske združene banke, dr. Aleksander Stulhofer, odvetnik v Zagrebu.
Uradniki za finančno službo. Belgrad, 29. avg. AA. Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za
sprejem 10 uradniških pripravnikov v finančno koncoptno službo pri finančnih direkcijah.
Trgovci, ki se žele udeležiti tekme izložbenih oken, opozarja društvo izložbenih aranžerjev, da poteče rok prijavo dne 31. t. m. Prijavnice naj se pošiljajo na naslov Društva izložbenih aranžerjev v Ljubljani, »Trgovski dom«.
Zaposlitev trgovsko pomožnega osobja ob nedeljah. Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju (prej Okrajni gremij trgovcev) je dobilo od svojega članstva pritožbe o preganjanju in kazenskem zasledovanju po zakonu o zaščiti delavcev, ki ga izvajajo pristojni organi upravnih oblastev. Uprava združenja je glede tega pojava, ki pomeni v dandanašnjih težkih časih pospeševanje brezposelnosti, intervenirala po Zbornici pri banski upravi, da se event. krivice preprečijo. Vabijo se vsi člani združenja, ki so bili v zadnjem času kaznovani, oziroma se nahaja v preiskavi radi prestopkov po §§ 14 in 10 zakona o zaščiti delavcev, naj to nemudoma v njih lastnem interesu sporoče upravi združenja radi uspešnejše intervencije.
Borza
Dne 29. avgusta 1932.
Denar
V	deviznem prometu opnžamo tudi ta teden dviganje deviznih tečajev. Po vesteh iz Belgrada namerava Narodna banka prilagoditi devizne tečaje pri nas tečaju dinarja v inozemstvu. Diferenca v primeri s pariteto znaša v inozemstvu ca. 9% (v Curihu), v Parizu samo 5.5%, v Berlinu 0% itd.). Nadalje poročajo iz Belgrada, da so vedno bolj razvijajo posli na črni borzi.
Ljubljana. Amsterdam 2303.03—2313.99, Berlin 1355.69—1366.49, Bruselj 793.02 — 796.96, Curih
1108.35—1113.85,	London 197.86—199.46, Ne\vyork
6694.36—5722.62,	Pariz 224.10—225.22. Praga 168.67 —169.53, Trst 292.13—294.53.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 88.049 Diu.
Curih. Pariz 20.23, London 17.88, Newyork 515.87, Bruselj 71.55, Milan 26.42, Madrid 41.50, Amsterdam 207.70, Berlin 122.525, Stockholm 91.75. Oslo 89.60, Kopenhagen 95.20, Sofija 3.70, Praga 15.25, Varšava 57.60, Atene 3.21, Carigrad 2.48, Bukarešta 2.05, llelsingfors 7.05.
Dunaj. Dinar notirn: valuta 12.30.
Vrednostni papirji
V	primeri s petkom preteklega tedna je danes popustila vojna škoda, dočim so tečaji dolarskih papirjev narasli. V ostalih papirjih radi majhnega prometa ni bilo znatnejših izprememb. Med delnicami je oslabela Narodna banka, dočim se je v Belgradu učvrstila Priv. agr. banka.
Med delnicami omenjamo danes še na ljubljanski borzi tečaj 4200 den. za Narodno banko. Čudno se nam pa zdi, da še do danes ne kotira na ljubljanski borzi Priv. agrarna banka.
Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: 7% Bler. pos. 5000 dol., 8% Bler. pos. 8000 dol., vojna škoda 200 kom., PAB 10 kom po 235 Din.
Ljubljana. 7% inv. pos. 195 bi., vojna škoda 19, HYo Bler. pos. 45.50 bi., 7% Bler. pos. 41.50 bi., Narodna banka 4200 den., Slavbna 40 den., Huše 125 denar.
Zagreb. Narodna banka 4210 den., Priv. agr. banka 223—228 (225), 7% invest. pos. 49.50—52, agrarji 25 den., vojna škoda 195—190 (104, 195), 9. 191.50 den., 12. 190 den., 6% begi. obv. 34 den., H'/o Bler. pos. 45.25—45.50 (45.25, 46), 7% Bler. pos. 41.375—41.75 (41.50).
Belgrad. Narodna banka 3900- 4000 (4100, 400<l), Priv. agr. banka 227 —228 (228, 227), 77« inv. |>os. 51.50—62 (50.50), agrarji 24.50—26 (21), vojna škoda 192—193 (193), 6% begi. obv. 84.50— 35 (35, 34.25), 7% pos. DHB 44 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 69, Živno 55.25, Alpine 10.90, Trboveljska 18.65.
Dijakom srednjih šol!
Profesorji Sole ,.Privatna nastava" nadaljujejo z Izobrazbo učencev (učenk) za vse razrede.
1.	Učenol(ke), ki so padli pri sprejemnem Izpitu, morejo zanesljivo v teku leta položiti sprejemni Izpit In lzplt za 1. razred gimnazije, ne da bi izgubili leto.
2.	Bedni uienolfke), ki ponavljajo razred, ki bo Izgubili pravico do šolanja ali ki so bili izključeni, morejo tekom enega leta dovršiti celo dva razreda ln nadomestiti Izgubljeni čas.
3.	Oddelek za redne notranje uience(ke) sprejema v penzlonat učence(ke), ki ee žele redno Solati na kaki belgrajskl državni Soli. Podučujejo se lz vseh predmetov ln >e Jim s tem zagotovi uspeh.
4.	Zasebni u6enol(ke), ki Jim manjka gimnazijska izobrazba, morejo v kratkem času dovrSltl potrebne razrede.
6. Dopisna predavanja za učence(ke), ki ne morejo ostavltl mesta svojega blvallSča.
Vsak^a) učeneo(ka) te Sole položi lzplt ln dobi spričevalo lz državne gimnazije, ki Ima enako vrednost, kot da bi bil učenec redno dovrSll Solo. Delu-Je|o samo kvalificirani, najbolj Izobraženi profesorji ln )e vsakemu pridnemu učencu uapeh zajamčen.
Šola Ima lzboren penzlonat. Strogo nadzorstvo. Postopajo z njimi kot starši. Cene ugodne.
Podrobna pojasnila ln vpisovanje:
M. Popovlt, Ntegoševa ul. 29. Beograd Tel. 2! 601
^^ Velika izbira blaga sa
damske plašče
finih kvalitet ugoden nakup
& Zlender
Ljubljana
Mestni trg št 22 ^^
Lorna Doone
Roman iz E.vmoora
Grof Lome je bil v letih nekaj pred svojim nečakom Ensorom Doonom. Sklenil je doseči ukinitev z raznimi preglavicami združene skupne lastninske pravice, zato je vložil pri oblastvu prošnjo za ločitev solastnišlva in prisoditev pripadajočega mu dela. Med pravdo ga je pa mahoma zadela huda nesreča, ki jo je povzročilo zahrbtno spletkarjenje in žensko vmešavanje, in namesto da bi se bila sorodnika ločila v solastništvu posestev, sta bila ločena od svoje imovine.
Grof je ostal še vedno precej premožen, četudi so ga pravdni stroški občutno prikrajšali. Toda njegov nečak je poslal berač, kajti preveč lačnih rok je segalo po njegovem delu. Pričel si je umiš-Ijati, da mu je prejšnji solastnik kriv nesreče in da je le njegova neupravičena prošnja za ločitev vzrok usodni postavni razsodbi. Več prijateljev mu je svetovalo, da naj se priloži na dvoru, kjer bo nedvomno dosegel zaslišanje in bržkone tudi zaščito, ker ni nikoli storil nikomur nobene škode. Toda njemu kot vročekrvnemu človeku ni prišlo niti na misel, spraviti se zlepa s svojim sorodnikom, dasi je bil žo dolgo časa oženjen z njegovo hčerko (seveda ga ni Imel zato nič rajši), temveč se je s svojo ženo in sinovi ter s preostalim denarjem izselil, ko je popred prisegel krvavo maščevanje. V tem je imel nemara krivo, vendarle sem prepričan, da bi tudi večina nas v takem slučaju storila isto.
V ogorčenosti nad to krivico je v navalu jezo baje ubil nekega dvorskega plemiča, o katerem je domneval, da je Imel roko pri razdevanju njegovega premoženja. Drugi trdijo, da je na nedopusten
način razžnlil samega tedanjega kralja Karla I. Naj je že bilo to ali ono, tole je gotovo: sir Ensor je bil zaradi nekega nasilja, izvršenega po njegovi razlastitvi, proglašen za brezpravnega in je postni izobčen in zločinec.
Iskal je pomoči na mnogih vplivnih mestih in je upravičeno upal na uspeh, kajti v dneh sreče je bil odprtih rok in prijateljsko naklonjen vsakomur, ki ga je prosil za svet. Vse to se mu je sedaj vračalo z dobrimi nasveti in globokim sočuvstvo-vanjem, toda nobena noga, nobene ustnice, nobena vrvica mošnjicka se ni zganila njemu v prid. Vsi dobri ljudje, tako iz kraljevskih kakor iz ljudskih vrst, so mu obrnili hrbet, ko so videli, da je njegova kuhinja hladna. In to mu je nemara zagrenilo dušo bolj ko izguba zemlje in slovesa.
Nazadnje se je v velikem obupu odločil naseliti se v kakšnem oddaljenem predelu, kjer ga ne bo nihče prepoznal, in tako jo na neki za nas nesrečen dan dospel v zapadno Anglijo. Ta del sveta sicer ni povsem neciviliziran, (kajti še nikjer nisem našel lepših krajev), toda na glasu je kot neprijazen, pust in neobljuden. Tukaj si je poiskal kraj, ki se mu je zdel kakor nalašč zanj ustvarjen, kajti ležal je daleč od hrupnega sveta, bil jo naravno utrjen in težko pristopen. Ljudje iz bližnje okolice so mu prinašali malenkostne darove: kos slanine, sodček sadjevca, del povojenega koštruna ali pleče ustreljene divjačino in tako jo nekaj časa pri nas prav dobro živel. Toda ko jo pričel sčasoma bledeti čar njegovega zagonetnega prihoda in so pričeli naši dobri ljudje smatrati za upravičeno, da bi moral tudi gospod delali ali pa vsaj plačati druge, da mu delajo, in so mnogi naši kmetje glasno godrnjali in vihali nosove, češ da si je brez posvetovanja z niimi na nelep način prisvojil tako rodovitno dolino, iu mu
naši ljudje zgolj zaradi njegovega gosposkega jio-kolenja niso hoteli več kopati in orati, so si pričeli odraščajoči mladi Dooni sami jemati, za kar niso hoteli več prositi.
Sprva ni imel sir Ensor nad desetorico sople-menjakov; toda kaj kmalu je to število naraslo in se na presenetljiv način pomnožilo. Bodisi, da je bila temu vzrok divjačina, ki jo imenujemo redilno hrano, ali Exmoorska koštrunovina ali pa blago barsko ozračje, skralka Dooni so se plodili v obilnejši meri, kakor je raslo njih poštenje. Že ob prihodu so privedli s seboj nekaj žensk, ki so bile na glasu zaradi usmiljenosti, a pozneje so jim pridružili 7, ugrabljenimi ženskami precej prirastka. Odvedli so namreč s seboj marsikako pošteno kmečko hčerko. Tem je sprva lo prizadelo dokaj bridkosti,toda pozneje so se sprijaznile 7, usodo in Dooni so tako dobili nov zarod.
Med vsemi možaki v naši deželi, ki so nedvomno dovolj čokati, bi komaj našli med šestdesetimi enega, ki bi ga mogli postaviti ob bok^ Doonu, ne da bi bil videti majhen. Toda, če bi se šli merit s katerimkoli od nas, kar nas prebiva v hribih ali v okolišu Exmoora, bi vam nedvomno pokazal, kako je treba nasprotnika zgrabiti čez. pas in ga položiti na tla. Taki čokeži smo 111 i. Toda zaradi naše postave, prikupne zunanjosti ali lepega vedenja nas nobena ženska ne bi dvakrat pogledala. Ne govorim o sebi, Johnu Riddu, in še o peščici svojih znancev — loda o lem rajSi molčim, četudi imam žo sive lase.
Prav lahko bi bilo zavzeti Doonsko naselbino v dolini in jih pregnati iz gozdov, če bi bili po-šteni prebivalci sporazumno pričeli s tem takoj ob njih prvem razbojništvu. Toda ker so upoštevali njihovo odlično pokolenje, ker so se jim zaradi svoje nesreče smilili, deloma pa tudi zato, ker
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 140—142.50, okol. Sombor 78 kg 140—142.50, gbc. 79 kg 140—142.50, bač. srednja 79 kg 140-142.50, potiska 79 kg 142.50-145, ladja Tisa 79 kg 142.50 —145, ladja Begoj 79 kg 140-142.50, ban. gornja 79 kg 137.50—140, ban. par. Vršac 78 kg 145-147.50, bač., sr. nova 70 kg 130—132, ban. nova 76 kg 127.50—130, ladja Tisa 76 kg 135-137.50, ladja llegej 76 kg 132.50-135, rž bač. 125—127.50, oves bač., sr. novi 102.50—105, moka bač., ban št. Og, O gg 225-235, 2. 205—215, 5. 190-195, 0. 165-170, 7. 140—145, 8. 90—95. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za koruzo vzdržann, ostala neizpremenjena. Promet: 28 vagonov.
Budimpešta. Tendenca srednja. Promet slab. Pšenica okt. 13—13.17, zaklj. 18.14, marec, 14.15 14.27, zaklj. 11.19—14.21, rž oktober 7.78-7.83, zaključek 7.82—7.1«, marec 8.90—8.95, zaklj. 8.95— 8.08, koruza maj 8.31—8.55, zaklj. 8.22—8.33, julij 8.75, zaklj. 8.75—8.77.
Chirngo. Pšenica sept. 53.625, dec. 57, oves marec 22.125, sept. 18.25, dec. 17, rž sept- 33.
Winnipeg. Žito okt. 55.25, dec. 57.75, jan. 61.50.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2164 goved, iz Jugoslavije 150, nn kontumačnem trgu pa je bilo 93 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.70—1.75. I. 1.40—1.05, II. 1.10—1.25, III. 0.85— 1, krave L 1 — 1.10, II. 0.80—0.90, biki 0.85—1.10, klavna živina 0.55—0.58. Tendenca: Cene za prvovrstne volo so bilo trdne, ostale cene pa sp ostale neizpremenjene.
Obiščite norootvorjeni
atelje za strojno in TRT**" rožno vezenje **
Entlanje, ažuriranje, širok ažur za šivilje (špahtel). Vezenje porzijskih preprog. Tovrstno volno, Kette in Schuss stalno v zalogi. Konkurenčne cene!
Albina Ravnikar, Ljubljana. Igriška ul. 10
Razpis
Radi prekratke dobe ponovno razpisuje podpisana občinska uprava občine Loka pri Zidanem mostu ofertno licitacijo za gradnjo novega vodovoda za vas Loka, katera se vrši dne 4. sept. ti. ob 9 dopoldne v prostorih občinske pisarne v Loki pri Zidanem mostu.
interesenti naj se zglasijo ob navedeni uri istotam, kjer dobijo vsa nadaljnja navodila. Občinski urad občine Loka pri Zidanem mostu, dne 28. avgusta 1932.
Kovač Peter, župan.
t Žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mama, gospa
Lampič Marija
vdova delov. drž. žel.
danes ob 2 ponoči, v 65. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, odšla v večnost. Pogreb nepozabne nam rajnice bo v torek 30. avgusta ob 17 iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. avgusta 1932.
Žalujoči otroci
in ostali sorodniki.
so bili sedanji razbojniki nedavno sami oropani, niso selski plemiči, kmetje in pastirji ukrenili ničesar proti njimi, temveč so le samii pri sebi godrnjali ali se ]>a celo škodoželjno smejali onemu, ki je bil nepričakovano okraden. Sčasoma pa so se razmere tako poslabšale, da ni več, kazalo, smejati so spričo njih, kajti roke razbojnikov so bile že omadeževane od nasilja in umorov. Kadar je kdo izgovoril besedo Doone, so matere drgetajo stiskalo otroke tesneje v naročje in možakarjem so lica bledela. Sinovi in vnuki sira Ensora so namreč rasli v nebrzdani svobodi in prevzetnosti,-sovražili in zaničevali so božje in človeške postave in so bili kruti celo do živali. Edina dobra lastnosl, ki so jo imeli — če je bila v resnici dobra — je bila njihova medsebojna zvestoba in spoštovanje svojega žlahtnega pokolenja tudi v divji svobodi. Toda vprav zaradi tega so zbujali še večji strah, kajti neusmiljeno so se vedno osvetili, ako se je kdo drznil dvignili roko nad kakega Doona. Ko so neko noč kmalu po mojem rojstvu oplenili ne daleč od Mineheada hišo nekega bogatega kmeta, je nekdo v temi ustrelil vanje. Razbojniki po se kaj malo brigali za strel, toda eden lamed njih jo je smrtno nevarno skupil. Dooni niso bili ubili 110 moškega no ženske in niso niti nobene hiše zažgali. Med njihovim povratkom proli donm se je pa od strela ranjeni brez posebnega ječnnja mrtev zgrudil s sedla. Fant ni namreč hotel položiti, ko ga je zadel strel, in se bržkone ni brigal za rano, ki init je navznoter krvavela. Njegovi bratje iu nečaki so ranjenca narahlo položili na gosto bo-rovničje in jo mahoma ubrali nazaj do samotne koče, kjer jo bil oni skupil smrlno rano. Drugo jutro ni bilo v hiši nobenega živega več, pobili so moške in ženske, razdejali kočo in pustili v njej samo poblaznelega otroka.
Obrt
Službodob?
Posestva

V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zo mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račun« enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Zn pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko*
Za šoloobvezne
deklice nudimo: izgotov-liene klolhaljice, obleke, lister, klot in kreton predpasnike v vseh velikostih, plaščke, pletene jopice, nogavice, aktovke, kakor tudi razno manu-fakturno blago za obleke in perilo po jako nizkih cenah. — F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.	' (1)
Vsaka beseda 1 Din
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. t o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)
Vsaka beseda 1 Diu
Samostoj. gospodinja
srednjih let išče službo. -Naslov v upravi »Sloven-:a« pod št. 12.558. (a)
Vsaka besedo 1 Din
Dijak
višješolec klasične gimnazije želi instruirati dijaka za hrano. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (D)
Dijaški internat
Legat, Maribor, Vrazova ulica 2, blizu realne gimnazije, meščanske šole in drugih srednjih šol, sprejema tudi dijake drugih zavodov.	(D)
Dva dijaka (inji)
v Grazu sprejme na brano in stanovanje boljša gospa, roj. Ljubljančanka. Informacije: Pisarna Ton-nies, Dvorakova ul. št. 3, dvorišče.	(Dj
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in dobro hrano boljša družina. Dobro nadzorstvo, -Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.559. (D)
Dva dijaka
nižje gimnazije se sprejmeta na celo oskrbo in pomoč pri učenju po nizki ceni. Naslov v podružnici Slovenca v Mariboru.	(D)
Otroški voziček
dobro ohranjen - poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 12.567. (1)
''I.JP V p r*
Reklama ustvarja veselje
Krušno moko in
rženo moka
vedno svežo, kupite zelo ugodno prt
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24.
Nogavice, rokavice
in pletenine V->m nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Pomen, ki ga ima reklama v poslovnem življenju, sc ravna po velikosti obrata. Mali trgovec si ne more privoščiti tiste reklame, ki jo vrši pri nas n. pr. Trgovski dom Stermecki. I)a bi se radi tega odrekli vsaki reklami, bi bila največja napaka! Še bolj kakor pri Sterniec-kemu je treba paziti tukaj na reklamno tehniko. Tudi majhen inserat se lahko uveljavi poleg največjega, če sta vsebina in oblika dobro premišljena.
\/ DEŽELAH, kjer je gospodarstvo na visoki * stopnji, si ni mogoče predstavljati podjetja brez reklame. V Ameriki 11. pr. je prešla reklama trgovcu tako zelo v meso iu kri, da se glasi znani izrek: Inserirajl Če ni tvoje podjetje nič več toliko vredno, da bi inseriral, pa inseriraj, da ga prodaš!
DRVA m PREMOG
Iv.Schumi
Frizerski salon
za gospode in dame, lepo urejen, v majhnem mestu, proda ali pa da v najem Aubrecht, Celje, Prešernova 21.	(1)
prt
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Z reklamo se poveča krog odjemalcev, izpraznijo se skladišča in pospeši se obtok denarja. Reklama preprečuje zastoj. Reklama proizvaja tempo. Reklama ustvarja veselje. Reklama je premikanje, ritem, harmonija, barva, stil! Reklama ni le najbolj učinkovito, temveč obenem tudi življenje ustvarjajoče in pod gotovimi pogoji tudi umetniško dragoceno sredstvo, da se zviša promet.
1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t
Šolske torbice
I. Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta J.1
Seveda pa bo reklama le tedaj uspešna, če jo bomo vršili s potrebnim znanjem. Nič ni bolj zmotnega kot naziranje, da je treba zanjo le malo nadarjenosti. Nasprotno, reklama zahteva posebno strokovno znanje, če je to združeno s smotrenostjo, se bodo potem tudi pokazali željeui uspehi. Brez obeli teh pogojev pa ostane reklama brezplodno eksperimentiranje brez vsake realne podlage.
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Vinske preSe vedno vzniogl
..Denar izdani in denar prejmem?'1
„Seveda, če ga izdaš za „Slovenčeve" male ali velike oglase! Prejel boš še več! Treba je le redno inserirati!"
Vsaka beseda t Din
Pekov, pomočnika
Franca Maroha iščem za poslovodjo pekarne. Kdor izve za njega in ga pošlje k meni, dobi 100 Din nagrade. Josip Balinger, pekarna, Vurbcrg.	(1)
la bosanske slive
sveže, debele, kg 2.80 Din franko vsakega naročnika, razpošilia v košarah po 30 kg brzovozno — G. Drechsler, Tuzla. (1)
Inseratni oddelek „Slovenca":
„V kratkem začne poslovati ,Slovenčeva' posvetovalnica za oglase.
ODDAJO
Jabolka
Tudi letos prodajam prvovrstna namizna jabolka po najzmernejših cenah. Jav-skladišta, Dunajska 33. (1)
Herderjev leksikon
letnik 1907, broširan, 160 zvezkov in pisalni stroj »Yošt«, nerabljen, naprodaj. Podružnica »Slovenca« Jesenice.	(!)
Nudim
lep domač gorenjski •
Stanovanje
štirih sgb z vsem modernim konfortom se odda v sredini mesta s 1. novembrom. Pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 12.354.	(č)
Vsaka beseda 1 Din
Dva Erneman aparata
II, nova, in zvočno aparaturo ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »Ugodnost« št. 12.345 na upravo »Slovenca«.	(i)
Vsaka beseda t Din
pri S;roirlh tovarnah in l.vsrnah ti. d. v Ljubljani
Vsaka beseda 1 Din
IŠČEJO
l^aKisnaHaBt
120.000 Din posojila
iščem na prvo mesto ve-leposestva. Ponudbe pod »Varno« 12545 na upravo »Slov.« _ (d)
Rabi se 45.000 Din
proti vknjižbi na novo zgrajeno tristanovanjsko hišo, katera stane 175.000 dinarjev, na prvo mesto proti 8% obrestim. Več se poizve v upravi »Slovenca« št. 12.372. (d)
IŠČEJO
Poštena družina
išče srednje posestvo s primerno hišo v bližini mesta ali trga v najem. -Ponudbe na Iv. Godina, Maribor, Tattenbachova ulica 19.	(m)
po n a 1 n 1 ž | 1 ceni, I.judevit Sire, Kranj.
Sobico
najraje prazno, z domačo brano, išče mirna gospodična. Ponudbe na upravo •Slov.« pod št. 37. (c)
eassiaHBBHiiH
Inserirajte
Stanovanje
sobo, kuhinjo in	pritikli-
ne, oddam takoj	dobri in mirni stranki. — Costova
ulica 8.	(č)
Prodam
večjo množino brinjcvca, hruševca, slivovke, 40 kadi in sodov za namakanje sadja od 5—15 hI ter vinskih sodov od 5—7 hI. Zamenjam tudi za špecerijsko blago. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 11.507.	(1)
Meblovano sobico
s posebnim vhodom iščem za takoj v bližini Tabora. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Trgovka« št. 12.580.	Is)
ODDAJO
Vsaka beseda t Din
Vsalta beseda I Din
Sostanovalca
iščem k solidnemu gospodu v palači Delav. zbor niče. Naslov pove uprava Slovenca« 12.581. (s
Vsakovrstno
Večji loka!
z izložbo, oddam za november. Vprašati Dunajska c. 36. Telefon 2236. n
Slovencu4!
■vp ojizifuti s i) vjctm/ ,wcl
ItljOoUjp UllAOfoS Z 3U 3Z 33
.'npojd 0//11/ // oAjsisoii *1VUMO]S« <1 sv/So 1l9qOU(J
Proda se na Viru
pri Domžalah nova stanovanjska hiša z dvema sobama, kuhinjo in kletjo ter 2000 m" vrta. Cena 35.000 Din. Nadaljne informacije se dobe v trgovini Viktor Vrenjak •— Vir._(p)
Kupim posestvo
v bližini Novega mesta. Cena do 20.000 Din. — Jože Kastelic, Bohinjska Bistrica,	(p)
Dve stanovanjski hiši
velik industrijski objekt s stroji za obdelovanje lesa (z ali brez istih), gospodarsko poslopje, stavbene parcele itd. prodani skupno ali posamezno. Objekti so tik kolodvora gorenjske proge, prikladni za vsakovrstno industrijo. — Cena nizka, o-lajševalni (dolgoročni) plačilni pogoji. Kot plačilo sprejmem tudi vložilo knjižico. Naslov v u-pravi Slovenca pod št. 12063.	(p)
oo najvišjih cenab ČERNE, iuvelir, Ljubljana. VVolfova ulica 5t. 3.
Dijaškim staršem, privatnim in rednim
dijakom srednjih šol
Vsaka beseda I Din
Morje — solnce!
Omiš — Split. Hotel Jadran«, penzion 39 do 55 Din.	(r)
Svetovni velesejem
na katerem so zastopani
Znižana vožnja /.a br/.ovlake tu navadne vlake Jugoslavija 25% Čehoslovaška :J3°/0 Avstrija 25°/0
Pojasnila in legitimacijo daje: ALOMA C0MPANY, Aleksandrova c.2
ČEHOSLOVAŠKIKONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom
Vsaka beseda 1 Din
Kakšna'je razlika
med iajcem bele in med jajcem rjave lupine? Da ne bo več prerekanja med gospodinjami in kuharicami radi jajčnih lupin in rumenjakov, kaj je boljše, razpisuje društvo »Zivalica nagradno tekmovanje za pravilno pismeno rešitev tega vprašanja. Odgovore je vpo-slati društvu Zivalica« v Ljubljani, Sv. Petra c. 60, do 7. septembra t. 1. Dne 8. sept. ob 10 dop. bodo na razstavišču »Zivalice« na velesejmu izmed pravilnih odgovorov izžrebani trije, ki bodo nagrajeni s čisto plemenskimi živalmi, razstavljenimi na naši razstavi. — Na delo zdaj gospe in kuharice — poslužite svoje se pravice. — Zadevo jajc 111 pa lupin — do dna jo proučite — in Živalci« prav odgovorite!	(o)
Zahvala
Zahvala
Ob težki izgubi našega nam nad vse ljubljenega očeta in itarega ateka
Za prijateljstvo v bolezni in prisrčno sočutje, cvetje in šte vilno spremstvo ob smrti predragega
Franca Kmecl
izrekamo vsem onim, ki so blagopokojnika obiskovali in ga tolažili v dneh težkega trpljenja, iskreno zahvalo. Posebno smo dolžni izreči globoko zahvalo častiti duhovščini, mil. gosp. opatu Petru Juraku za njegov nagrobni govor, preč. gg. patroma Linušu in Leopoldu, čč. šolskim sestram za pogoste posete, vso skrb in dušno tolažbo umrlemu. Naj dobrotni Plačnik povrne vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem ki so spremili dragega rajnega na njegovi zadnji poli in se ga v molitvi spominjali, kakor tudi vsem, ki so sočustvovali z nami z izrazi sožalia.
Celje, dne 29. avgusta 1932.
Žalujoča rodbina JAGODIČEVA.
Vsaka beseda I Din
. Če avto svoj stari prodajaš i ul' motorja bi znebil se rad. brž kupcev li mnogo prižene Slovencev najmanjš' inserat
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana.	(I)
Lanene tropine
nudi po 2 Din kg franco Medvode Avgust Koma-tar, Seničica, Medvode. 1
vsem iskrena hvala. Prisrčno se zahvaljujemo zlasti g. A. Ocvirku za požrtvovalnost v bolezni in ob smrti, gg. F. Vodniku in I. Wilfanu za iskrene poslovilne besede ter pokojnikovim tovarišem za lepo pelje in prijateljstvo, ki so ga izkazali, ko so ga sami prenesli k počitku.
Srčna hvala tudi g. primariju dr. R. Blumauerju, čč, sestram usmiljenkam in bolničarju g. C. Potočniku za skrb in postrežbo pokojniku.
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1932.
MILAN PA.IK, LEVČEVI, GRASELLIJEVI.
REKlAMAvSlOVEhCU
laiusocšnfiSaL^
'šcbvLvrc
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cefc
Urednik: Franc Kremžur.
Veličastna verska manifestacija na Dolenjskem
Velikanski evharistični kongres v Novem mestu
Novo mesto, dne 38. avg.
Tudi v Novem mestu se je vršil preteklo soboto in nedeljo evharistični kongres, ki je nad vse krasno uspel. Ze v soboto, dne 27. avgusta popoldne so se pričele zgrinjati v Novem mestu od blizu in daleč mnogoštevilno množice ljudi proti kapiteljski cerkvi, katera je bila središče in izhodišče vsega slavja. Zvečer pa. ko je odzvomlo Ave, so veličastno zapeli zvonovi vseh cerkva v prelepem klenkanju, ler naznanjali pričetek veličastnih slavnosti.
Pričele so se zgrinjati množice v krasno okrašeno kapiteljsko cerkev, zabučale so orgle, a pred oltarjem je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo v nočno češčenje. Množica jo naraščala vsak hip. Kakor ogromen veletok je valovila — glava pri glavi — po notranjščini starodavne kapiteljske cerkve, katera menda še nikoli, odkar stoji, ni sprejela vase tolike mase ljudstva ko na ta dan. Do polnoči je verno ljudstvo molilo. Tedaj pa so zopet zapele orgle; pričela se je polnočni ca. Ob priliki evharističnega kongresa je bilo uvedeno — menda prvič v takem obsegu in prvič v Novem mestu — ljudsko pelje. Vela je vsa cerkev, vsa ogromna množica, da je gromovito bučalo in odmevalo od cerkvenih sten kakor grom. Bilo je lo nekaj veličastnega, nekaj neskončno lepega.
Po maši je večina ljudi, zlasti oddaljenih, prenočila in premolila v cerkvi in tudi zunaj nje. Drugi dan v nedeljo zjutraj pa so se začele sv. mašo zelo Zgodaj, da je mogla vsa mnogobrojna duhovščina priti na vrsto. Vmes pa so se vrstili govori: za može in fante v frančiškanski cerkvi, za žene, matere in dekleta v kapiteljski cerkvi. Vsi govori so bili čudovito lepi, govorniki pa, da da bi jih poslušali kar naprej. Po 10. sv. maši
se je razvila iz kapitelja velikanska procesija, ki se je vila po vsem mestu, katero je bilo zelo lepo okrašeno, doli do mostu, nato pa nazaj k cerkvi, kjer je bil zaključni govor z blagoslovom, nakar je mogočno zadonela himna evharističnemu Kralju >Povsod Boga«, s čimer je bila opoldne prireditev končana.
Kakor pri mašah, tako je bilo tudi pri procesiji ljudsko petje. Vsaka fara je pela zase. Take procesije Novo mesto še ni videlo nikdar. Par tisoč ljudi: Mirijine družbe vseh far novomeške dekanije, razna društva in korporacije, med temi novost-Iepa četica FranČiškovih križarjev in Sester sv. Klare, v krasnih uniformah z dvema prapor-ceina, nešteto bander med njimi mogočna velika farna bandera. zastav in praporov, pa pisana množica, vsa glasno pojoča ali pa moleča, nazadnje pa mnogobrojna duhovščina s sv. Rešnjim Telesom. Pori baldahinom, ki so ga nosili in poleg svetili mladci, člani Kat. društva rok. pomočnikov, je nosil mil. g. prost novomeški Karel Čerin Najsvetejše. Vsa ta veličina jc pri Novomeščanih vzbudila vsaj za hip veliko spoštovanje do evharistič-nega Boga. Novomeščani se niso še nikoli tako spodobno obnašali, razen nekaterih puhloglavoev in nekaterih drugih, ki so kljub procesiji nemoteno igrali svojo igro naprej. Sicer pa je vsakdo upognil svoje koleno in tako -kazal svojemu Bogu dolžno čast.
Ta veličastna evharistična prireditev, la velikanska verska manifestacija, kakršne v Novem mestu še ni bilo. — tudi ob priliki prvega Katoliškega shoda ne — bo ostala vsakteremu, ki se je je udeležil, v trajnem spominu. _ V teh težkih časih, ki danes tlačijo ubogi slovenski narod, je bila la prireditev res prav na mestu in prepo-trebnal Zato pa Povsod Boga...t!
Dve slovenski slavnosti
Slomškov in društveni jubilej
Velenje.
V Šmartnem pri Velenju smo 28. avgusta zaeuo proslavili obe obletnici: šeatdesctletnico prosvetnega društva in sedemdesetletnico Slom-šekove smrti. Cerkvena svečanost se je vrSila predpoldne v podružni cerkvi v Velenju, kjer je bila blagoslovljena nova društvena zastava, ki bo trajen spomin na društveni šestdeset letni jubilej in vztrajen opomin k novemu, pomnoženemu prosvetnemu delu. Izdelale so jo v splošno zadovoljstvo šolske sestre v Mariboru po načrtu Helene Vurniliove. Na eni strani zastave je pc.doba Marije Brezmadežne — simbol (znak) verske mladinske organizacije; na drugi strani je odprta knjiga sv. pisma in druge knjige z zvezdo — simbol krščanske prosvetne organizacije.
Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec je v cerkvenem govoru na osnovi Slomšekovih besed in v njegovem slogu protolmačil Slomšekov kulturni in prosvetni program, s katerim je naš veliki ljudski voditelj opredelil življenjsko postavo za slovenski narod. Slomšekove prosvetne smernice so večno resnične in večno lpe, kakor je večno istinita in lepa krščanska resnica, iz katere so vznikle. V njih je v skladno celoto združeno kalolištvo in slovenstvo.
Popoldne je bila prosvetna prireditev v šniart-noni v Društvenem domu. G. dr. Hohnjec je s krnikimi krepkimi potezami začrtal zgodovino društva. ki spada med najstarejše prosvetne organi-
zacije na deželi. Mladenič Čretnik pa jc lepo de-klamiral prigodno pesem. Dva pevska zbora: šent-janžki pod veščini vodstvom g. župniku Weisa. in šmartno-veleujski pod spretnim vodstvom domačega organista sta odpela lepe slovenske pesmi ter žela veliko odobravanje.
Slovenski fantje zborujejo
Maribor, 29. avg.
Iz vseb fara bližnje mariborske okolice so hiteli včeraj h krasili razgledni točki pri Urbanu fautje na svoj tabor. Od Sv. Petra iu Kamnice, Hoč in Selnicc, Sv. Križa in Svečiue, Gornje Kun-gote in Jarenine, Sv. Jakoba in Šentjanža ter od Sv. Marjete. Fantje od farel Najprej so poslušali pridigo bogoslovnega profesorja dr. Jeraja, ki jih je navduševal zn vzvišene krščanske vzore, nato pa so prisostvovali sveti maši, ki jo je imel kamniški župnik Franc Božiček. Po sveti maši je bilo zunaj pred cerkvijo zborovanje fantov, ki ga je ! otvoril in vodil Mirko Oeratič. Govoril je najprej ravnatelj F. Jerebi* o smernicah, ki jih mladina najde v Slomškovih zlatih naukih in reklih, uato pa so pozdravili zborovanje še fantje iz raznih fara in sicer Franjo Pesek iz Kamnice. abiturijent A. Oraif od Št. Janža, H. Škninlcc od Sv. Petra, Lovrenč.ič iz Selnice in .loško Šketa iz Jarenine. Vsi ti govori so navzoče prepričali o vedrem In zdravem duhu. ki polje v dušah slovenskih fantov, j Med sv. mašo in pri zborovanju je lepo in ubrano j pel moški pevski zbor iz Št. Janža pod vodstvom j neumornega organisla Colnariča. Bil je lep in ' solnčen dan v življenju naše fantovske mladine.
IV. slovanski kongres v Zagrebu
Od 1. do 5. septembra t. 1, se vrši slovanski kongres v Zagrebu. Celodnevna oskrba v Zagrebu 50 Din. Sama prenočnina za one, ki imajo privatno hrano, 6—7 Din.
Resolucije in poročilo Bratislavskega kongresa glej v Času 1931, III.-IV. Poročilo II. slovanskega kongresa v Ljubljani, kjer je važen predvsem referat dr. Grivca: o cirilmelodijski ideji. Vse informacije v Slovenski dijaški zvezi v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5 v četrtek 1. septembra 1932 od 8-12 dopoldne.
Zvestemu sinu
slovenskega naroda
Rova, 28. avgusta.
Odkritje spominske plošči slovenskemu pisatelju in velikemu dobrotniku Slovencev, gardnemu podpolkovniku Jerneju Vndrcjki-Livnogradskemu
se je vršilo v nedeljo, 28. avgusta na njegovi rojstni hiši v Dolenjah, občini Rova v kamniškem okraju. Odkritja so se udeležili v prvi vrsti domači in sorodniki, kaj t i slavnost je bila zamišljena v najožjem rodbinskem krogu. Zato širša javnost o odkritju ni skoraj vedela, ker tudi v časopisih ni bilo uiknkega obvestila. Vendar so se zbrali poleg številnih doma-i čih tudi bližnji okoličani, da počasto spomin moža. ki je v najtežjih časih krepko in brez sramu zastopal slovensko misel, slovensko uaziranje in slovensko pokolenje. Izmed organizacij se je odkritja udeležila le Zveza bojevnikov po svojih odposlancih. Na vzhodni strani rojstne hiše je vzidana plošča, pod njo je pa postavljen kip sv. Jerneja, ki je poleg slavljenčevega patrona ludi zaščitnik in zavetnik Andrejkove domače hiše. Rovski župnik g. Gohnajer je ob -I popoldne blagoslovil kip, nakar je pojasnil srezki načelnik v p. g. dr. Rudolf An-drejka pomen slavnosti. za njim je pa odposlanec Zveze bojevnikov g. Rado šturm v kratkih jedrnatih besedah proslavil spomin zaslužnega moža kot vojaka, pisatelja iu dobrotnika. Nato so odposlanci Zveze bojevnikov položili k plošči lep lavorov venec. Šol. upravitelj g. Franc šmajdek iz št. Vida nad Ljubljano, ki je bil s pokojnikom več let kol šol. upravitelj na Rovih v stikih in je poznal njegovo plemenito srce, jo poudarjal lepe poteze iz življenja velikega pokojnika. S tem je bila prisrčna slovesnost končana in družba se je sestala k zakuski, kjer se je spomnil gostoljubne Andrejkove hiše v vznešenih besedah vseuč. prof. g. dr. Polec. S težkim srcem so zapuščali prisotni gostoljubni hišo, domače iu lepo dolinico, ki nam je dala moža,
Si
5,oqq.
OOO.-
Danes zadnji dani
Ne premišljujte, kupite nemudoma
srečko za zgradbo katedrale
društva sr. Vincenrija r Belgradu
in kar Vas danos še
teži in skrbi
more že jutri biti Vam v
veselje in blagostanje!
Dobitki: 2X2,500.000 Din, 2X500.000 Din, 10X100.000 Din, 100X10.000 Din
Glavni dobitek:
5,000.000 dinarjev
'/i '/, '/4
| Cene dvojna srečk: Din 200'-
100- 50 - 25'-
Žrebanie: 31. avgusta 19321
Srečke se dobe povsod!
Centralna uprava: Belgrad, Ulica Jovana Rističa 20 Prodajna podružnica: Zagrob, Tvrtkova ulica 5
10.0001
katerega največja vrlina je bila. da je vzorno ter strastno ljubil rodno zemljo in slovensko ljudstvo. Žal, da se ni slovesnost vršila v večjem obsegu, da bi se je udeležilo naše ljudstvo od blizu in daleč, saj še žive ljudje, ki so velikega pokojnika neto poznali, ampak prejemali od njega mnogo dobrot.
Tomazičeva smrt pod Košuto ni več zagonetka
Rajni Janez Tomažič ni bil umorjen, ampak se je ponesrečil
Ljubljana, 28. avg.
V	nedeljo smo poročali o tem, da je končana preiskava o smrti Janeza Tomažiča, ki so ga pogrešali od 7. aprila 192S in čegar okostje so našli 20. avgusta 1980 pod Košuto. Na podlagi čisto točnih podatkov, ki smo jih prejeli ua merodajnih mestih, moremo danes ugotoviti, da je preiskava nedvoumno dognala, da hlapec Tomažič Janez sploh ni bil umorjen, marveč da jc po peeini padel v propad in se tam ubil.
V	zadnjem poročilu je bilo povedano, da je bil podan sum, da se je na Janezu Tomažiču izvršil roparski umor, češ ker jo imel pri sebi večjo m nor no tihotapskega blaga. V resnici pa se je
dogualo, da ni mogel imeti pri sebi nobenega tihotapskega blaga, ker ji' šele šel po tako blago na Koroško. Na podlagi vseh teh ugotovljenih dejstev se je sodišče prepričalo ne le o tem, da so prijeli 'štirje: I. Zupančič z Golnika, Anton škerjanc. iz Senične pri Tržiču. Andrej Golmajer z Golnika in Andrej Mali z Golnika popolnoma nedolžni umora in vsakega zločina, ampak tudi o tem, da rajni Janez Tomažič sploh ni bil umorjen, marveč da se je smrtno ponesrečil na žeto nevarnem mestu pod Košuto.
Na podlagi vsega tega je jasno dokazano, da nesrečna smrt Janeza Tomažiča ni nobena zagonetka več.
Gospod. katastrofa na Primorskem
Delovanje politične policije
Pomen in namen kongresa
narodnih noš v Ljubljani
Bohinjska Bislrica, 27. avgusta.
Tržaška katastiola je vedno bolj očitna, številke o prometu kažejo, da je v letošnjem juliju celotni promet znašal le še 68 odstotkov celotnega prometa iz lanskega julija. V dobi 7 mesecev od januarja do konca .julija je promet znašal lani 2-12 lisoč Ion, letos pa 208 tisoč ton. Od lani do leios je torej upadel v enaki dobi za 14 odstotkov.
Letoviški kraji po deželi čulijo letos ludi krizo. Tujcev je v primeri z lanskim letom izredno inaio. Nedeljski izletniki dajo kaj malo zaslužka podeželskim gosti lnam.
Cene poljedelskih produktov so zelo nizke v Trstu. Krompir sc plačuje na debelo po 16 tir kviulal, paradižniki po 10 lir. Sadja je veliko na ponudbo, zlasti koščlčastega. Breskve imajo sicer precej ugodno ceno (ca 120 lir), češplje bodo čisto poceni. Kmetu se ne izplačajo režijski stroški. Dobra drva ponujajo po Trstu po 7 lir kvintal, seno po 14.
O zadevi Lojzeta Bratuža imamo še sledeče poročilo. Ker je imel policijski opomin : (ammo-nimento), moral je biti vsak večer zgodaj doma. K takemu pridejo lahko vsako noč. agenti poli-
cije, da se prepričajo, ali je res doma. Agentom mora na zahlevo izročiti ključe svojega stanovanja, da lahko prilomastijo vsako poljubno 1110 noči naravnost v spalnico svoje žrtve. Bilo je 29. julija. ko so agenti večerno uro našli Bratina doma v družbi dveh prijateljev. Drugi dan je bil klican na kvesturo, kjer so mu povedali, da sta dotična dva sumljivi osebi in gorje, če ga še kdaj najdejo s takimi skupaj. Italijanski policijski zakon je v tej točki fenomenalen. Posvarjencem te pravkar opisane šarže je slrogo prepovedano občevati s sumljivimi ljudmi?. Vedi človek, koga imajo oni za sumljivega! C'e se prijatelja ogneš, utegnejo ga še zapreti, ker si ga s prstom pokazal... Če ga pa ne zaprejo, res ne veš, kako da je sumljiv ... Kak dan poleni se je Lojze Braluž šel kopat v Sočo. Vračal sc je domov zopet z dobrimi znanci. Na poli so ga agenti ustavili. Že 2. avgusta je bil po naglem postopku obsojen sodnijsko na 3 mesece zapora, ]>o končanem zaporu pa še na 2 leti »posebnega policijskega nadzorstva (vigi-lanza speciale). kar je višja stopnja trpinčenja. Glede identitete .sumljivih- tovarišev so agonije pred sodiščem krivo pričali.
Velik požar v Iški vasi
Ljubljana. 29. avgusta.
V noči od sobote na nedeljo je bilo nebo nad Ljubljano ožarjeno, ko je gorelo pri posestniku Kocjanu na Dolenjski cesti (glej poročilo v •Pone-deljskeni Slovencu«), prav tako pa je tudi v noči od nedelje na ponedeljek močan žar južno od Ljubljane naznanjal novo požarno žaloigro. Gorelo je v Iški vasi, kjer se je vnelo ob 11 zvečer. Sij plamenov je bil tako močan, da so v Trnovem mislili, da zopel gori kje na Poti na Rakovo jelšo in so iz trnovske stražnice obvestili poklicne gasilce. Ti so odhiteli tja z orodnim avtom. Prišli so prav do Malega grabna, kjer so opazili, da so plameni mnogo bolj oddaljeni, kakor so mislili. Sklepali so, da gori najbrže kje v Črni vasi in so odhiteli nazaj, nato črez, šentjakobski most na Ižansko cesto. Vozili so po cesti, nikakor pa niso mogli razločili, kje pravzaprav gori. Plamen je bil močan, loda skoraj vedno enako oddaljen. Pri barjanski šoli so srečali barjanske gasilce, ki so se tudi vračali. Ti so poklicnim gasilcem povedali, da mora goreli daleč kje pod Krimom in da se ne izplača voziti lako daleč, ker bodo prišli gotovo prepozno. Poklicni gasilci so se nato vrnili.
Gorelo jc v Iški vasi, čedni in lepi vasici pod Krimom. Goreti je pričelo pri posestniku Martinu Japlju v Iški vasi 69. Vnela se je najprej otava v skednju. Plamen je izbruhnil naenkrat visoko pod nAbo, kakor da bi se bil vnel smodnik, pa saj ni čudno, ko je imel Japelj pod streho okoli 50 voz sena, otave in druge krme. Odtod tudi strahoviti sii plamenov, viden črez vse Ljubljansko barje.
Otava je bila popolnoma suha. Kakor blisk se je ogenj preselil še na Japljevo hišo. Po vasi so pričeli klicati ljudje: Gori!« Japljeva družina je planila na prosto in hitela reševati, kar se je dalo, najprej seveda živino. Med silnim truščem se ,jc v nekaj minutah sesul Japljev skedenj in pogorel do tal. Hiše v Iški vasi so zidane precej strnjeno. Iskre mogočnih plamenov so že v naslednjih minutah zanetile še hišo iti gospodarsko poslopje Marjele Kramerjeve ter Prodnarjevo hišo z gospoda rsk in) poslopjem. V tej hiši je spala zelo številna družina delavca Petra Tanciga. Ko je bila že v največji nevarnosti, da zgori v snu ali pa se od dima zaduši, so jo vzbudili obupni klici vašča-nnv. Družina si jo skozi plamene in dušeči dim komaj rešila golo življenje.
V Slavcev! gosi lin i v Iški vasi so imeli gasilci iz Iške vasi prav tedaj svojo veselico, ki je Irn-jala od popoldne. Sredi največjega razpoloženja so gasilci čuli klice: »Gori!« Planili so 7. veselice k svojemu orodju in odhiteli k požaru. Prišli so res hitro in pričeli reševati. Gorečih treh hiš I11 gospodarskih poslopij, polnih suhe krme. seveda niso mogli rešiti, pač pa so preprečili, da se požar ni razširil na vso vas, ki bi kmalu postala žrtev plamenov. Lastniki najbolj ogroženih hiš so si pomagali s tem. da so obkladali strehe in stene z mokrimi rjuhami in koci. Za domačimi gasilci so kmalu pridrveli na kraj požara gasilci z Laverce. Škofljice, iz Vrbljenj, Matene, Iga. Iške Loke in
! Bresta-Tomišlja. Gasilci so ogenj hitro pogasili.
I čeprav jim je nagajalo pomanjkanje vode. Potok
Kongresi so prišli \ modo, i saj ne mine teden, da lii ne čuli o njih. Razveseljivo je. da podpirajo naše oblasti kongrese vsestransko in da se kongresisti sami zavedajo svojih funkcij in svoje odgovoril isti do kongresov in njihovih nalog. Toda ni dovolj, da uvidevajo le oblasti Domen takih zborov: treba je, da ise /a to zainteresira tudi širša javnost. Današnje življenje posameznika je tako odvisno od skupnosti, da pa more vzbuditi kongres le. če je stvaren v ; videz, da nima z njim nič skupnega. Zanimanje 1 za more vzbuditi kongres le. če je stvaren v ; svojem programu, če jc način prireditve vse-! binsko primeren, če jo polnošlevilna udeležba. | čo je novodobno publiciran in reklamiran itd.
Na vabilo ljubljanske velosojmsko uprave izva jan) v ton) članku nekaj misli o pomenu in ] namenu prvega vseslovenskega kongresa narod-I iiili noš v Ljubljani. Zaradi tega. kar sem v uvodu o kongresih napisal, moraimo tudi to kongres toplo pozdraviti. Ako so bo izvajal dosledno po orisanem načrtu in ako bodo narodne noše pravilne in originalne, bo vsekakor kongres usncl in I10 njegov namen gotovo dosežen. Mislim, du je prvenstveno namenjen kongres medsebojnemu spoznavanju slovanskega narodopisja, potem pa dvigu našega tujskega prometa. Medsebojno spoznavanje udeležencev, izmenjavanje misli in idej. bo dvignilo zanimanje za lopo narodno nošo. pa narodne običaje. za etnografijo narodov, kar jo v najtesnejši zvozi s kulturnostjo. Kljub lomu. dn bo sprevod na zunaj višek kongresa, bo notranje idejno zasledovala prireditev globljo naloge, ki morajo roditi tesnejšo zvezo za slovansko folkloro: saj ravno v folklori vidno brli duša posameznega naroda. Tako leži tudi v narodni noši — povdnrjnm v pristni narodni noši! — naša slovanska davnina, ki jo zrcalo dodov in praderlov in ki io nam borilo njihovega euvstvo-vanja. občutja in lepočnfja.
Narodna noša v obče jc vtelešenje ljud-
Iška, ob katerem je vas sezidana, je namreč v tem času docela suh. vsaj tu, tik pod Krimom, tako ; da so si morali gasilci pomagati z vodo iz vaškega : vodovoda, ki pa ima šibko kapaciteto in teče bolj počasi. S požrtvovalnostjo, z vnemo in s pridnim gašenjem pa so vrli gasilci omenjenih društev le dosegli, da so ogenj zadušili in rešili vsaj oslalo vas uničenja. Od omenjenih treh hiš in gospodarskih poslopij pa je ostalo le žalostno pogorišče.
Največjo škodo ima seveda posestnik Japelj, pa ludi drugih dveh posestnikov škoda je velika. Cenijo, da znaša skupna škoda okoli 250.000 Din. Zavarovani pa so vsi trije posestniki za mnogo manjše zneske.
Kako jc požar nastal, ni točno znano. Da bi požar nastal slučajno, ne verjame v Iški vasi skoraj nihče, vsi pa mislijo, ila je bil ogenj podtaknjen. Orožniki vneto preiskujejo okolnosli pri tem požaru in upajo, da kaj kmalu primejo pravega krivca.
skoga duha. V njeni prvotni nepokvarjenosti se jasno odražajo usoda, /nnčaj in miselnost ljudstva. Kiižo nam estetski čut in okus posameznik skupin in ustvarja slavnostno razpoloženje. ki je bilo pri zdravih narodih vedno priljubljeno in ga je kulturno in etično dvigalo.
Poglejmo Belokranjicc pri prošče.njih pri
I reh turah«. \ čudovito občutje nas zazibljejo njihova jasno-bela oblačila. Ozrimo se na |>o-nosne Gorenjce iz blejske in bohinjske okolice. Njihova dclikalna barvitost nus spominja ulp-skili pokrajin in mrzlih studencev. Ziljanke vidimo v pisanih trakovih s svečano belo pečo, pod njo lep obrazek in prijazne oči, sanjajoče gor čez izaro«. 1'ri štajerskih Slovencih i/, Solčave s širokimi klobuki in z rdečimi telovniki zaslutimo znake starejše slovenske noše in imenitnih oblačil naših davnih dedov. Gosposka narodna noša ljubljanske okolice s pečo na »petelinji greben« ter z bogatini zlatim nakitom nas spominja dobrih starih časov in prirojeno bali a vos t i ljubljanskih okoličanov in tudi meščanov. Apartna iu enostavna noša kremenitih Kraševcev nam je ravno tako draga in znamenita, ko prekmurska s slavonskimi in madžarskimi (ki so povečini slovanskega izvora) vplivi.
Pa stqpimo iz naših ožjih tal v jugoslovanski in severoslovanski svet. S skupini srbskih guslarjev z elogično resnimi obrazi čutimo davne srbske heroje, poginolc v kosovskih bojih ined krvavordečiiini božurji. Devojkc iz Skop-l.ja, Bitolja in Prizrcna s filigranskim srebrnim in denarskim nakitom ter z orijentalsko ostro-kotno ornaniontiko na slikovitih predpasnikih, povzročajo občutje neke prabitnosti dotičnoga ljudstva. Pisana narodna noša bojevitih Črnogorcev karnkteruira poleg junaštva tudi vernost. vdanost in domoljubje. Noša Hrvaškega Prinlorja pa kaže obeležje skromnosti z neupogljivim in poštenim značajem. I/ Bosne in Hercegovine došli gostje nas spominjajo v svojih kostumih 1111 vitke minarete džamij in na posebnosti priseljenega mohainedunskega živ-Ija. Slavonske belorožnate obleke jasno kažejo blagostanje in lepotičje. nedoglednih žitnih polja. Za etnografa je zlasti zanimivo opazovanje varijant nijansiranih prehodov iz nisko-pirot-sko v bolgarske narodne noše ter spajanje ruskih noš ml ukrajinske soročke do centralnega in istočno-rus-kega sarafana. Neizčrpno jo znnn-st veno zasledovanje narodnih noš severne iu južne Rusije. Poljski sukmani in kožuhi i/. mehkega volnenega blaga, obrobljeni s plavim suknom in z rdečimi trakovi, slovaško in roško rožnopisnnc, sončno noše s [Kileto Joža l'prk.1 -- vse. so velopomembne, kor prikazujejo značilnosti rase naših slovanskih sosedov.
Želim, da bi naša javnost ne zasledovala tc.gu kongresa le kot veselični pojav, temveč kot sestavni del slovanske kulturi- ter dn bi s svojim aktivnim sodelovanju) in tudi s svojo navzočnostjo pripomogla k uspehu to originalne in pomembne prireditve.	Maksim Gaspari.
Ljubljana
Zgodbice o
Ljubljana, 27. avgusta. Že kar udomačili so so beraški listki, ki jih stranke kupujejo v blokih pri mestni občini, potem pa dele potrebnim prosilcem. Ali kakor t vsako rečjo na svetu, so tudi s temi listki gotove »itnosti. Mnogo potrpljenja je treba, da se take sitnosti in nerodnosti ublaže, tako da se ne skazi lepi namen teh listkov. Na skrivaj berači mešetartjo s temi listki, toda, če ugotove na mestnem socialnem uradu za kakšen tak primer, mu ne dajo nakazila za hrano, (iode se pa tudi drugi slučaji, ki kažejo, kako velika je človeška sebičnost, kt se niti tu ne more ustaviti.
Na socialni urad prijoče stara ženica. Uprosila si je po raznih trgovinah in strankah kup teh be-
raških listkov. Prišla je z njimi na socialni urad in prosila za te listke — ne denarja — temveč nakazila za živila. Mestni socialni urad ji le nakazal živila pri nekem trgovcu. Sedaj pa vsa objokana pripoveduje na socialnem uradu, da trgovec ni prav ravnal. Za nakatllo, *a katero dobi trgovec v vsej vrednosti izplačan denar, ji je dal slabše vrste živila in jih je še dražje zaračunal kakor kupcem, ki pridejo z gotovino ali pa na knjižice kupit k njemu. Stara ženica pripoveduje ua socialnem uradu:
Osem in pol dinarjev mi je računal za pol kile sladkorja. Ali je to pravično, vas vprašam? Moko mi je dal pa tako, ki ni niti za prežganko. Zaračunal mi jo je pa kakor nularico. Bolje bi bilo. če bi mi dali prihodnjič denar, saj veste, da ga ne bom zapila, ker sploh ne pijem. Če bi mi dali tadnjič denar, bi me trgovec hitro postregpi in mi ne bi bilo treba tako dolgo čakati, lahko bi sama izbrala živila in bi jih ne bi mogel predrago računati, pa še lepo pozdravil bi me, ko bi odšla iz trgovine!-
^Res je tako, so priznali na socialnem uradu. »Ali mislite, če bi dali vsakemu denar mesto živil, da bi vsakdo kupil za denar živila. Bogve, kam bi šel tisti denar, .le že tako najboljše urejeno. Samo tega trgovca, ki vam je dal slaba živila in vam jih predrago zaračunal, si bomo zapomniltt«
Mnogokje že imajo te listke. Trgovine, uradi in tudi zasebniki. 7, njimi obdarujejo prosilce. Ko so ti listki prišli v modo, se je neki berač, ki je te listke zamenjal najbrže s kakšnim novim plačilnim sredstvom, pošteno zmotil. Nabral je več listkov,
listkih
potem jo je pa mahnil v neko beznlco in tam hotel plačati (nikelj žganja * listki. Seveda se je natakaric« ogorčeno branila teh listkov, iejni berač pa ji jc rohneče dokazoval, da tnora sprejeti listke, ker bo zanj plačal magistrat. Ko Je moral pozneje berač plačati frakcij s poštenim drobižem, ga je to tako razjeiilo, da nikoli noče sprejeti takega listka ter se izogiblje vseh strank, pisarn in trgovin, kjer dn-jejo revežem take listke. To je za vse prav, najbolj pa za darovalce, ker Jim ni treba dajati miloščine nevrednemu.
Drug berač pa zopet pove na magistratu: -še nikoli nisem tolikokrat pil zjutraj mleko ali kavo kakor sedaj, ko so li listki! Če naberem saino šest lakih listkov, pa imam ie dober zajtrk ali pa kosilo. šnopsa seveda ne dobim za listke, pa mi ni zanj. Samo, da sem sit!<
V nekaterih mlekarnah je uvedeno, da berači mesto z drobižem kar tam plačujejo z listki. Pripetilo pa sp jp, da je stopil v lako mlekarno na-kresan berač in zahteval kruha in mleka nn upan|c, češ, da gre sedaj »na delo« in da bo že prinesel tiste štiri listke, ki so potrebni. Mlekarlca, poštena ženska, p« je berač« zavrnila: »Drobiž si zapil, sedaj si lačen in pijan. Kdo li bo dal listke, ko te vidi pijanega! Kadar boš trezen in boš prinesel listke, p« dobišk
Tako so nn najmanjšo mero ompjene zlorabe s lomi listki, obpnem pa je s lomi listki onemogočeno, dn bi dobil miloščino nepotreben in nevreden. Saj se je pripetilo celo, da je n« socialni urad prišel i moilček, ki Imn polno oskrbo — v mestnem zavp- j tlšču. To so ga ošteli: ^/.akaj pa boš imet te listke? Kaj misliš plačati kvartir z njimi in košto, ko ti jo že tako In tako daje mestna občina !< Li6tke so mu odvzeli in ga osramočenega napodili.
Takoj zn tem možifkom pa je prišel drug mo-žiček, ki sp je pritožil: j-Tak revež sem. So tehtati ne znam, pa sram me je. Lačen pa sem tako!« Mo-iičk« so se na socialnem uradu usmilili in ker denarja niso tmeli, so mu dnli kup listkov, ki so jih malo poprej vzeli preskrbljenemu občinskemu revežu in se drugim nepotrebnim ter ga poučili, dn se more zn te listke večkrat nnlesti v tej in tej mleknrni. Tako ti listki pomagajo tudi takim, ki niti beračiti ne znajo.
Požar v Mestnem logu
Ljubljana, 29. avgusta. Nocoj po pol osmih Je čuvaj na Gradu telefo-ral poklicnim gasilcem, da vidi plamen, ki se dviga nekje v bližini mestne kolonije na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu. Poklicni gasilci so se lakoj odpeljali tja z motorno brizgalno. Gorela je samotna majhna baraka, last čevljarjeve žene Frančiške Premrlove. Baraka je bila k srpčt osamljen« in je na desni strani ceste, medtem ko so skoraj vse hiše te kolonije na levi strani. Tako z« drugo naselbino ni bilo nobpne nevarnosti. Frančiška Pre-mrlova živi sama v baraki s svojim otrokom. Zgorela jp vsa baraka, vse bomo pohištvo in vse, kar je imela v barnki. Ko je ogenj izbruhnil, Premrlove ni bilo doma ter je nekam odšla. Boječ se, da ne bi bila vsa naselbina v nevarnosti, jp prišel nn kraj požara tudi g. mag. nmlsvetnik Jančigaj. Zaradi požara je bilo prebivalstvo naselbine precej vznemirjeno, sp je pa potolažilo, ko je videlo, da ni nevarnosti. Čeprav baraka ni bila kakšne velike vrednosti, vendar je Premrlovn občutno prizadeta, ker je Izgubila zase in otroka streho, povrhu tega pa je skoraj že ob vse, kar je imela in ji je ostalo ie to, kar ima na sebi. V baraki se je nahajala develleina hčerka. Ta je povedala, da je slišala pred barako neke korake. Ko je stopila ven, je videl« nekega 6ivo oblečenega moškega, ki je zažigal barako. V trenutku je bila baraka v plamenih. Iz barake se je poleg deklice rešil še pes in pa mnogo perutnine, ki je bila v baraki in je zletela skozi odprta vrata. Nekaj drobnarij so iz barake rešili še sosedje.
M. univ. dr. Prodan loslp
specialist za tuberkulozo zopet redno ordinira, razen ob sobotah, od K10—11 dop. in od 3—4 popoldne Masarykova cest« štev. 14 — palača »GRAFIKA«
® Pokopali so v nedeljo popoldne ob štirih g. Janeza Prezclj, stanu jočega v Veliki čolnarski ul. 10. ki je po dolgem in zelo mučnem trp-ljenjn umrl minuli petek |>onoči. Svetila mu večna luč!
© N« ženskem učiteljišču pri uršulinknh v Ljubljani bo začetna s\. maša v soboto. 10. septembra ob 8. Takoj rtuto bo redni pouk.
O Nn vnanji uršiilinski meščanski šoli je \|)i<ovan jo I. in 2. septembra od 8—12. Začetna šolska maša pa bo to. septembra oh h.
O Pred spremembami v občinskem svetu. Kakor čujemo, pride v kratkem v občinskem svetu do radikalnih izpfememb. lzmen:anih bo Več občinskih svetnikov, vendar je r.a prosta mesta, ki nastanejo po odstopu nekaterih občinskih svetnikov, mnogo kandidatov. Nekateri so mnenja, naj bi se pri imenovanju novih občinskih svetnikov bolj upoštevali »gospodarski kroli«. Tudi še ni gotovo, kateri občinski svetniki nai bi odstopili. Vendar pa je zagotovljeno, da dosedanji sistem občinske uprave, kakor tudi gospodarske smernice ne bodo spremenjene. Do odločitve pa pride baje v kratkem .
O Kdo bo novi predsednik Mestne hr«niln!co?
Sedanji predsednik Mestne hranilnice mr. Rihard Sušnik zaradi bolezni že dalj časa ne oprav'ja svojih predsedniških funkcij in namerava, kakor čujemo, to mesto tudi končno odložiti. Med odločujočimi gospodi v občinskem svetu in upravnem odboru Mestne hranilnice se že vrše podajanja, kdo naj zasede Izpraznjeno mesto. Zlasti zastopniki »gospodarskih« krogov odločno povHarja;o zahtevo, da mora biti Dredsednik iz njihovih vrst. Imenujeio se že kandidature.
0 Prva predstava »Slehernika« na Kongresnem trgu se vrši v soboto dne 3. septembra ob pol 8 zvečer. Pri predstavi sodeluje celotni dramski ansamb t gosp. Levariem v vlogi bogatina Slehernika, ves operni zbor in na koru Uršullnske cerkve zbor Glasbene Matice in orkester dravske divizije. Z montažo električne in telefonske nar>e-ljave, katero izvršuje mestna elektrarna in tvrdka Simens, se je že pričelo. Predprodaja vstopnic se
prične v četrtek t. septembra v blagajni v opernem gledališču, Zunanje po»etnike opozarjamo, naj po možnosti rezervirajo sedete v naprej.
0 »Prodana nevesta« se poje v nedeljo 4. septembra ob pol I popoldne na igrišču za Tivolskim gradom. Sodelujejo izbrani solisti, pomnožen operni zbor in orkester pod vodstvom kapelnika Nef-fata in pomnožen baletni abor z gosp. Golovinom na čelu. Predprodaja za »Prodano nevesto« kakor tudi za vse ostale predstave na prostem se vrši pri dnevni blagajni v operi počenši s 1. septembrom.
n p ytr steklenice In aparati
fm h* JK za vkuhavanje sadja. — Zaloga: —JUHI Hletn Ljubljana, \Vollova 4
O Zasebne »ob« za prenočišča poselnikov slavnostnih prireditev od 2. do 5. septembra se nujno rabijo. Naznanil« sprejema mestno odprav-ništvo (Mestni trg 27-111) do inkl. 1. septembra t, 1. od 8. do 2., od 2. septembra naprej pa velesejmski stanovanjski urad na glavnem kolodvoru ob 7, zjutraj do 11. zvečer. — Telefonska številka tega urada je 2720.
© Lestev se ni zlomila. Včerajšnje poročilo v Ponedeljskem Slovencu« o smrtni nesreči Alojza Požlifa popravljamo v toliko, da se pod Požličem ni zlomila lestev, ker je ostala cela. Požlič je sam omahnil z lestve, bodisi ker mu je poslalo slabo, bodisi da jo za trenutek Izgubil ravnotežje.
© Kje je utopljeučevo kolo? Se vedno naše občinstvo komentira nenavadno in lako tragično smrt Leopolda Čerina iz Stepanje vasi, ki je zavozil v Ljubljanico in utonil. Med tem, ko so njegovo truplo našli kmalu po žalostnem dogodku, pa dosedaj šc niso našli kolesa. V nedeljo so poklicni gasilci preiskali vso Ljubljanico od kraja nesreče pa do šentpeterskega mostu, vendar pa kolesa nikjer niso našli. Mogoče je, da se je v tragični noči polastil kolesa kak dolgoprstnež, ki je pri reševanju Čerina izvlekel kolo iz vode In jo z njim odkuril. Taki slučaji niso redki, da kdo ukrade kolo kolesarja, ki se je pravkar ponesrečil.
© Tatvine v Ljubljani. Kolarskemu mojstru Jožefu Peterci iz Kosez je neznan ljubitelj tujega blaga izmaknil na Sv, Petra cesti iz odprle veže 800 Din vredno kolo. — Gostilničarka Jožefa Ko-lenc je prijavila tatvino devet;h gramofonskih plošč. Kdo bi bil tak prijatelj glasbe, da bo na ukradenih ploščah poslušal stare šlagerje, kakor »Auch du wirst mich einmal betrii-ii-u-ii-gen* in »Ramono« poleg še aktualne marsejeze, gostilničarka seveda ne ve. — Tatovi niti sedaj , ko se že bliža konec kopalne sezone, kliub protestom vseh ljubiteljev vode in solnca, ne dajo kopalcem miru. Vedno in zopet se ponavljajo tatvine ob Savi. Trgovskemu pomočniku Vlad:mirju Modicu iz Predovičeve ulice je neznan tat odnesel pri To-mačevem vso obleko in perilo. Modic si je moral za silo nekaj obleke izposoditi, da je sploh mogel domov.
0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Balio-\ f c, Koligrrisni trg 12; mr. 1'slnr. S\. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 54.
KAWA
dnevno sveža pri
ifOAi. n hfosifeva c »o
špecerijr, delikatesa. zajutrkov
Nassnanila
L ubita na
Člane »Svete vojske« opozarjam na tedenske sestanke, ki se vršijo vsak torek ob 20 v Rokodelskem domu (Komcnskcga ulica). Drevi bodo važna obvestila (z ozirom na spremembo v vodstvu, nastalo ob izrednem občnem zboru) in razgovori. Vabljeni ludi drugi prijatelji treznostnega gibanja! — Tajnik »Svete vojske«.
Upokojeno nčiteljstvo ima svoj sestanek z od-borovo sejo v četrtek 1. septembra ob 10 pri Novem svetu, kjer se bodo odslej vršili redni mesečni sestanki vsak prvi delovni četrtek Ob označeni uri. Vabljeni vsi!
Fotoamaterji!
Povečave ,VftSi1' nppatiT.0T Vam
> uo/tvuvv |Cp0 ln p0(.eui napravi
lotooddelek Jug os ov. hmipame
Ljubi.ana	Zahtevajte ccnikl
Celje
Državna deška meščanska šola. Ministrstvo
prosvete jo odločilo, da je na meščanskih šolah plačati polovico šolnine iz 111. skupine. Zato si naj starši, ki želijo svoje otroke vpisati v meščansko šolo, takoj preskrbijo potrdilo pristojne oblasti o višini neposrednega davka, katero je pri vpisovanju predložiti, ker se bo nu podlagi tega izkazila določevala višina šolnine.
& Uradni dan zbornice z« T0I v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo (i. septembra od 8 do 12 v posvetovalnici Gremija trgovcev, Razlagova 8.
& Voglnjna »opot na dnevnem redu. Pred 14 dnevi smo že poročali, kako je začela Voglajna zopet smrdeti zaradi onih nesrečnih odpadnih voda iz VVestenove tovarne na Spodnji lludinji. Leta in leta so se borili prebivalci Zavodne in bližnjih krajev ob Voglajni, da se je zadeva lansko leto končno vendarle toliko uredila, du so čistilne naprave v tovarni vodo toliko očistile, da se je nehal oni neznosni smrad in da so mogli ljudje vodo uporabljati vsaj za napajanje živine. Pretekli teden pa se je zopet začel širili smrad, kakršnega skoraj ni bilo niti v časih najhujšega smradu. V petek zvečer je smrad okužil celo Zavodno, čutiti ga Je bilo na hribu Sv. Jožefa in celo v mestu. Smrdelo jo vso noč, tako da ljudje niso mogli niti spati pri odprtih oknih. Da je to prnv peklenska muka sedaj poleti (spati za zaprtimi okni!), o tem menda ni dvoma. V soboto zjutraj Je plavalo po Voglajni vse polno mrtvih rib, zastrupljenih od zastrupljene Vo-glajne. Preteklo nedeljo zvečer se je smrad zopet pojavil. Zjutraj naslednjega dne isti pojav, zopet cele trume zastrupljenih rib po vodah Voglajne. Prišli smo do zaključka, da se je najbrž čistilna naprava v tovarni pokvarila in se vodstvu tovarne zdi škoda za denar, ki bi ga morala izdali za popravilo. Zato apeliramo na javno oblast, naj se informira, kakšni so razlogi za ponovno onesnaženje vode iz tovarne, dn poleni nadalje ukrepa. Kako pa pridemo ljudje do lega, da prenaAamo lak neznosen smrad, »ko tovarna temu lahko odpomore?!
& Ostavka na držuvno službo. Sekundarij javne bolnišnice dr. France Pucelj je podal ostavko na državno službo, ker se namerava posvetiti nadaljnjim študijem v izpopolnitev svojega znanja.
& Šport. V nedeljo se je vrfila druga, oziroma četrta kvalifikacijska tekma za vslop v podzvezno ligo med SK Celjem in Atletiki. Ta tekma je končno veljavno odločila finalista za srečanje z ljubljanskim prvakom Slovanom, s katerim se bo moral boriti celjski prvak za vstop v ligo. Prvo tekmo jo odločil SK Celje v svojo korist z 2 : 1. Pričakovati je bilo lorej, da bodo napeli Atletiki vse sile, da si zagotovijo zmago vsaj na lastnem igrišču. To pričakovanje se je tudi izpolnilo. Zmagalo je z rezultatom 3 : 2 (1 : 1) moštvo Celja, ki je večji del igro prevladovalo in je nudilo dosli boljšo igro kakor pa Atletiki, ki so si skušali pomagati s sirovo igro, česnr pa sodnik ni znal preprečili. Sodnik g. Vidic svoji nalogi ni bil kos, zlasti ni znal preprečiti sirove igre.
Ptui
Usodni polnočni streli. 28 letni posestniški sin Martin Plohi iz Sodincev. občina Pervenci, se je vračal domov v soboto ob polnoči od sosedovih, kjer je bil na obisku. Komaj je prestopil dvorišče, je skozi noč odjeknil odmev dveh zaporednih strelov iz lovske puške. Prvi strel ga je zadel v levo roko, drugi pa v trebuh. Plohi je videl, kdo Je oba strela oddnl iz listnjaka. Spoznati ga je mogel radi mesečinega svetla. DomaČi so takoj prihiteli iz hiš* in nudili onesveščenemu ranjencu prvo pomoč in ga prepeljali v ptujsko bolnišnjCo. Poškodbe »o hude, ker so se šibre zarile globoko v- roko i9 trebuh; ranjena so tudi Čreva. Napadalec je po izvršenem dejanju pobegnil in ga zasleduje orožništvo. Že lansko lelo je isti fant poškodoval nekoga pri nekem lepežu z nožem, zakar je bil obsojen na sest mesecev ječe. Radi odškodnine za poškodbo pa tečo civilna ložba. Tozadevna razprava se bo vršila te dni pri sodišču.
Spoštuj četrto božjo zapoved! V bolnišnico so pripeljali posestnika Franca Merca iz Zalila s težkimi poškodbami po vsem telesu, katere sla mu prizadjala lastna sinova ...
Iz zasede je zamahnil napadalec s sekiro proti posestniškemu sinu Alojziju Pavku iz Placarja ler mu odsekal Iri prste leve roke in mu prizadjal globoko rano na čelu. Pavka so prepeljali v bolnišnico, za storilcem pa poizveduje orožništvo.
Poirvedovaniet
Avto-scsalka s pripravo za nameščanje gumijevih obročev se je našla. Dobi se; Galjevicu 38.
Triptih o Budapešti
France Stelč.
I.
Polip.
Mesto, ki s svojo lepoto opnja —
Kakor vino je iskra, piješ, pa ne Opaziš, kftj si izpil.
Kakor cvet je dehteča, sredi zelenja žari.
Kakor zvezda blešči. Roko iztezaš sredi noči, nisi dosegel, ne boš dosegel, s čarom opajft le tvoje oči.
Lahek si 1u kot pero, neopaženl dnevi teko. Dnevi in tedni. Teden minil je, minila sta dva, potnik Se vedno v lice JI išče, njenih potez ne spozna.
Na goro povzpnem se, da od tam jo objamem, da ji lice spoznam, (la ji dušo odkrijem. Na goro »e vzpnem, na svetega Janeza grič, na Svabsko goro — ,na griču svetega Gerharda končno očaran obstanem. vsa me prevzame. Tiho se bliža večer, senc in svetlobe ji čar vsako potezo Izriše v mikavnem razmrežju, dokler se noč s pajčolanom ne skloni nad njo. dokler z višin me ne spremi nazaj med hrup in vrvež velemesta.
Tako sem jo gledal s svetegn Gerharda gore, z gore, kjer nI miru, ni zdravilnega sproščenja kakor na Akropoli. Gledal sem jo, kako ob Donave vodi težko leži koi polip, požrešni, leni polip, ki bi najraje k sebi pritegnil tudi nebo; vidim, v zrcalu ga vodnem lovi, pa vem, da ni ulovljivo. Lovi, le lovi, polip, v zabavo je meni ta igrn!
Požrešni polip! Oči so njegove Velike, kupoli svetega Štefana in parlamentu; obe prodirljivo buljita v zrak. Sv. Gerhard pod mano, nadčloveški junak, energično s križem dviga roko, a ga komaj kroti, v strmenju zadržal je njega oBI, da vfm: ta polip iz strmenja se več ne zbudi —
Opazujem lo mesto: zares le polip, a svojevrstna vseeno je njega lepota: Hrbtenica to lepoto je Donava, vse ti dele razkaže, neumorno te vodi do njih. Ogromne prsi so Buda; mlče tp njen zeleni breg z dlademom-gMdofn nn glavi. Velikanski trup pa je I'e.«ta. Pas njegov Je obrežje, pač eno najin ikavnejšlh na svetu. Noge si koplje v Tosali in vodah Mostnega loga in Mnrgaretinega otoka.
Z obredja ob PeMi užljeS največ lepot od gore sv. Gerharda mimo monumentnlne krone grajskih ualač do slikovite skupine s cerkvijo (v. Ma-
tije In bavijo ribičev. Neprestano te mika to obrežje in pogled nroti njemu. Zjutraj li vse vzha-jajoče solnce pozlnli, čez dan li razkaie vso lepoto pogledov in nienjajooih se slik od juga, zvečer pa jo vse razsvetljeno: kakor bajka iz srednjega veka je cerkev sv. Matije, kakor jaslice v breg temnega mahu postavljene je spomenik sv. Gerharda, štalica, vsa v luči potopljena.
Ce gledaš od juga, ko te brod po vodi prinese nll pot mimo Franc Jožefovega mostu ob Pesti privede, je Buda s Hildebrandovim gradom podobna ogromni ladji, ki jo pristala v velikem pristanu ob reki, »tolpi v ozadju pa kakor jambori Štrlijo pod nebo. Ta ladja jo posebno lepa v obrisu, kadar jo oblije mesečina ali pa v predvečernem sijnnju, ki jo od Zadaj objame od zapnda.
Peštanski breg je dunajski Ring. Celo v arhitekturi je sorodnost med njima. — Vsak od njih potnika vodi mimo velikih, nepozabnih kulis, nobeden pa mu srca svojega mesta ne razkrije.
Gora sv. Janeza ti pokaže Budapešto v globoki daljavi. Ko jo večerno solnce obsije, jo kakor razglednica, polož.ena v dioraino kulise bregov, na knterih robu stojiš in jI dajo čudovito mikaven okvir.
Takih mikavnih okvirov iina tudi posebno gora sv. Gerharda več. Podobno pinijam slikovito razra-sčeni borovci so ti kot bogata rokokojska mreža, skozi katero zreš sanjo nedosežne lepote. Če si akacije izbereš in ž njimi vokviriš pogled, ti zraven opojno duhtijo in z venci ovije,jO sliko.
P« tudi biidapeštanski mostovi li kažejo lepote kot jih bo malo na svetu. Kako je z brega pod spomenikom sv. Gerharda Elizabetlni moeit čudovito vjel v svojo mreže pravljično mikavno skupino sitolpov pred frančiškansko cerkvijo ob Appo-nytjevem trgu! Kaj li zno poknzati s trga sv. Ger-hiirdn Franc Jožefov most! Kako neprekosljivo predstavi tvojim očem Szecsenyijev viseči most — parlament 1
čudna, nepozabna lepota pa jc tudi v buda-peManskih mostovih samih. Kolikor oni potniku povedo o lepotah tega mesta, toliko znn tudi ono pričati o njih. Posebno pa Gerhardov grič: Samo-umljiva energija jih nosi z brega na breg, ko so v Donave vodnh zrenlijo; ko se na njenih vnlovih ziblje njih slika, se skoraj zbojiš, da jih odplove, da jih odnese. Vendar ti veš. da igrivo, za pljuske vodA nedosežno visijo kakor mreže, ki jih Je ribič mpel, potem ko je vlovil, da bc v solneu pemušijo.
i Pajek človeški se plazi po njih, kot sanjo jih smelo je spredel od brega na breg.
Ko zreš na to mesto, se spomniš na Zagreb: Mir reprezentance, torišče zgodovine na bregovih zapadnegn brega reke, ki ti nadomesti Jelačičev trg in llico, na vzhodu pa bučnost sodobnega življenja, možnost razvoja do kar neomejenih obzorij!
Budapešta leži na enem najvažnejših predelov Evrope, ni brez podlage, če jo Madjari radi imenujejo srce Evrope. Vendar je srce predvsem križišče vseh energij, zbirališče in oddajališče, Budapešta pa je v prvi vrsti le predel, meja, ki usodno loči, čeprav tudi spaja. Na zapadneni bregu Donave se je v središču mesta ustavil val, ki ga je v Švici pognal v valovanje evropski kontinent — Alpe. Kakor pri Dunaju ali v Slavoniji izzveneva tudi tu vzlovanje v liričnih ljubkih gričkih, blagoslovljenih z gozdnim bogastvom in vinom. Na vzhodnem bregu mu stopa z veliko večjo energijo, kakor jo kaže zapadni, geografski evropski vzhod, ravnina, stepa, pusta nnsprot. Tu pa ne dovoli počitka očesu, ne misli, ne Čuvstvu; neugnnno poganja ritem misli in čuvsiev vse dalje, vse dalje v neskončnost; do utrujenosti mami oko naprej, naprej do obzorja, da v meglah zasluti žerjavji vodnjak, pastirja nn konju, v oblake prahu zavite črede, pa klone, ker ne obvlada pogleda. Tudi uho odpove; kar sam se-zaganja vanj ritem pustinske melodije, krik, melanholična, otožna razdegnjenost pesmi, ki opaja čute, pa jim ne dovoli počitku, čudoviti ritem ravnine I
Nekoliko njegovega duha je nljusknilo ludi do nas, do naših Slovenskih goric, Haloz in goričkih hribin Slovensko Krajine. Tam nekje nn prostoru med njimi in Donavo leži pokopana usoda Slovun-slva v srednji Evropi — premočen je bil val, ki je pljUSktlil pri Peš t i čez breg! ln vendar se mi zdi ,da tudi v naših Žilah še živi del tistega velikega ritma, ki polje od Mure do Urnlskih bregov in še za njimi do srednjeazijskih gorovij.
Pa saj smo I ti v Hudapešll tudi prav dobesedno nn razpoki svetov: iz osrčja zemlje bruhajo vrelci na Margaretlnem oloku, v Budi, pod Ger-hardovo goro —
Vulkanska so tvoja lin, vulkanske so duše tvojih ljudi. Kaj nosiš, BudflpeŠta, Evropi?
Budupešla — ogromni polip, ki gn gledam pod seboj, je plod polnoletnega sinotrenegn dela, napora madjarskegn naroda, da se uveljavi v svetu. Kndar jo opazujem, mislim na Belgrad, njegov ne-
verjetni razvoj po svetovni vojni, a sem prisiljeiV priznati, da je njegov naravni koncept neprimerno večji kot njen. Kakor danes v Belgradu sedanjost neusmiljeno gazi preteklost, lako je ludi v Budapešti sodobnost popolnoma prerastla preteklost. Deloma celo v Budi, ki je torišče njene zgodovine. In to ne vedno srečno. Samozavest prebujenega naroda je narekovala marsikaj, kar bi se bilo dalo l-eeltl sicer skromnejše a z večjim dobičkom za bodoče rodove, ki bodo gotovo želeli sami prečl-tati dokazila svoje zgodovine in bodo z nami vred nejevoljni, če jih bodo morali čltati v jasnih, čeprav še tako točnih prepisih, ki jemljejo vsako možnost ponovnega, mogoče le še točnejšegn tolmačenja. To velja posebno za cerkev sv. Matije z njeno estetsko sicer močno učinkovito okolico. Brezhibno pa so vsaj v zunanjžčini dopolnili Ililde-brnndov kraljevi grad.
V Pešti pa je preteklost že kar čisto zabri-sana. Le tloris ob Donavi govori še o preteklosti, sicer pa večinoma samo napisi na novih stavbah govore o tem, kje so bila kaka mestna Vrata ali kaka važnejša zgodovinska stavba. Vse drugo se je pokorilo novemu ritmu, ki je ritem zbirališču prometnih žil, katere kažejo s svojimi glavnimi Črtami v neskončnost ravninske okolice. Vseeno pa ta novi ritem ni popolnoma premagal preteklosti, ki se je le že toliko zrastla s prostorom, kjer je živela in delovala, da je preprečila Idealno osredotočenje teh žil. V obrežnem jedru Pešle, ki ga po dunajskem vzoru oklepa rlnk (kttrflt), se jasnost pogosto obupno zameša in OtežkoČn potnikovo orientacijo. Pešti namreč maiijktt tistega Idealnega središča, ki je tnko značilno zn shira mesta; njeno jedro je drugačno kot v drugih mestih, kajli to njeno jedro je lista hrbtenica njenega estetskega organizma, o kateri smo govorili na začetku, Donava. Ta pa ni središče v dobesednem pomenu, ahipnk predvsem hrbtenica: prstan na prstan se niza z mostovi In ujema posamezne prometne smeri, prslan na prstan se niza t valovi in se zdi dn plove, plove; da ž njimi vred plove iz osrčja Evrope v naročje Orietitn. To, na gibljivi, večno nemirni Irak veletokn nanizano središče budlmpeSt. prometu so torej sklada z lepotno hrbtenico tega mesta, l udi ta je večno v valovanju; od jutra d« večera, po dnevi ln po noči neumorno ustvarjajo razpoloženja, slike, utlso, Znto BudnpeSta lepotpo lako opaja, Kar je neulovljivo, nos večno mlce, je večno lepo I
Dnevna
Inserentil
Učinkovitost oglasov v »siovencu«
potujejo laskava priznalna pisma »Da se je naša trgovina tako krepko razvila, »e imamo zalival.ti v prvi vrsti Slovencu! izjavlja konfekcijska in manufakturna trgovina F. in I. Goričar v Ljubljani. V Vašem interesu je tedaj, da inserirate v »Slovencu« posebno za velesejem.
Inaeratni oddelek »Slovenca*.
Koledar
Torek, 30. avgustu: Rozu Limunsku, devica; Pumatij.
Ostale vesti
—	Kongres bivših bojevnikov. V ponedeljek 29. t. m. ZVeder potuje skozi Ljubljano jugoslo-venska delegacija nu kongres Fidaka v Lisabono. Člani delegacije so: MIlan Radosavljevič, predsednik Združenju rez. oficirjev, .toksini Uujič, general v rez., polkovnik Lujo Lovrič, predsednik Zveze vojnih dobrovoljcev in znani vojni invalid, Milan Miškovifi in naš rojak Vladimir Perše. O delovanju kongresa in o potovanju naše delegacije bomo podrobneje, poročali.
—	Kongres narodnih noš v Ljubljani od dne 3. do 5. septembra. Predsedstvo propagandnega društva nujno vabi vse svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži službe božje dne 4. septembra t. I. na Kongresnem trgu. Zbiranje narodnih noš ob pol 9 pred univerzo. Udeleženci se naprošajo, da bodo njihove narodne noše v smislu predpisov društva. Po sprevodu bodo najlepše narodne noše in skupin* na velesejmu nagrajene s 100 diplomami. Udeležence nadalje opozarjamo na veliko ljudsko zabavo, bajno razsvetljavo in ognjemet na čast gostom na vrtu hotela Tivoli. V primeru slabega vre-msna v notranjih prostorih istotam. Na to ljudsko zkbavo imajo udeleženci s kongresnim znakom in oni v narodnih nošah prost vstop, sicer pa je vstopnina 5 Din za osebo. — Priglašene! izleta na Jadran se obveščajo, da je zadnji prijavni rok do 2. septembra, ob katerem roku mora biti plačana tudi udeležnina 550 Din za tretji in 750 Din za drugi razred po poštnih položnicah ali osebno v Kongresni pisarni na velesejmu. — Predsednik.
Krepčiln hočeš, brate? Poznam kotiček zate, v „DaJ'Dam" jo mahneva, da si oddahneva.
—	Črni premog v Sloveniji. Rudosledec g. Ferdinand Ošlak lz Maribora, ki je, kakor smo pred tedni v našem listu poročali, v konjiških okoliških občinah odkril zaklade črnega premoga, je po dolgem raziskovanju tudi v občini Košaki (preje Laj-Uršberg), ki meji na dravsko prestolico Maribor, izsledil prav pomembna ležišča črnega premoga. Odkril je več žil zelo dobrega črnega premoga, ki bo imel okrog 8000 kalorij. Prostosledi ležijo tako blizu kolodvora, cest, električne napeljave, industrijskih velekonzumentov, premogovnih prekupčevalcev itd., da bi bilo iz lokalnih in gospodarskih vidikov zelo koristno, če se poklicni faktorji zavzamejo za tako važno odkritje.
—	Obiskovalce slavnostnih prireditev v dneh 3. do 5 .septembra nujno prosimo, da naznanijo stanovanjskemu uradu ljubljanskega velesejma vsaj do 1. septembra svoj prihod in želje glede prenočišč (skupno, hoteli, privatno). Ker bo za te dni naval tujcev ogromen, je neobhodno potrebno, da je stanovanjski urad že naprej obveščen glede števila skupin in načina nastanitve.
—	Izbira šol. Sedaj, ko se zopet odpirajo vrata raznih šol, imajo starši polno skrbi, kam bi vpisali svoje otroke, da bi jim za poznejše življenje na|-bolje ustregli, V današnjih težkih časih je pravilna izbira tem važnejša, K sreči smo dobili nedavno temeljito knjigo, ki bo v tem pogledu lahko premnogim dobro rabila, da se bodo mogli bolje orientirati o možnostih in izgledih v raznih stanovih oz. poklicih. Je to obširno delo »Akademski poklici«, ki ga je sestavil dr. Lovro Sušnlk in izdalo Slov. kat. akad, stareSlhstvo v Ljubljani. To podala v splošnem delu poteg tehtnih nasvetov glede izbire poklica sploh v posebnem pogla^u pregled raznih naših Sol ter navaja vse možnosti prehod.-* Iz ljudsks oz. več ali mani razredov srednje šele v razne druge, zlasti strokovne ioi; odn, v praktično Življenje. Obsrfno obdelano je v njej tudi pereče vprašanje, kam z žensko mladino, V teh ln drugih opisih nudi knjiga neprimerno več, kot bt kdo sodil po naslovu, ln kogar te stvari količkaj zadevajo, bo storil prav, če si |o še te dni ogleda,
—	Služba okr. cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine fazplsuje na osnovi § 31 takona o banskl upravi v območju okr, cestnega odbora v Krškem službeno mesto banovlnskega cestarja in sieer nn banovlnskl cesti KrSko-Turn-?lanlea od km 6.000 do km 14.00.
—	Zn učenke nrSulInske ronliio gimnazije v Ljubljani, kolere bodo stanovalo v samostanu, ni potrebno, da se t. septembra osebno vpišejo; zadošča že dogovor z njihovimi slnrši po opravljenih sprejemnih Izpitih v juniju. Tudi učenkam drugih razredov se ni treba osebno javiti. V zavod nuj pridejo vse v petek, dne 9. septembra. V soboto, dne 10. septembra bo v domači cerkvi ob 8 otvorltvenu služba božja. Takoj
kronika
nato prične rodni pouk. S tem je popravljeno tozadevno naznunilo v »Slovencu« z dne 23. avgustu 1932.
DAJ slado DAM led.
—	Na drž. realni gimnaziji v Kočevja se bo
vršilo vpisovanje za šol. leto 1932-33 takole:
a)	za I. razred dne 1, septembra 1932 od 9 dalje;
b)	za II—IV. razred dne 2. septembra od 8 dalje;
c)	za V.—VIII. razred dne 3. septembra od 8 dalje. Dijaki zunanjiki se bodo vpisovati tudi dne 2. in 3. septembra. V izjemnih in dobro opravičenih slučajih se bo vršilo vpisovanje še 4. in 5. septembra dopoldne. S tem rokom se vpisovanje zaključi. Učenci I, razreda, ki so napravili sprejemni izpit na tukajšnjem zavodu, imajo svoje dokumente v pisarni; učenci, ki so napravili sprejemni izpit za L razred na drugem zavodu, pa se žele vpisati tukaj, naj prineso predpisane dokumente s seboj. Vsi ostali učenci naj se izkažejo pri vpisu z zadnjim šolskim spričevalom, dijaki z drugih zavodov pa naj prineso s seboj tudi krstni list. Vsak dijak mora predložiti ob vpisu potrdilo o davkih, plačati šolnino v gotovini in prinesti kolek za 50 Din za prijavnino. Poleg tega mora plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito. Stroški za tiskovine se bodo pobirali pozneje. Pojasnila glede odmere šolnine so nabita na uradni deski.
—	Pri težkočah v želodcu in črevih,
pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josel« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josel« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Izletniški vlak Ljubljana—Belgrad 2. septembra. Direkcija državnih železnic nam sporoča, da bo vozil posebni izletniški vlak Ljubljana—Belgrad s popustom dvetretjinske vozne cene dne 2. septembra samo, ako se bo priglasilo najmanj 400 izletnikov. Vsi izletniki, tudi oni, ki bodo vstopili v posebni izletniški viak v kaki vmesni postaji, plačajo znižano vozno ceno iz Ljubljane do Belgrada in nazaj. Znižana vozna cena znaša za II. razred 267 Din 50 par, za III. razred pa 134 Din. Izletniki, ki bodo prispeli v Ljubljano odnosno Zidani most z rednimi potniškimi vlaki in prestopili v izletniški vlak, imajo pravico do dvetretinskega popusta tudi za vožnjo do teh dveh priključnih postaj oziroma za povratek v prvotno vstopno postajo. —i Izletniški vlak ho postal v vseh onih postajah, kjer se bo priglasil kak udeleženec, zato naj se interesenti nujno prijavijo pri društvu »Put-nik« oziroma pri šefih postaj.
—	Izlet nn Jndrunsko morje. Ker sc obračajo interesenti nu velesejmski urad po informacije rudi izletu na Jadransko morje ob priliki »Kongresa narodnih noš v Ljubljani«, iz-javlju urad Velesejmu, da ne 011 ne Kongresni odbor za narodne noše ne organizirata ali sploh sodelujeta pri izvedbi tega izletu. Tozadevno organizacijo ima v rokah edinole »Propug^d-110 društvo zn očuvunje narodnih noš v Ljubljani. Kongresnemu odboru, katerega član je Velesejem, pa je poverjena organizacija kongresa narodnih noš.
—	Opozorilo! Josip Draksler, zastopnik v Ljubljani, Idrijska ulica II ni več upravičen prejemati naročila, ne denarja za mene. Frido-lin Bischof, tovarnar Mobilnih lestev, Maribor.
—	Mednarodni velesejem v Pragi bo v dneh od 4.— 12. septembra. Pojasnila in legitimacije daje Češkoslovaški konzulat, Putnik in Alomu Compnny.
—	»Franz-Josef« grenčica ureja tako važno delovanje črevesja.
Ne moreš v šolo ? Vzgoji se sam !
Nauči so sam vseli stvari, ki jih potrebuješ za »voj uspeh v življenju! Krepka volja! V lotu dni znaš vse trirovslio pred .ete. kakor tudi za drutne in katerikoli svetovni jezik. — IMSi nu Dopisno Šolo v LJubljani. PrftJnkovn 8, ali pn se oitlasi sam. Informacijo zastonj. Uradne ure
8-12, 2-11. nedelja 10—11'
Trbovlje
Na izletih. Lep nedeljski dan jc vzdrumil Trbovcljčane, da so se dvignili in pohiteli ven iz Trbovelj, da pozabijo skrbi, ki jih tarejo doma.
Na Kumu je vso polno mrgolelo Trbovclj-čanov iu 11 rastničanov, kamor jih je vabilo Kumsko prošenje in pu ubstinentsko zborovanje, ki ga je sklical g. posl. Pavlic, Na Kumu je povabil g. Pavlic tudi brezposelne, kjer jim ie preskrbe! brezplačen prigrizek. Vola in teleta je dal na rn/.nlu peci. Potrebni in radovedni so ne /brali, da v /druvetn razpoloženju na lepem In razglednem Kuinu pozabijo na svojo bol, ki jih mori doma. Gasilci so prihiteli na Mrzlico. Fantje KPD so šli v št. Jurij ob Taboru, kjer so gostovali t lopo ljudsko igro »Pri kapelici«. — Športniki so tekmovali v Zagorju, kjer so odnesli lepo zmago. Najboljše pa je pogodil Mladinski pevski zbor, ki je pod \odslvom g. Goeogrenen priredil v prostorni Zagorski župni cerkvi lepo tmpeli cerkveni koncert. Prireditev je nudila vernim Z&gorjunoin prav umetniški užitek, mladim pevcem pa užitek. ki dviga k duhovitosti. Zavedajmo se, da le izleti, ki so organizirani Inko, da morejo vsakega doslednega katoličana duhovito vzgajati, no času primerni in dosego jo svoj namen!
Strelsko družino so ustanovili v Trbovljah. Zo predsedniku so izbrali g. inž. Cotlčn. Strelišče imajo na Dobrni, kjer je bilo strelišče nekdanjih veteranov.
Občinsko Izolirnlco v Hrastniku je kupil /a 300.000 Din trgovec šoper. Menda misli v tijcj urediti skladišče /a svojo trgovino z moko Iu deželnimi pridelki.
Vse šolske potrebščine dobite |k> zmernih (■(Minli v Zadružni knjigarni na Vodah.
Novi grobovi. Umrli so: Odla/ek Jožef, upokojeni paznik, star 69 let, /odela ga je možganska kap. Susec Janko, trgovski pomočnik, slar 25 let. vsled pljučne jetike in 3-letni sinček rudarja Rozmana Ivana ter mala Marija OKornova. hčerka podurndnika. — Prizadetim naše tožaliel
Maribor
Reorganizacija občinskega gospodarstva
Združitev mestnih podjetij v gospodarsko enoto.
Maribor, 27. avgusta.
Občinsko gospodarstvo našega mesta se nahaja pred preobratom, ki zna postati za nadaljni razvoj mestnih podjetij dalekosežnega pomena. Izvršila se bo reorganizacija celotne uprave podjetij na ta način, da se jih združi v gospodarsko enoto pod skupno upravo. Gospodarska politika mariborskega mesta bo tako osredotočena v enotni instituciji, ki se bo vodila na strogo komercialni podlagi, da se tako osposobi mestna podjetja v težki borbi za obstanek, ker trpe prav tako kot zasebni obrati pod pezo kritičnih gospodarskih razmer.
Z vprašanjem komercijalizacije mestnih podjetij so se bavile že prejšnje uprave in storilo se je na tem polju že mnogo važnega. Pred vsem so se obrati pod bivšimi občinskimi upravami modernizirali; zastarele tehnične naprave so se namestile z novimi stroji, da se je obratovanje znatno razbremenilo. Omenjamo tu pred vsem mestno klavnico in mestno plinarno ter vodovod. Ustanovljena pa so bila tudi nova podjetja, pred vsem mestno električno podjetje, ki se je razvilo v najmočnejšo gospodarsko oporo mariborskega komunalnega gospodarstva. Sedanji ukrep združitve podjetij pod enotno vodstvo bo le nadaljevanje prizadevanj, da se osposobi konkurenčnost komunalnih podjetij ter zviša njihov doprinos. Že pomladi je občinski svet izvolil poseben reorganizacijski odsek, ki se je bavil z možnostmi izprememb v občinski upravi. Rezultat odsekovega dela je predlog o ustanovitvi skupnega gospodarskega urada. O predlogu bo končnoveljavno odločal še občinski svet na seji dne 1. septembra.
V novem gospodarskem uradu bo združeno trgovsko vodstvo podjetij: knjigovodstvo, bilanci-ranje, dopisovanje itd., tako, da bodo vsa podjetja na zunaj nastopala kot enotna gospodarska enota. Samostojnost pa ohranijo obrati v vprašanjih tehničnega značaja. Neposredno nadzorstvo nad uradom bo vršil poseben nadzorni odbor, katerega bo izvolil iz svoje srede občinski svet. Vrhovno vodstvo bo seveda v rokah mestnega načelstva.
Ni mogoče sedaj presoditi posledic lega korak«. Dani so številni predpogoji za uspeh, pr«v tako pa je mnogo opasnosti, da se poizkus ponesreči. Pred vsem bo prvenstvene važnosti vprašanje, komu se bo izročilo vodstvo nove gospodarske institucije. Prav tako je predpogoj vsega strogo trgovska podlaga. Kaj lahko postane taka centrala le ovira za razvoj posameznih podjetij. Vse skupaj predstavlja pač zaenkrat poizkus, katerega posledice bodo vidne šele kasneje.
□	Dobrota je sirota. Mnogo nadlege delajo podeželskemu prebivalstvu postopači, ki pod krinko brezposelnosti samo iščejo prilike za tatvino in druge nepoštenosti. Žrtev takih rokovnjačev je postal posestnik Ivan Mlakar v Slivniškem Pohorju. Preteklo soboto popoldne sta prišla k hiši dva moška ter ga prosila za delo. Kmet je bil voljan oba sprejeti ter ju Je prosil, naj samo malo počakata, da izvrši nujen opravek. Ko se je čez nekaj minut povrnil, ni bilo dvojice nikjer, zato pa ga je čakalo v hiši žalostno presenečenje. S čudovito hitrostjo in spretnostjo sta oba rokovnjača izrabila kratko kmetovo odsotnost. Pobrala sta mu vso gotovino, katere je bilo v našem denarju in šilingih za 5 jurjev; vdrla sta v omaro ter odnesla vso boljšo obleko. Prisvojila sta si nadalje tudi hranilno knjižico glasečo se na znatnejšo vsoto denarja. Kmet je občutno oškodovan ter čisto obupan, ker so bili prihranki plod dolgoletnega žuljavega dela in pritrgovanja. — Orožništvo zasleduje rokovnjače ter je upati, da se ne bosta dolgo veselila svojega lahko pridobljenega plena.
□	Skozi okna kradejo. Sobe v pritličjih niso ob odprtih oknih nikoli varne. Izkusila je to Matilda Hudoba na Frankopanski cesti. Skozi odprto okno ji je sunil nekdo par dobrih čevljev ter izginil s plenom pod pazduho neopažen.
□	Poceni grozdje. Dobro kupčijo je napravil brihtni trgovec, ki je pripeljal iz Haloz včeraj na mariborski trg poln tovorni avto sladkega grozdja. Prodajal ga je kilogram po 4 Din, dočim smo ga dosedaj plačevali na trgu še po 8 Din in smede-revskega celo po 12 Din.
□	Preložitev poravnalnega roka. Z ozirom na obsežnost poravnalnega postopanja Sladkogorske tovarne lepenke in papirja je odpadel na 25. avgusta določeni poravnalni narok; novi narok se je določil na dne 15, septembra. Rok za oglas prijav se je podaljšal do 9. septembra.
□	Lepi uspehi šahovskega mojstra Pirca. Vasja Pire doseza na svoji turneji po naši državi izredno lepe uspehe. Dosedaj je igral »tmultanke v 7 mestih. Skupno je dobil 127 partij, remiziral je 27 in izgubil tudi 27 partij. Vasja Pire nastopa sedaj v Splitu in v sredo igra na Sušaku.
□	Boben poje. Dne 21. septembra se vrši na mariborskem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 302. Cenilna vrednost znaša 21.119 Din, najmanjši po-nudek 14.079 Din 34 par,
□	Povečanje gledaliških družabnih prostorov. Narodno gledališče je zaprosilo občino za prepustitev čakalnic bivšega kina Apolo; iz teh čakalnic in vhoda namerava gledališče prirediti nov vhod in družabne prostore, ker so dosedan|i nedostatni.
□	Posestna izprememba. Geomcter Adolf Gotz je kupil hišo na Aleksandrovi cesti 83 od Franca in Marije Vrečko za 246.000 Din.
□	Za gradbo lesenih stanovanjskih hiš, o katerih smo svoječasno pisali, je zlasti mnogo zanimanja med člani zadruge »Železniška družina«. Prihodnji občinski svet bo sklepal o prostoru, na katerem se bo postavila nova lesena kolonija.
□	Oposorilo roditeljem, ki hočejo vpisati učence v meščansko šolo: Radi odloka ministrstva prosvete se vplačuje pri vpisu v meščansko šolo Šolnina v polovični višini od one za srednje šole. Pri vpisu se mora torej vsak učenec izkazati s potrdilom pristojnega davčnega urada o višini letnega davka, ki ga plačujejo roditelji.
□	Slovesno obljubo je položil včeraj v tukajšnjem frančiškanskem samostanu klerik-gimnazi-jec brat Mariofil Jelene. Mladi brat je doma iz Slivnice pri Celju, kjer se je rodil 17. januarja 1911; v samostan je stopil 25. avgusta 1928.
□	Iz sodne službe. Prvi državni pravdnik dr. Jančič je nastopil svoj redni letni dopust. Nadomešča ga državni pravdnik dr. Zorjan.
□	Dr. Marinič Franc, Trubarjeva 11, zopet redno ordinira od 9—11 in od 14—16.
□	Občinski urad Radvanje opozarja vse one, ki imajo grobove nu Radvanjskem pokopališču, da traja posestna pravica za grobove 12 let. Kdor ne plača podaljšanja, zapade posestim pravica do groba. Po preteku tega časa si Iudi pridrži občina pravico. da grob prekoplje oziroma ga uravna v novo določeno vrsto. Istolnko se mora občina obvestili do 15. oktobra t. I. glede sajenja dreves lin pokopališču. — Občinski urad Radvanje.
BBHOVEC		PLANINKA ČAJ BahovecCisti blago, Izlo-tuje kislino In pomlajuje Vaš notranji organizem. Zavitek Din 20-— v apotekah.
Vi		
m	THt7J rnnM|	
		
Državno prvenstvo
Pretekla nedelje je odločila, kdo l>o sodela-val v ožjem državnem prveustvil. Odločila sino rekli in sicer to \ skupinah, kjer je bila situacija do zadnjega nejasna, zato je pu \ naši,
nismo računali nu kak uspeli, k.u naenkrat nastal preobrat. Maribor, novlner v državnem prvenstvenem tekmovanju ima možnost, da pride v finale. Z zmago nad Gradjonskim 3 : u. si jo popravil pozicijo. (XI protesta, ki gu je vložil proti verificiranju tekme /. Vietorio.' zavnd usoda Maribora, ker je krivica očitna, bo nuj-brže Zveza protest ugodno rešila. Potem mora Maribor še premagati Primorje in seveda v ponovni igli tudi Vietorio, s tem bo imel 12 točk, kar mu bo zadostovalo, <la pride pred Vietorio ali Gradjanski. 1 speli naSemu nogometu je priboril torej novinec. Zato sta pn dosedanja re-pre/.entantu slovenskega nogometa tako Odpovedala, du na njuno mcdsel>ojno tekmo nili gledalcev ni bilo. Pač resen opomin klubovim vodstvom, da tako ne gre naprej. Treba bo temeljite izpremembe, ne samo \ igri. temveč tudi v načinu igre. Ni vseeno, kuko se /mapa. Občinstvo v Ljubljani je vajeno lepe nogometne igre iu ne prctcpuvunju. Tudi zadnja tckuia ni bila dosti boljša. Slab sodnik je povzročil, du so igralci izgubili živce, .še bolj seveda napad na Jaksiča. ki je obležal nu igrišču. Po tekmi je Jukšlč Izjavil, dn *e mu še nikdar ni zgodilo, da bi dobil udarce po glavi, ko je žogo že držal. V korist, klubov sumili Iki, ako napravijo med igralci red in jili name igrati fuir. Kani Itonio prišli, ako si bodo igralci med igro iskali zadoščenja s tem, da bodo soigralce nupuduli. Nogomet je iiorhcuu igra, ki |ia ne obstoja v lem, du se poškoduje nasprotne igrulcc. /a vse incidente nu naših igriščih mi pu v prvi vrsti odgovorni ljudje, ki delegirajo nesposobne sodnike. Za naš denar naj pridejo sposobni sodniki, ne pn tak:, ki so željni toletu!
Odločilno 1 M,rbo sta bila v Zagrebu stani rivala I lusk iu Concordia. Igra je odločala, kilo od teli dveh pride v finale, Knuko število točk sta imela oba. 'Torej vsi predpogoji /a napeto igro. Obe moštvi izredno nervozni, o usodi je odločulu srečal Ta je bila zopet naklonjena Concordiji in simpatični akademiki, ki igrajo najlepši nogomet v državi, letos zopet ne pridejo v finale. Concordia je /nuigula / 2 :0. Borim je bila polna dramatičnih momentov, ko je žog a bila že v golu Concordie, pa jo je vedno kdn odrinil. Hajduk jo v Splitu gladko odpravil Slavijo i/. Oisjoku /. 2:0. tako da sta Hajduk ili Concordia i/ druge skupine dva flnnllstn. Za njimi pridejo belgrajski klubi. Iudi tu je padla odločitev šele v zadnjih igrali. Trije -o bili na prvih mestih: Jugoslavija. BSK in Slavi ju. Vsak od teli treh je imel enake izglede na tretje mesto. Kakor hitro bi v nedeljo /uiugnhu Sla vi ju in BSK. gladko i/.|w<lo Jugoslavija, oziroma obratno. Toda belgrajski klubi imajo /vf. toliko rutine, du jili slabši klubi ne morejo. presenetiti, lako jc Jugoslavija gladko Mna-gula s 5:0. korist pa jo imela od negotovosti, kajti na igrišču je bilo kljub silni v ročini okoli T000 gledalcev. Drugi belgrajski klub, ki je bil v nevarnosti. RSK. je nior.il v Skoplje, kjer je gladko odpravil SŠR z 9 : 2. Ker je tiidi Bask zmagal /. Mačvo /, 8:0, ima Belgrad v ožjem tekmovanju vse tri zastopnike. Zagreb in Belgrad sta se torej dobro odrezalo. V četrti sklipi« i je poleg Basku drugi linaliist Vojvodina. V Sarajevu je skopi,junski Gradjanski. ki je bil dosedaj od vseli klubov skupno /, Ilirijo lile/, točk. premagal Sašk / 2:1. Povsod jasna slika, le pri nas še ni odločeno. Upamo na umicIi Maribora, ki more zmagati v obeh preostalih igrali.
BSK v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je pri zadnji nočni tekmi /. Jugoslavijo Cirad junski .sklenil dogovor /. I5SK, da pride v Zagreb, kjer bo igral nočno tekmo. Ta igla je dogovorjena /e za In teden. I/ Zagrebu v Ljubljano ni daleč, radi tega jo BSK poittidi! Iliriji tekmo. Kakor smo videli, prihaja moštvo Ilirije zopet v forma, zato ni izključeno, da bo povabil« BSK. N ti -stop državnega prvaka bi bil /u nnše prijatelje nogometu gotovo senzacija. Kakor jc nastop Rnnida poživil sezono, tako bi bil tudi nuslop BSK prav prijetna oVcrturn za jesensko sezono al! pa boljše povedano, zaključek poletne sezone. 1'oaino, tla se bo Ilirija odločila in po liudbo BSK sprejela.
Radio
Programi tiadio-Ljubllana»
Torek, 3(1. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Cas, plošče, borza. 18 Otroški količek (Kmetova). — 18.30 Salonski kvlnlcl. 111.30 A. 1'eterlin: Nnša zemlja v vsetnirju in ostali planeti. — 20 Esperatitsku ura: Kraške jame (Koren Ereki). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Cas, poročila.
Sreda, 31, avgustu! 12.15 Plošče —12.45 Dnevne vesti — 13,00 čas, plošče, borza — IK.oo S i. Ionski kvintet — I'>.00 Prenos i/ Sul/blirgu; I . V. Beethoven: Fidrllo. Dirigent Itichard Strauss
—	22.00 Čas |K)t'očiln — 22.15 Salonski kvintet
—	23.00 NiHKived programa m naslednji dan.
DrugI programi i
Sreda, 31. avgustu:
Zagreb: lu.oo Beethoven Tidolio«, prenos i/. Sal/.burga. — Milano: 20,30 Komedija. Plesna glasim, prenos i/, Lunn-iiark. — Barcelona: 21.3» Instrumentalni in vokalni koncert — 22.15 Prenos koncerta i/, kavarlie. — .Stntlgnrt: 19.00 Beethoven »Fldelio«, prenos i/. Nnlzbtirgn — 22.(K) Slušna igra — 22.45 Zabavni koncert. — Toulouse: 21.50 Večerni koncert — 22.00 Pestra glasba — 22.13 Popevke in komične scene 23.00 Pestra glasim — 0.05 Angleška glasba. Berlin: 20.00 Pleslin in zabavna glasba 22.2» Večerni koncert, prenos j/ Dunaja Belgrad: 19.00 Beethoven 1'hlflio«. prenos i/ Sa Izlili rga
—	22.00 Sprehod |>o I v ropi. — Rim: 20.45 »Sicilija tlaki večeri«, opora. — Beromllnstort 2(4"» Radio orkester. — Lflngeiibergt 20.00 Vojaški koiiccrf orkestru — 23.3» Nočna in plesna glasba. — Praga: 21.00 Radio orkester. - Diinnj: 19.0» tidelio«. opera, prenos i/ Sal/.burga — 22.10 Večerni koncert.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 28. irvguata 1932.	
Ste*. 19®.
Pet dni je bil albanski kralj
V Berlinu -so te dni prijeli tiO let starega 1110-
i*. ki ga je iskala policija radi manjših goljufij. Mož se piše \Vitte Oton iu se je podil v Dtissel-dorfa. Ta mož si je nekoč dovolil lepo šalo in bil pet dni albanski kralj v vsej svoji slavi.
Pretekli ponedeljek je prišel lepo oblečen gospod v predmestju Berlina v zavetišče za moške brezposelne delavce, '/.javil je, da bi v zavetišču rad prenočil zato, da bi spoznal življenje ubogih brezposelnih. Predstavil se je in povedal, da je nekdanji kralj Albanije in da je 1. 1913. nekaj časa vladal v tej deželi. Iz listnice je privlekel svoje dokumente s fotografijami iu izrezke i z albanskih časopisov, ki so popolnoma potrdili lo. »ar je mož povedal. V zavetišču je zopet povedal to svojo zgodbo, kar je povzročilo mnogo smeha. Vodstvo zavetišča pa je zaradi vernosti obvestilo |K)licijo o visokem gostu v zavetišču.
Ko je hotel nekdanji kralj zgodaj zjutraj zapustiti zavetišče, sta prišla dva detektiva in odpeljala kralja na policijo. Kmalu se je izkazalo, da je mož, ki se izdaja za kralja, ubog sleparček. ki ga išče policija. Možak je dokazal, da sc preživlja s prodajo razglednic, na katerih .je naslikan kot kralj Albanije, hkrati pa je povedal vso /.godbo. ki je odkrila, kako je prišel do albanske krone.
Wittejev oče jo bil artist v cirkusu in zato mladi Oton ni hodil mnogo v šolo. Že zgodaj se je moral posvetiti poklicu cirkuškega umetnika. Bil je zelo spreten in se je vedno hitro znašel v vsaki stiski. Ko je bil star 0 let. je bil že krotilec levov v cirkusu, kjer je dobro zaslužil. Neki Indijec ga je naučil raznih spretnosti, tako požira nje ognja in mečev. S cirkusom je potoval okrog
po svetu, vendar je romal cirkus za njega prepočasi. Njega je vleklo vedno tja, kjer se jo kaj • kuhalo . V letih 1911 1913 pa se je kuhalo marsikaj na Balkanu in marsikaj so je tudi skuhalo . Zato je odpotoval \Vitte na Balkan.
1,. 19115. je iskala Albanija kralja. Zakaj ne bi poskusil, si jc mislil VVitte, ko je zvedel za lo. Napovedan je bil prihod novega albanskega kralja v Ti rano. Albanski prestol naj bi zasedel turški princ Malim Eddim. Pa si je Oton mislil, dn bi tudi on lahko zaigral vlogo turškega princa. Cel kup telegramov jc poslal albanskim oblastem, v katerih je naznanil, kdaj in kako bo prišel v Ti-rauo. Vsa potrebna navodila za sprejem jo sporočil z brzojavkami in ko je na določeni dan stopil s ptirnika lep mož, oblečen v krasno in fantastično uniformo, ni nihče dvomil, da je prišel novi kralj. Najvišji oblastniki so se mu klanjali do tal, ga pozdravljali v lepo donečih in dolgih govorih in navdušeni narod je vzklikal svojemu vladarju. Vse je šlo kakor po maslu.
Končno je prišel seveda pravi princ llalini Eddin v Tirano. Zelo se je začudil, ko se v pre-slolici ni nihče zmenil za njega. Ves ogorčen je sam /.glasil pri oblasteh in se predstavil kol novi kralj. Princu so se seveda vsi uradniki smejali in ko je Witte zvedel za tekmeca, ga je dal aretirati in zapreti. Vedel je seveda, da bo lepe igre kmalu konec in da ne sme tirati šale do skrajnosti. Pet dni je užival slavo albanskega kralja, potem pa je pobral na tihem šila in kopita
in izginil brez sledu. _ Od takrat ni nihče vedel
za njega, dokler ga ni prijela pred nekaj dnevi policija, kjer je povedal svojo /.godbo.
Nemški katoliški shod v Essemu
Katoličani v Nemčiji bodo priredili od 31. avgusla do 5. septembra mogočen katoliški shod v industrij ;kem središču Essenu. Bo lo že 71 katoliški shod v Nemčiji in bo /.opi I združil vse katolike v težavah današ njega življenja. Ta katoliški shod pa bo prirejen pod posebno lepim iu aktualnim geslom: Kristus 'v vele mestu! Temu geslu odgovarjajoči so izbrali katoliki /a kraj Mošnjo;."' katoliškega shoda veleimluslrijskt mesto Essen, ki leži v središču najbolj industrijskih nemških pokrajin Že pred 20 leti so imeli kitoličani iz vse Nemčije lepo uspel katoliški shod v Essenu. Že takrat je katoliški shod razpravljal o najvažnejših socialnih vprašanjih. Letos pa bodo na kaiol i škem shodu skušali dognati, kako naj se po božji volji uredi življenje \ modernem velemestu. Za varuha ka toliškega shoda so si izbrali sv. Al berta Velikega, ki ga je sedanji sv oče imenoval luč Nemčije . V pro gramu jc tudi romanje na grob bla ženega Alfrida, ki je ustanovil mish Esseu. — Hkrati ■/, mogočnim kali liškim shodom pa bodo preslavili Essenu 1000 letnico Imn.-.nj, ..tel ce. Po vsej Nemčiji vi- n nrplj. i veliki lepaki, ki vabijo katoličan vse Nemčije na shod v Essen. I h vršeni plakat, ki ga vidimo na slik' simbolično kaže, kako zmaguje Kri stus v velemestu. — Višek katoliške ga shoda v Essenu bo slovesna služba božja na prostem. Na lepem griči v bližini mesta je postavljen olta ki bo viden od vseh strani in okru katerega se bo lahko zbralo 800 d-100.000 ljudi, ki jih pričakujejo n: shod.
Potres v Celovcu
V Celovcu so občutili v petek ob 11 dopoldne nekaj precej močnih potresnih sunkov. Sunki so prihajali od severa in jih je spremljalo votlo bobnenje. SvetiIjke, ki so visele s stropov, so se precej močno zazibale, |ionekod pa so zažvenketali celo kozarci. Posebne škode potres ni uapravil.
Silen tajfun
Pogled na Streso. (v ospredju) krasno mestece vil ob Lago Maggiore v Italiji, kjer se vrši mednarodna konferenca, ki naj bi našla način kako pomagati podonavskim državam.
Rothschild ni hotel papirnatega denarja
Ko jc umrl ustanovitelj znane bankirske rodbine Rothschildov. Mever Ansclm Rothschild, je zapustil svojim petim sinovom 5 največjih Ivank na svetu. Najpridnejši izmed bratov. Nu-tan. jc prevzel londonsko Rothschildov o banko. Nekega dne pa je nekdo predložil v Angleški narodni banki ček. ki sta ga podpisala Anzelan Rothschild. bankir v Frankfurtu in londonski bankir Natun Rothschild. V tistih časih so bila izplačila na čeke redka in zato je banka odklonila izplačilo čeka z izgovorom, da izplačuje denar le na svoje lastne vrednostne papirje, ne .pu na vrednostne papirje privatnikov. Ko je Natan Rothschild to zvedel, je bii ves ogorčen in je vzkliknil: >Bom že pokazal tem gospodom. s kakšnim privatnikom imajo opravka!* Tri tedne jx>tem je prišel Rothschild v banko in izročil pri blagajni bankovec /.a r> funtov. Pokazal jo na pripis na kankovcu. v kaicrem obljublja Angleška narodna banka, da bo donosik-u tonikovca izplačala 5 funtov v zlatu. in zahteval, naj mu izplačajo za bankovec 5 funtov v zlatnikih. Blagajnik se je lepo začudil, ko je videl radi kako malenkostne zadeve jc prišel bankir osebno k blagajni. Se :l>olj pa je bil začuden, ko je videl, kako jc bankir, ipotem ko so mu izmenjali prvi bankovec. pokazal drugega in jc hotel /n njega prav tako /lato. Neprestano jo bankir zamenjaval bankovce, vsak zlatnik pa je vestno |>o-gledal, če ni morda ponarejen. Večkrat jc celo rahteval. ker je imel pravico, naj mu zlatnik stehtajo, kar so tudi storili. Tako je počasi spraznil Rothschild prvo listnico in napolnil prvo v rečico z zlatniki, ko nm je sluga izročil
drugo nutipalio listnico. Rollischild jc namreč "i tedne zbiral same bankovci: po "> luntov in jih zato nabral lc|K> število. Tako jc zamenjaval ves dan. Začel jc zgodaj zjutraj, ko so odprli blagajno banke, iu končal zvečer, ko so ! banko zaprli. Kur 7 ur je stal pri blagajni in j v tem času zamenjal 21.000 funtov štcrlingov j v zlatnike. Ker pa jc poleg njega zamenjavalo bankovce šc 9 njegovih uslužbencev pri ostalih blagajniških okencih banke, je banka izplačala
1'uljak Zvvirkn. ki jc zmagal v evropskem krožnem poletu. Že pri tehničnih preizkušnjah jc dobil prvo mesto in Nemci na poletu kljub temu, da so leteli nekoliko boljše, zmagovalca niso mogli več dohiteti.
V Japonskem morju ob severnem delu otoka Formoza je divjal te dni silen tajfun. Vihar je l>ognal |>cneče se morje čez obrežje tako. da je morje zalilo več tisoč hektarjev zemlje. Precej poškodovani sta mesti Tajhoku in Kelung. Radi viharja je iztiril osebni vlak, pri čemer je bilo I ubitih 12 potnikov.
Štirje parniki, ki so bili na jioti v Kellung, niso prišli v,pristanišče in prav verjetno je, da so se potopili z moštvom vred. Koliko liudi je v viharju j»onesrečilo. še ni znano, vendar cenijo, da je bilo pri neurju ubitih najmanj 50 oseb.
Alfehfft o svet, sahistih
Pred kratkim jo šahovski svetovni mojster Aljehin takole ocenil najbolj znane šahovske velemojstre. Drugi najboljši velemojster je Capablan-ca, če ne upoštevamo Nemca dr. Laskerja. ki je že pred nekaj leti popolnoma opustil igranje šaha. Na tretjem in četrtem mCstu sta Bogoljubov iu Niemcovič. Med mlajšimi, katerim se obeta lepa bodočnost, so Flohr, Kashadan, dr. Euvve in Sultan Khan. Starejši velemojstri pa slede v sledečem redu: Rubinstein, dr. Vidmar, Spielmaun in tir. Tartakovver. Imenovani velemojstri so po mnenju Aljehina najboljši igralci šaha na svetu.
150 ovac skočilo v prepad
Čudovita nesreča se je zgodila te dni na planinah v okolici francoskega mesta Grenoble. Nad i čredo ovac, ki se je mirno pasla po planini, jc prav ; nizko letelo letalo, ki je z brnenjem motorja močno prestrašilo ovna-vodnika. Preplašeni oven jc letel kar je mogel po pobočju in skoči! v strahu pred neznanim zasledovalcem v 100 metrov globok prepad. Vsa čreda ovac, ki je štela 149 glav, je sle- ! dila ovnu in ovca za ovco jc skočila v globočino. Pastirji so kričali na vse pretege, vendar niso mogli ustaviti preplašenih živali. Na dnu prepada ; leži sedaj 150 mrtvih ovac, in ker jih pastirji niso 1 mogli spraviti is nepristopnega prepada, gnijejo ; ovčja trupla v globini, tako da se širi smrad daleč na okoli.
* * #
Dragi slric ali bi lahko govoril četrt ure s teboj?
Nikakor nc. ljubi moj, loliko li pa res nc morem posoditi.-
Važna zgodovinska
odkrila v Franciji
Pred kratkim je francoska -tarinoslovska družba raziskovala delto reke Kone in je odkrila, da je v tem predelu Francije živelo v bronasti dobi ljudstvo z zelo visoko kulturo. Pri dosedanjih izkopaninah so odkrili lemelje treh večjih mest. Znanstveniki so mnenja, da so temelji, ki so jih odkrili | deli most Ileraklea, Roda-Pousia in Theline.
Iz najdb na razvalinah teh mest sklepajo sta-rinoslovci. da so nekdanji prebivalci trgovali z Anglijo. Irsko iu I tal i jo. Ponekod so zasledili tudi ostanke obsežnih kanalov in vodovodov. Francoska slarinoslovska družba hoče s podporo vlade izsušili dello reke Kone zalo, da bi tem lažje nadaljevala izkopavanje na tako važnem ozemlju.
Angleški polarni raziskovalce VVutkins jc utonil ob gronlandski obali, ko je lovil tjulenje. \Vatkins je pretekli mesec, odpotoval /, ameriško iu angleško ekspedicijo iz Londona, da bi preizkusil možnosti zračnega prometa čez Arktiko.
v tem dnevu 210.000 funttA v zlatu. V banki so imeli radi lepa neusmiljenega zn menjavanja toliko delu, tla druge stranke sploh niso mogle priti no vrsto.
Ko so odprli drugi tlan zopet blagajno banke, jc pred njo žc čakal lioth.-ehihl s svojimi 9 uslužbenci. I rudniki ga niso bili nič kaj veseli, vendar -o morali i/polnili njegove /a-btevc. Medtem ko so mu pridno i/.menja vali bankovce, je Rothschild omenil: Gospodje otl banke niso hoteli sprejeli mojega čeka. /<ilo pa tudi ja/ njihovih vrednostnih papirjev bankovcev — nočem sprejeti. \ rudar jih imam toliko, tla vam nekaj tednov nc bom dal miru!« Ravnateljstvo banke jc izvedelo za lo njegovo izjavo in sc ustrašilo, /računali so. da lii morali RothschUdu premen j 11 i v zlatnike najmanj II milijonov funtov. Zato so se raje premislili in naslednji tlnn jc izšla \ časopisju izjav • Angl. narodne banke, v kaleri banka zagotavlja da bo odslej vedno sprejemala iu izplačevala čeke Rothschildov.
Razbitje svinčenih atomov. Na sliki vidimo pripravo za največjo električno napetost, s katero se jo posrečilo nemškima učenjakoma dr. Langeju in dr. Braschu razbiti atome svinca. Naprava je postavljena na strehi velike transformatorske postaje družbe AEG v Berlinu. Ti moderni aparati delujejo z električnim tokom, ki ima 2 in pol milijona napetosti. Učenjakoma se je posrečilo razbili 10 milijonov svinčenih atomov naenkrat, pri čemer so bile sproščene precejšnje nove energije. Pri poskusih, kijih je delal angleški fizik Ruther-fortl se jo posrečijo razbiti le posamezne atome in zato sta nemška učenjaka dosegla lep in važeD uspeh.
Otroci na Briandovcm grobu. Te dni so obiskali Briandov grob v Cocherelu tisoč: angleških, nemških in ameriških olrok, ki s». letovali v Franciji. Vsak od malčkov je položil na grob šopek cvetja I	■* besedilni: .Za mir vsega sveta*.