4 o 8 A Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 Št. 1 januar 1985 Število izvodov: 1200 Leto izdajanja XX GLASILO DELAVCEV TOSAME KAKO V LETU 1985 osebni dohodki Zdaj že lahko trdimo, da smo v letu 1984 uspešno poslovali, ker že vemo, da smo planske cilje večinoma presegli. Naše misli so zato že usmerjene v leto 1985 in na iskanju odgovora na vprašanje, kako gospodariti v letošnjem letu, da bi bili doseženi vsaj enaki rezultati kot lansko leto. Naloga vsekakor ne bo lahko, ker so se pogoji za pridobivanje dohodka bistveno otežili. Naj omenimo le nekaj teh negativnih dejavnikov. Na prvem mestu je vsekakor zmanjšanje kupne moči prebivalstva, drugi dejavnik je močno povečana ponudba izdelkov za sanitetne in higien-kse namene ter tretji in ne zadnji negativni dejavnik je upadanje svetovne konjukture in s tem padanje povpraševanja po blagu v Jugoslaviji od tujih kupcev. Uresničitev letošnjega gospodarskega načrta je v mnogočem odvisna od nas samih. Uvajanje ekonomskih zakonitosti v našo gospodarsko prakso, namreč za nas pomeni, da moramo naše mišljenje in način gospodarjenja bistveno spremenili in se prilagoditi predvsem tržnemu sistemu gospodarjenja. Poenostavljeno in z drugimi besedami povedano to pomeni, da moramo zavestno delovati v smereh, ki so znane iz dežel z razvitim tržnim sistemom. Spomnimo se nekaterih: 1. Stalno moramo izboljševati kvaliteto, funkcionalnost in embalažo naših izdelkov in na tem področju prehiteti konkurenco. Ob veliki izbiri istovrstnih proizvodov bo potrošnik kupoval le kvalitetne in privlačne proizvode. 2. Proizvodni program je potrebno nenehno izpopolnjevati z novimi izdelki, ki jih na trgu ni ali jih primanjkuje, le s takimi izdelki se lahko doseže relativno večji dohodek. 3. Več pozornosti kot doslej je treba posvetiti relativnemu zmanjševanju stroškov poslovanja. Vsi moramo zavzeti aktivni odnos do vsakega neposrednega potroška ali stroška in jih poskušati zmanjšati na razumno mejo (reprodukcijksi material, energija, odpadki, stroški poslovnih funkcij itd). 4. Prizadevati se moramo za stalno povečanj'e produktivnosti v najširšem smislu. Akcija za povečanje produktivnosti mora obsegati vse poslovne funkcije v Tozd in DSSS. Navedene naloge smo seveda boljše ali slabše izvajali že sedaj in naš namen ni, da bi ugotavljali kako in kaj je bilo, pač pa, da opozorimo na nujnost, da v bodoče te naloge dosledno izvajamo in sledimo tem smerem, kajti zunanji in v bodoče tudi (Nadaljevanje na 2. strani) Samoupravni sporazum o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah in kriterijih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupna porabo V republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, še zlasti pa v republiških odborih sindikatov dejavnosti, potekajo v letošnjem letu intenzivna priazdevanja, da se oblikujejo in sprejemajo samoupravni sporazumi dejavnosti, kot skupne osnove in izhodišča za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Tako je posebna komisija pri republiškem odboru Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije pripravila predlog Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, katerega naj bi sprejeli tudi v naši delovni organizaciji. V času javne razprave, ki je potekala v avgustu 1984, smo na posvetu, k i ga je organiziral Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije — — Domžale, posredovali predlagateljem sporazuma celo vrsto pripomb, katere pa v predlogu sporazuma za sprejem niso upoštevane. Razlogi za neupoštevanje so nam bili posredovani s strani republiškega odbora z dopisom dne 11. 12. 1984. Ravno tako nam je bil s strani republiškega odbora 21. 11. 1984 posredovan predlog pomožnega sporazuma za sprejem v roku do 20. 12. 1984. KRATKA VSEBINA PANOŽNEGA SPORAZUMA: I. Splošne določbe Poglavje vsebuje predvsem temeljne cilje samoupravnega sporazuma, ki SO: — postaviti razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke, skupno porabo ter akumulacijo v odvisnost od doseženega dohodka; — poenotiti uporabo strokovnih podlag pri pripravi razvidov del in nalog; — zagotoviti za enako delo enako plačilo. (Nadaljevanje s 1. strani) KAKO V LETU 1985 domači trg nam večino neracionalnosti ne bo priznaval v obliki dohodka. Prav tako ne bo »nagradil« našo neinventivnost in nepripravljenost za razvoj in investicije. Da ne bo pisanje izvedeno kot »tlancanje« bomo omenjene navedbe dopolnili s primeri iz naše delovne organizacije. Zaradi slabe kvalitete se je zmanjšala prodaja obližev Tosamaplast in stripa, tuji trg ne sprejema vložkov VIR 90, ker niso oviti še v papir in hlačne plenice, ker nimajo ob straneh elastike, tudi netkano blago bi moralo biti bolj belo in močnejše (iz-sintetičnih vlaken). Takih primerov je še več in tako se treba čimprej s temi problemi spopasti in jih razrešiti. V letu 1985 moramo zatorej nadaljevati zagrizen boj za obstanek na domačem in tujem tržišču. Najti bo treba sredstva za načrtovane investicije v novo linijo za netkano blago, vložkarksi stroj, stroje za komprese, belilni kotel in drugo manjšo opremo, ki nam bodo omogočale nadaljnji izvoz, prav tako pa se mora vsak ozreti okoli sebe in po svojih močeh nekaj prispevati k izboljšanju gospodarjenja v svoji sredini ali v delovni organizaciji kot celoti. □ Direktor Tozd Saniteta. Leskovec Janez dipl. oec. II. Temeljne določbe Poglavje opredeljuje udeležence sporazuma, usklajenost aktov TOŽI s sporazumom ter področja, ki jil samoupravni sporazum ureja. Področja, ki jih samoupravni sporazum ureja so: — skupne osnove za razporejanji čistega dohodka,- — kazalnike — merila uspešnosti po slovanja za oceno primernosti raz porejanja čistega dohodka za osebne dohodke in skupno pora bo; — skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvidov; — skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje zahtevnosti dela; — tipična dela v tekstilni panogi in opredelitev razmerij med njimi; — skupna merila za ugotavljanje rezultatov dela in delitev osebnih dohodkov; — merila za presojo uspešnosti dela poslovodnih organov; — osnove in merila za izplačevanje nadomestil OD in oblikovanje in porabo sredstev za skupno porabo; — postopek za sklepanje sporazuma in spremljanje izvajanja sporazuma. III. Skupne osnove in kriteriji za planiranje razporejanja čistega dohodka, ugotavljanje uspešnosti in presojo uspešnosti gospodarjenja Poglavje ureja: — planiranje razporejanja čistega dohodka; — minimalno akumulacijo,- — merila uspešnosti poslovanja; — usmeritve za razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo. IV. Skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog Določila tega poglavja skušajo poenotiti ugotavljanje zahtevnosti dela posameznih del in nalog v razvidu. Zato naj bi razvide opredeljevali enotni podatki. Dalje so v samoupravnem sporazumu opredeljene še: — osnove za primerjanje zahtevnosti del in nalog — usposobljenost za delo (izobrazba, izkušnje) — odgovornost — napor — vplivi okolja — razvrstitev tipičnih del in nalog za predilnice, tkalnice, plemenitil-nice, vzdrževanje, pletilci z razmerjem do najmanj sestavljenega dela 1 : 4,80 z možnim tolerančnim odstopanjem + 1° 0/° — skupne osnove za vrednotenje zahtevnosti dela — skupne osnove dn merila za delitev osebnih dohodkov, v katerih je razdelano ugotavljanje prispevka delavca iz minulega dela — skupne osnove za ugotavljanje zahtevnosti in obsega dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnega organa. V. Skupne osnove in merila za izplačevanje nadomestil in drugih prejemkov iz sredstev za osebne dohodke Poglavje ureja: — najnižji osebni dohodek — osebne dohodke za posebne pogoje dela in razporeditve delovnega časa — delo v popoldanski in nočni izmeni — nočno delo — delo v podaljšanem delovnem času — delo v deljenem delovnem času — delo na nedeljo — delo na dan zveznih in republiških praznikov — nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni — ostala nadomestila — osebni dohodki pripravnikov — nagrade za učence v proizvodnem delu in delovni praksi — nagrade mentorjem za izvajanje programa pripravništva ali proizvodnega dela. VI. Sredstva skupne porabe Določila tega poglavja opredeljujejo način planiranja in določanja sredstev, vrsto sredstev skupne porabe in način uporabe teh sredstev. Ta sredstva so: — sredstva za zadovoljevanje planiranega obsega stanovanjskih potreb — sredstva za izobraževanje in kulturo — sredstva za regresiranje prehrane med delom — sredstva za regresiranje organiziranih letovanj delavcev — sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine — sredstva solidarnosti in pomoči socialno in zdravstveno ogroženih delavcev — sredstva za organizirano rekreacijo — dotacije in združevanje iz SSP. VII. Skupne usmeritve za urejanje rasti obsega stroškov, ki so jih imeli delavci v zvezi z opravljanjem dela To je področje, ki ureja dnevnice, kilometrino in ga bo tudi v naprej še urejal družbeni 'dogovor. VIII. Priprava, sklenitev in izvajanje samoupravnega sporazuma dejavnosti Poglavje ureja usklajevalni postopek priprave predloga sporazuma, določa udeležence sporazuma, pogoje za sklenitev, naloge komisije udeležence v za izvajanje samoupravnega sporazuma, kršitve udeležencev sporazuma ter ključ sestave komisije udeležencev. IX. Končne določbe Vsebujejo: — način spreminjanja in sprejemanja dopolnitve samoupravnega sporazuma — rok uskladitve internih aktov z določili samoupravnega sporazuma — določilo, da je vsaka TOZD lahko udeleženec le enega samoupravnega sporazuma dejavnosti. BISTVENE NOVOSTI OZIROMA SPREMEMBE GLEDE NA DOSEDANJE UREJANJE TEGA PODROČJA SO: — merila uspešnosti poslovanja s 7. kazalniki — usmeritve za razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo — obrazec za primerjanje kazalcev uspešnosti gospodarjenja — podatki za oblikovanje razvida del in nalog — razmerja med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom, ki v predlogu znaša v osnovi 1 : 4,80. Ta razmerja je treba konkretizirati v samoupravnih splošnih aktih iz vidika stopnje organiziranosti posamezne TOZD oz. DO, kar pomeni, da so razmerja za vodje TOZD in vodje DO opredeljena za tiste TOZD oziroma DO, kjer imajo višjo stopnjo organiziranosti (TOZD imajo vse strokovne službe kot DO). Tiste DO, katerih TOZD so organizirane na nižjem nivoju oz. nimajo vseh strokovnih služb, ampak so strokovne službe na ravni DO, prilagodijo relativna razmerja za vodje TOZD in vodje DO iz tega sporazuma na stopnjo organiziranosti v lastni DO. — delež minulega dela v OD bomo po sporazumu ugotavljali na podlagi kazalnika uspešnosti, izkazanega z akumulacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi tekočega leta AK (-------------------------------) povprečno uporabljena poslovna sredstva V kolikor bi bil delež minulega dela po navedenem izračunu nižji od zneska obračunskih dodatkov za delovno dobo bomo delavci prejemali iz naziva minulega dela le izplačilo dodatkov na delovno dobo (°/o so v višinah kot jih imamo dosedaj že v naši DO). — nadomestilo za delo v popoldanski in nočni izmeni (do 10 °/o predvidene mesečne akontacije OD delavca za tekoče delo za polni delovni čas); — nadomestilo za delo v deljenem delovnem času (do 8 % od OD na na zaposlenega v gospodarstvu SRS za 9 mesecev preteklega leta če traja prekinitev več kot 2 uri); — osebni dohodek pripravnikov; — nagrade za učence v proizvodnem delu in delovni praksi; — nagrade mentorjem za izvajanje programa pripravništva ali proizvodnega dela; — določitev izračuna za oblikovanje sklada skupne porabe; — delitev regresa za letni dopust: — 50 % vsem enako — 50% se razdeli na osnovi: - materialnega položaja delavcev - zdravstvenega stanja delavcev - delovnih razmer — opredeljene so oblike solidarnostne pomoči ob: — smrti delavca — elementarnih nesrečah — zdravstvenem okrevanju, zdravstvenih pregledih — druge solidarnostne pomoči, ki jih delavci lahko sami opredelimo v svojih samoupravnih splošnih aktih. Kot je že v uvodnem delu navedeno, smo glede na neupoštevanje Plan za leto '85 PREDVIDEVANJA PRI OBLIKOVANJU PROIZVODNO PRODAJNEGA PLANA ZA LETO 1985 Priprava proizvodnega dela gospodarskega načrta za letošnje leto je potekala v nejasno postavljenih prodajnih in razvojnih možnostih. Že pri prvih načrtovanjih so bila razvidna vsa navzkrižja in težave, ki vsakoletno spremljajo osnovno proizvodnjo v TOZD Filtri. V proizvodnem planu je bila proizvodnja cigaretnih filtrov prenizko planirana, da bi z ostalim spremlja- naših pripomb, pripomb na osnutek panožnega sporazuma dne 11. 12. 1984 dobili pismeni odgovor, v katerem je obrazloženo, iz katerih razlogov pripombe niso bile upoštevane. Ti razlogi SO: 1 Predloženi samoupravni sporazum je le politika delitve za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. . Samoupravni sporazumi so opredeljeni kot primerjalni, usklajevalni in nimajo značaja strogo obligatornega (obvezujočega) akta. 3 Heterogenost tekstilne industrije povzroča veliko različnih gledanj in pristopov do samoupravnega sporazuma, zato je treba pri sprejemanju tega akta to upoštevati. 4. Samoupravni sporazum ni statičen akt, ampak je naloga tako komisije kot strokovnih komisij, da ta akt glede na družbenoekonomske potrebe stalno usklajuje in dopolnjuje. □ jočim proizvodnim programom lahko zaposlili vse delavce. Previdnost v planiranju bistveno nižjih izvoznih količin cigaretnih filtrov kot v letu 1984, je bila zaradi zaostrenih izvoznih možnosti. Naši tradicionalni in največji kupci cigaretnih filtrov osvajajo lastno proizvodni tel; izdelkov. Za nakupe se odločajo takrat, ko je domača proizvodnja premajhna in ne pokriva planiranih potreb. V zaostreni mednarodni finančni situaciji pa igra pomembno vlogo tudi plačilna zmožnost kupca, ki pri nakupih večjih količin filtrov v Jugoslaviji poizkuša za protivrednost prodati svoje izdelke. V kolikor te iz- delke ni možno preko trgovskih predstavnikov devizno vnovčiti, vsak tak posel propade. Zato so napori komercialne izvozne službe usmerjeni v iskanje izvoznih poslov, kjer bi s 'krediti inozemskih partnerjev kupili vse uvozne surovine. Določeni razgovori in dane ponudbe večjemu številu kupcev obetajo, da bo prišlo do realizacije poslov. Proizvodnja ostalih skupin izdelkov je v letnem planu omejena z nerešenimi prodajnimi, nabavnimi ali razvojnimi faktorji. Visoko produktivna in proizvodno utečena linija za Virkol vrečke z letnim prodajnim rplanom doma in v izvozu še zdaleč ni uporabljena. Kvaliteta izdelka je tržno sprejemljiva, na kvaliteto obliža pa so resne pripombe uporabnikov. Za popolno oskrbo kupcev s tovrstnimi izdelki pa bomo morali razširiti proizvodni program s spremljajočimi izdelki. Načrtovana linija za proizvodnjo urinskih vrečk je bila konec leta zmontirana in preizkušena. Napake in pomanjkljivosti pri načrtovanju in izdelavi linije pa so tako številne, da planirane proizvodnje in prodaje izdelkov s te v celoti doma izdelane linije ne moremo pričakovati v doglednem času. Del opreme za fiksirne ovoje, ki jo je načrtovala domača projektantska organizacija je v pričetku montaže, čeprav le ta kasni že več kot pol leta. V proizvodnem prodajnem planu smo načrtovali prodajo novih pro- izvodov s tega postrojevanja. Že pri poizkusu proizvodnje prvega dela te opreme in mnenju kupcev o kvalitetah izdelkov, smo spoznali vso zahtevnost te proizvodnje. Za tekočo in kvalitetno proizvodnjo so potrebne surovine predpisane kvalitete, katere pa bo težko trajno nabavljati na domačem trgu. Proizvodnja izdelkov iz vlaknovi-ne se tržno uveljavlja, pri prodaji pa opažamo močno konkurenco ostalih proizvajalcev. Pri širjenju izbora in količin izdelkov nas ovira ozka izbira razpoložljivih materialov in neustreznost ter zastarelost strojne opreme, s katero proizvajamo. V izvozu, kamor je tovrstne izdelke možno prodajati, je tehnološko opremljenost, znanje zaposlenih in uporabljenost različnih kvalitet materialov na višjem nivoju. Zaostajanje na tehnološkem področju moramo nadoknaditi z uvozom ustrezne strojne opreme. Domače rešitve so omogočale proizvodnjo in s tem prodajo za domače kupce. V izvozu pa z improviziranimi tehnološko tehničnimi rešitvami ne bomo trajno uspevali. Pri naštevanju vseh nakazanih problemov, ki so kratko opisani v tekstu, postaja naslov članka jasnejši. Predvidevamo, da bomo s skupnim delom vseh, v strokovnih službah in v proizvodnji, realizirali začete naloge do take mere, da bodo rezultati vidni v povečanem dohodku že v le tošnjem letu. □ Cerar Franc ing. do vzcvetele trobentice in zvončki se bo na tržišču pojavila z rožami posejana lepa škatlica in v njej bo 30 dnevnih podložk. Vsem tistim neje-vernežem, ki očitajo da smo počasni pri osvajanju novih izdelkov se morda zdi ta hitrica neverjetna — vendar jaz verjamem, da bomo spomladi zasuli naše in morda tudi tuje tržišče z dnevnimi podložki. Stroj, za izdelavo tega izdelka bo imel zadosti velike zmogljivosti, da bomo vsaj v začetku lahko zadovoljili vse domače potrebe, zadostne količine pa bodo namenjene za izvoz na zahodno tržišče. Ker pričakujemo v začetku manjše povpraševanje po tem izdelku, bo stroj prilagojen tudi izdelavi običajnih vložkov — vendar največje kakovosti prilagojene zahtevam tudi za izvoz. S postavitvijo nove linije za vlaknovine-netkano blago iz poliestra in polipropilena pa bomo dobili ovojni material izredne mehkobe, ki bo podložek ohranila suh na površini •— vse za prijetno počutje! Morda velja zapisati par besed še o stroju. V letu 1984 snu prigospodarili sredstva (devize) za izredno dognan stroj primeren za predelavo naših surovin. Izdelan bo v Zahodni Nemčiji postavljen pa bo v mikalni-ci in bo stal poleg stroja mimosept, ker zahteva veliko prostora saj bo dolg skupaj s pakirnim strojem za vlaganje podložkov v kartončke okrog 10 metrov. Verjetno bo štela posadka stroja 4 osebe. A/as novi izdelek DNEVNI PODLOŽEK V novemberski številki TOSAME sem napisal nekaj misli o novem izdelku za osebno higieno imenovanem intimni robček. Zaradi pripombe glede izbire imena, moram povedati naslednje: Ime mora povdariti, da gre za izdelek, ki sicer je podoben vložku, vendar pa to ni vložek, saj ga lahko uporabljamo vsak dan in uporabnika, skoraj nič ne moti zaradi mehkobe in majhnih mer. Res beseda intimni ni najbolj slovenska čeprav zelo dobro označuje stvari, ki jih človek želi zadržati zase. Mislim pa, da lahko upoštevaje ta razmišljanja in tista v novemberski številki osvojimo ime dnevni podložek. V tujini splošno uporabljen naziv Case--free (angl.), Slip Einlage (nemško), Salva-slip (italijansko), Protege-slip (francosko) pri nas ne bi uporabljali saj nam nič ne pomeni. Res pa ime ni najpomembnejše. Da naše potrošnice prav od TOSAME, ki slavi po kakovostnih izdelkih iz tega področja pričakujejo uresničevanje svojih potreb dokazujejo pisma naslovljena na glavnega direktorja z jasno izraženo željo po tem izdelku. Torej kdaj bomo na tržišču? Če bo šlo vse po sreči spomladi! Ko bo- Za konec morda še zanimivost iz Švice. Tam oglašajo te izdelke kot artikel namenjen dekletom, ženam — in moškim! Za brez »heca«! □ ing. Viljem Dolenc StLaLfren^e teče Tončka Grilj se je rodila v Gradišču pri Šentjerneju na Dolenjskem. Bilo je šest otrok v družini, majhna kmetija, zato malo živeža in obleke. Tončka pri tem bolj sama zase doda: »Saj je to danes težko mladim razlagati v kakšnem pomanjkanju smo gor rasli. Sedaj še ni nič hudega. Takrat pa je res bilo«. Tudi službo ni bilo lahko dobiti. Dalj časa je hodila spraševat za delo, dokler jo niso v Grosupljah vzeli za predilko. Štirinajst let je preživela na tem delovnem mestu in ko je odšla, se ji je zdelo, da so se potrgale velike prijateljske vezi. »Tako smo se razumele vse med seboj, da mi je bilo ob slovesu neizmerno hudo in smo vse jokale.« Toda srce jo je vleklo v Domžale, kjer si je ustvarila svojo družino. Pri triindvajsetih letih je rodila hčerko, ki sedaj hodi v prvi letnik ekonomske šole ter malo kasneje sina, ki hodi v sedmi razred osemletke. Nasmehne se: »Kajne imam še kar majhna otroka za svoja leta. Včasih pomislim, da je le bolje imeti otroke pri mlajših letih. »Tončki se zasvetijo oči ob mislih na svojo družino. Razloži kako mož, ki je zaposlen v Toku kot vratar, redno kupuje KIH in rešuje križanke, hčerka pa ima vedno prednost pri Tosamini križanki. »Hčerka priteče iz šole domov in reče, da se mora malo odpočiti ob reševanju križanke, potem pa bo nadaljevala z učenjem. Ko je križanka končana, opomni, da bo del nagrade njene, če bo izžrebana. »Tončka pri tem vrši samo kurirske po- sle. Mimogrede še pristavi: »Veste, prav občudujem moža, koliko stvari on ve, katere se meni še sanjajo ne.« Tudi v Tosami je delo Tončki v zadovoljstvo , le zaradi bolezni hodi že enajst let po 4 ure in upa, da se ji zdravje ne bo poslabšalo. Tončki želimo za njen jubilej veliko zdravja ter volje pri premagovanju tegob, ki jih prinašajo zrelejša leta. □ Vida Vodlan S sej samoupravnih organov O Gospodarski načrt za leto 1985 — I. del Skupni delavski svet sprejema ugotovitveni sklep, da so delavski svet TOZD Saniteta, delavski svet TOZD Filtri in delavski svet DSSS ločeno in z glasovanjem sprejeli Gospodarski načrt za leto 1985 in da je tako I. del Gospodarskega načrta za DO TOSAMA sprejet. O Kadrovske zadeve Glede na sprejete organizacijske spremembe se v dnevnem časopisu »Delo« razpiše prosto delovno mesto vodja ekonomsko - računovodskega sektorja. O Samoupravno sporazumevanje — Sprejme se informacija o vsebini Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tekstilne industrije Slovenije. Ko bodo znane metodologije in razčiščene ves nejasnosti v navedenem panožnem sporazumu bodo strokovne službe v DO pripravile vse potrebno za ponoven sprejem panožnega sporazuma. — Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje programa interesne skupnosti RT C Velika planina za leto 1985. O Finančne zadeve Prekoračitev ob 30. 11. 1984 oziroma predvidene prekoračitve planiranih postavk v združenih sredstvih sklada skupne porabe do konca leta se pokrivajo iz sklada skupne porabe in sicer: namen — regresiranje in financiranje Novigrada in Izole — šolnine — upokojenci — zobozdravstvo — ostalo din 119.118,00 28.705.00 48.048.00 460.000. 00 150.000. 00 skupaj: 805.871,00 Sprejme se rebalans plana reklamnih sredstev, ki znaša v 1984 letu 4.549.392 din. O Interni akti Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85, ki se nanaša na organizacijske spremembe v DSSS in sicer: — vodenje službe za organizacijo dela od 24 — 28 kat. — organiziranje dela od 18 — 22 kat. — vodenje službe za delitev po delu od 21 — 25 kat. — vodenje ekonomsko računovodskega sektorja od 26 — 30 kat. — vodenje razvojne službe od 24 — 28 kat. — razvojni tehnolog od 21 — 25 kat. — tehnolog od 19 — 23 kat. — brušenje od 12 — 15 kat. Sklep je bil sprejet z 11 glasovi »za« in 1 vzdržanim. Sprejme se sprememba Poslovnika o izračunavanju OD 1984/85 in sicer 16. člen, točka 3 — dnevnice in druge povrnitve stroškov: a) dnevnica za službeno potovanje v državi din — dnevnica nad 12 ur 1.219,00 — dnevnica od 8 do 12 ur 635,00 — dnevnica od 6 do 8 ur 457,00 b) stroški prenočevanja v državi v hotelu »B« kategorije 912,00 c) povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila 16,60 Spremembe veljajo od 1. 11. 1984 dalje. Sprejme se začasni sklep o višini osebnih dohodkov pripravnikov, ki je usklajen z osnutkom Samoupravnega sporazuma in sicer: — Vsem pripravnikom — ne glede na dokončano stopnjo izobrazbe pripada osebni dohodek v višini 70 °/o vrednotene zahtevnosti del in nalog za normalni delovni rezultat na delih in nalogah, za katere se pripravnik usposablja in jih bo opravljal po končani pripravniški dobi. Akontacija osebnega dohodka se lahko poveča zaradi ugotovljene povečane enote uspešnosti dela TOZD oziroma DO po osnovah in merilih za ostale delavce v sistemu delitve po delu. Sklep velja od 12. 10. 1984 dalje. Sprejme se sprememba Akta o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti v TOZD Filtri, ki se nanaša na organiziranje del in nalog »Vodenje oddelka — TOZD Filtri«. O Investicijske zadeve Odobri se uporaba sredstev za financiranje razvojnih nalog: din •— razvoj tamponov iz gaze 600.000,00 — razvoj izdelave in konfekcioniranje povojev 450.000,00 — razvoj izdelkov za nego otroka 350.000,00 — razvoj postopka predelave sekundarnih surovin 1.200.000,00 — razvoj higienskega vložka 900.000,00 v skupni vrednosti 3.500.000,00 0 Prodajni pogoji Potrdijo se prodajni pogoji v letu 1985 in sicer: — delež za pokrivanje stroškov poslovanja trgovine: - higienski izdelki, sanitetni izdelki : do 20 % - hlačke za otroke, povijalne rutice, krpe bistrica, bebi pl. predloge, tosama plenice dvojna in enojna tkanina: do 30 % — neto rok plačila: 45 dni, v izjemnih primerih (možnost izgube kupca) priznamo neto rok plačila 60 dni. Rok dospetja menice: 90 dni Menične obresti: 40% Zaračunavanje obresti: O izterjavi oziroma zaračunavanju meničnih obresti in zamudnih obresti bo odločal komercialni sektor. — Na obstoječo grosistično ceno priznavamo kupcem dodatno 10 % rabata, ki ga bomo vezali na odvzeto količino v določenem časovnem obdobju. □ Korošec Nada S sej delegacij OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST 1. Osnutek predloga finančnega plana za leto 1985 V primerjavi z letom 1984 se predvideva nominalno povečanje sredstev skupne porabe za leto 1985 za 47,7 %. Predvideva se, da se bo s sredstvi iz prispevne stopnje zagotovil program dejavnosti na letošnji ravni — seveda brez nenadnih presežkov. Večina sredstev je namenjena zdravstvenemu varstvu (83 %). Preseženi programi se ne bodo ustvarjali, ampak bodo ostali na letošnjem nivoju. Predlog finančnega načrta navaja višino sredstev za 1. 1985 — 971.366, tisoč din, kar pomeni: — 0,5 % prispevne stopnje iz BOD — 9,66 % prispevne stopnje iz dohodka na osnovi BOD. 2. Načrt aktivnosti za sklepanje Aneksov k SaS o svobodni menjavi dela z izhodišči za vrednotenje programov zdravstvenega varstva za leto 1985 Temeljna podlaga Aneksov so delovni načrti zdravstvenih OZD. Predsedstvo in Odbor za svobodno menjavo dela Medobčinske zdravstvene skunposti predlagata naslednja izhodišča: — materialni stroški se povečajo za 40 % glede na 1. 1984 — OD in sredstva za sklad skupne porabe se povečajo na 42,8 % — zakonsko in samoupravno dogovorjene obveznosti ter pogodbene obveznosti se valorizirajo skladno z OD in materialnimi stroški — pri amortizacijah se upošteva najprej valorizacija osnovnih sredstev, nato pa vklakulira v višini 75 % valorizirane vrednosti — rezervni sklad se oblikuje v višini 2 % od dohodka — rast sredstev skupne porabe ne sme presegati 42,2 % v primerjavi z 1. 1984 3. Delovni načrt zdravstvene skupnosti Domžale za leto 1985 Osrednja pozornost bo veljala pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planksih aktov. Skupščina skupnosti bo v skladu s pristojnostmi v 1. 1985 predlagala skupne razvojne usmeritve, cilje in ukrepe na področju zdravstvenega varstva do 1. 2000 in na srednjeročno obdobje (do 1990), ukrepe in usmeritve za nadaljnje poglabljanje delegatskih razmerij, ukrepe in usmeritve za nadalnje in doslednejše uresničevanje sklenjenih SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva o delitvi dela, kadrovski politiki itd. Poleg naštetih nalog bo skupščina OZD opravila tudi druge naloge in svoje pristojnosti, ki jih narekuje delovni načrt ter nekatere stalne in občasne naloge, odvisne od razmer v zdravstvenem varstvu. 4. Poročilo o dejavnosti Domov Namen Domov upokojencev (Domžale in Mengeš) je: — zagotavljanje oksrbe starejšim občanom (nastanitev in redna prehrana) — zagotavljanje osebne in zdravstvene nege — organiziranje različnih aktivnosti, primernih zmožnosti in interesom oskrbovancev — zagotavljanje prehrane starejšim ljudem, ki ne živijo v domu — organiziranje klubskih aktivnosti za starejše ljudi izven domov. Trenutno je na voljo 266 ležišč, z izgradnjo prizidka v Mengešu se bo število povečalo na 326. Za razliko od preteklega obdobja je v Domu čedalje več oseb, ki potrebujejo tujo pomoč in nego 24 ur dnevno. Povprečna starost narašča, prav tako število obolenj in kroničnih bolnikov. Glede na naravo bi moralo v obeh domovih biti zaposlenih 62 oseb, vendar tega števila ne dosežejo, saj je pridobivanje ustrenzega kadra težko, zaradi pogojev dela (nočno, nedelje, prazniki) in zaradi slabega nagrajevanja. Domova dobivata prihodke s svobodno menjavo dela v okviru skupnosti socialnega skrbstva in zdravstva n a osnovi dogovorjenih cen. 5. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno organiziranje delavcev zdravstvenih organizacij v SRS Družbeni dogovor določa, da morajo zdravstvene DO po svojih tozd zagotoviti celoviti zdravstveno dejavnost, kar pomeni, da mora biti razdeljena TO osnovnih zdravstvenih dejavnosti, ambulantno — specialističnih dejavnosti, bolnišnične dejavnosti, lekarne in nujne medicinske pomoči ter reševalnih prevozov. Torej postane sedanja oblika (Zdravstveni dom) temeljna organizacija v sestavi DO na ravni bolnice (npra.: Klinični center). To pa je neugodno, ker lahko pomeni odtujevanje razvoja osnovnega varstva na nivoju občine, specialistične dejavnosti se prenesejo na višjo raven bolnice, strokovno preseljevanje kadrov v centre, zmanjšan vpliv uporabnikov na koriščenje sredstev za zdravstvo v občini itd. Predlaga se umik te točke z dnevnega reda, ker pojasnil v zvezi z zgoraj navedenimi dilemami OZS ni prejela. TELESNOKULTURNA SKUPNOST 1. Predlog rebalansa TKS Domžale za leto 1985 Glede na to, da so se izvirni prihodki povečali v letu 1984 za 2.510,000 nad planiranimi sredstvi, se ta znesek porazdeli na: Letošnja zima je (bila) za tiste, ki so za mrzlo — večja dela v dvorani Komunalnega centra in kopališču v športnem parku Domžale — 1.700.000 din — sofinanciranje skupnega programa TKS — 512.800 din — Aneks k SaS o svobodni menjavi dela — 297.200 din 2. Predlog plana TKS za leto 1985 Za izvajanje svojega programa po ZTKO v letu 1985 potrebovala 20.100,000 din, kar je za 50 °/o več kot letos. To je predlog telesno kulturne skupnosti, ker Zveza telesno-kulturnih organizacij Domžale svojega programa za leto 1985. Za program TKS se predlaga 23 °/6 povečanje v primerjavi z letom 1981 (16.911,700 din). Za dograditev športnega parka Domžale se nameni 13.882,600 din. Za TKS Slovenije se nameni 5.105.700 din (46 % povečanje). 3. Organizacijske spremembe Iz obdora za plan in finance in Odbora za koriščenje, vzdrževanje in obnovo športnih objektov se oblikuje enoten 8-članski odbor za plan, program in finance. Predsednik: Štrukelj Marjan, podpredsednik Maver Emil. Reorganizira se tudi odbor za SLO. Zaradi smrti enega člana se organ dopolni, predlaga se tudi nov predsednik, ker po tolmačenju Sekretarja za SLO sob Domžale predsednik skupščine ne more biti predsednik odbora za SLO. Nov predsednik — Beguš Mitja — ŠD Krašnja. V zvezi s temi spremembami se skladno spremeni tudi statut TKS. 4. Analiza o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v občini Domžale Analiza vsebuje širšo oceno uveljavljanja družbenih dejavnosti v siste mu družbenega dela. Subjekti menjave dela (družbene dejavnosti in OZD, še ne dosegajo v celoti odgovorne samoupravljalske funkcije pri skupnih nalogah. Združeno delo še vedno gleda na družbeno dejavnost z vidika materialnih obveznosti do njih in se še ne opredeljuje o vsebinksih in razvojnih ciljih le-teh. So pa tudi pozitivni dosežki. Bistveno se je okrepila občina kot samoupravna skupnost, ki usmerja skladen razvoj družbenih dejavnosti. Sredstva skupne porabe (čepravo mejena) so še zadoščala za njen obseg storitev. Opozoriti velja tudi na nekatere napake, ki morda zavirajo razvoj svobodne menjave. V postopkih planiranja se je premalo pozornosti posvečalo ugotavljanju soodvisnosti med vlaganjiv družbene dejavnosti in njihovimi družbenimi učinki. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 1. Rebalans finančnega plana za izvajanje programa OIS v letu 1984 Finančni plan za izvajnje OIS za leto 1984 je povečan za 18.600.000 din (povečani izvirni prihodki iz BOD). Sredstva se namenijo izključno za pokrivanje OD izvajalcev. 2. Predlog finančnega plana za izvajanje programa OIS za leto 1985 Sredstva OIS naj bi se v letu 1985 povečala za 52 °/o. Osnova za izračun vrednosti programa predstavlja dovoljena poraba po sprejetih valo-rijacijah za leto 1984, povečana za 47,7 °/o. Če ne bo bistvenih odstopanj od predvidenih materialnih okvirov, se med letom planirana sredstva ne bodo spreminjala. 3. Analiza razvojnih možnosti v obdobju 1986/90 — 2000 Večjo družbeno skrb bo treba posvetiti zagotovitvi ustrenzega pedagoškega kadra, ter pravilnemu družbenemu in socialnoekonomskemu vrednotenju njihovega dela. Na področju glasbene vzgoje si bomo prizadevali za vključevanje vse zainteresirane populacije v glasbeno izobraževanje. Na tem področju je treba oblikovati tudi dolgoročno kadrovsko politiko za načrtno vzgajanje lastnega kadra. Nadaljnji razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bo v prihodnje bolj usmerjen k krepitvi neposrednih odnosov med porabniki in izvajalci. 4. SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic SaS zagotavlja enotne osnove, merila in postopke za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči. Dejanske socialne razmere se ugotavljajo lahko le v okolju, kjer dri^ina živi. SaS zato predvideva usposobljeno ekipo centra za socialno delo. SaS določa tudi pomoč šolski prehrani. Sporazum si prizadeva poenostaviti in pospešiti postopek uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči, tako da z njim ne bi obremenjevali občanov in ne povečali administracije, čeprav se nekaterim administrativnim potem ne bo mogoče izogniti. Urensičitev sporazuma ne bo terjala več družbenih sredstev, kot jih je na voljo v letu 1984. 5. Realizacija IV. samoprispevka Letos se bo zbralo 88.000,000 sredstev, kar se bo porabilo za izgradnjo OŠ Trzin dokončanje OŠ Olge Avbelj, razna dela v OŠ JBT Domžale, nadomestiti objekt Čebokli in tehnično dokumentacijo za objekte samoprispevka. Vse akcije potekajo skaldno z dogovori ob sprejemanje programa IV. samoprispevka. 6. Program dela za leto 1985 Osnovno izhodišče programa je ou govornost skupščine za izvajanje politike na področju vzgoje in izobraževanja ter izvrševanja zakonskih določil in drugih aktov. Težišče dela bo na pripravi in sprejemanju plana razvoja vzgoje in izobraževanja. □ Marjana Lubinič ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem otroški in sanitetni konfekciji, pomožnim obratom in upravi delovne organizacije za darila in obenem želim DO Tosama uspešno poslovanje. Pestotnik Dorca S sej sindikata Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikata je na seji 9. 1. 1985 med drugimi obravnavalo naslednje zadeve: Obravnava finančnih planov komisij pri KOOZS za leto 1985 Komisije so na podlagi programov dela pripravile finančni plan za leto 1985. Tako se v letu 1983 predvidevajo v Skladu skupne porabe sredstva v višini 2.127.600 din poleg tega pa še sredstva članarine. V taki višini planirana sredstva so namenjena v smislu zagotavljanja sindikalne dejavnosti v istem obsegu kvaliteti kot je bila v letu 1984. Dodatno so planirana samo sredstva za nakup obleke praporščaku in sredstva za krvodajalsko akcijo v višni — — 110.000,— din. Finančni plan sindikalne organizacije bo posredovan v obravnavo in potrditev samoupravnim organom (sredstva SSP). V razpravi so člani KOOZS menili, da bi bilo potrebno plan opremiti z indeksi povišanja v primerjavi z letom 1984. Predlagano je bilo tudi, da se za samoupravne organe pripravi pismena obrazložitev višine sredstev in zakaj bodo konkretno namenjena. SKLEP: Predlog finančnega plana se sprejme v predlagani obliki koriščenja sredstev (članarina, SSP). Za samoupravne organe se dodatno izdela procentualna primerjava višine sredstev z letom 1984 in posreduje pismena obrazložitevviš ine sredstev in zakaj konkretno bodo namenjena. Obravnava onsutkov samoupravnih splošnih aktov s področja reševanja stanovanjskih zadev. Tovariš Anžin je članom KOOZS obrazložil spremembe in novosti osnutka Samoupravnega sporazuma o združevanju in o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov iz združenih sredstev, ki določa način združevanja ter razdeljevanja sredstev namenjena v ta namen. Samoupravni sporazum je akt, ki razrešuje in določa kriterije na ravni DO. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanje stanovanjskih posojil pa je akt, ki razrešuje in določa te probleme za posamezno Tozd. Oba akta vsebujeta precej novosti kot npr. določanje višine sredstev za posamezno Tozd na podlagi vloženih prošenj, predvidevata uveljavitev prednostne liste, dodeljena in konkretizirana je ocenitvena tabela itd. Poleg tega so že tudi upoštevane dosedanje pripombe KOOZS oz. DS Tozd Saniteta. SKLEP: KOOS predlaga DS Tozd in DSSS, da se akta posredujeta v 15-dnevno javno razpravo. KOOZS ocenjuje, da sta osnutka aktov primerna za nadaljno razpravo. Predsednike Izvršnih odborov se zadolži, da v teku javne razprave organizirajo razpravo osnutkov aktov na IO. Splošno — kadrovski sektor je dolžan v teku razprave zagotoviti poročevalce aktov. TEKOČE ZADEVE Srpejeti so bili naslednji sklepi: — Za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi Dedka mraza se KUD Škr. cjan za leto 1983/84 na žiro račun nakaže 5.000.— din. — Ko bodo planirana sredstva za le to 1985 komiisje za socialno d> javnost odobrena se povečajo srt dstva za obisk bolnikov na 2.000.-din in za nadomestilo za vence na 3.000. —. — Tovarišici Florjančič Olgi se z? vodenje blagajne sindikalne sam^ pomoči zviša prejemek in znaša 2.000. — din za tekoči meesc. — Pri ceni za 1 kg svinske polovic: je prišlo pri zadnji pošiljki do po večanja v višini 15.— din. Razi' ka v višini 36.347,00 din se pokriva iz sindikalnih sredstev. — Strokovnim službam se predlaga da bi pri izplačevanju OD gotovinski znesek v višini 1.000.—, pc večali na 5.000.—.Predlog utemeljujemo s sledečim: — izognili bi se gneči na banki v prvih dneh izplačila OD — olajšali bi problem delavcev, ki so vezani na prevoze z avtobusi in nimajo možnosti dviga OD v neposredni bližini — ter ocenjujemo, da je sedanji znesek absolutno prenizek glede na vrednost dinarja — Občinski svet ZSS se zavzema, da bi se v vseh OZD, kjer je zaposlenih nad 500 delavcev ustanovila služba oz. ustanovilo delovno mesto »referent za inovacije«, ki bo sopsoben ustvariti in ohranjati stalno inventivno dejavnost. Določeno uspehi na inovacijskem področju v Tosami so že bili doseženi. Da bi ohranili oz. povečali to dejavnost in jo razvijali predlagamo, da strokovni kolegij prouči umestnost ustanovitve delovnega mesta »referent za inovacije« in o tem obvesti KOOZS. — V mesecu februarju bo komisija za šport pri KOOZS, organizirala 5-dnevni smučarski tečaj za delavce Tosame. Ker se bo tečaj vršil v popoldanskem času, bo potreben predčasen odhod udeležencev tečaja iz DO. V zvezi s tem predlagamo, da se vsem udeležencem omogoči udeležba v tem smislu, da se jim dovoli koristiti letni dopust po urah. — Imenuje se pripravljalni odbor za pripravo proslave ob 15-letnici Okteta TOSAME V naslednji sestavi: 1. Anžin Franc — predsednik 2. Borštnar Dušan 3. Drčar Marta 4. Hafner Marjan 5. Juteršek Bogdan 6. Potočnik Avgust 7. Presekar Marija 8. Primožič Vlasta 9. Vodlan Feliks J* KOOZS tudi kredlaga, da se ob 15-letnici obstoja Okteta TOSAMA za razvoj zborovskega petja in dosežene uspehe na tem področju, ter dolgoletnega sodelovanja z sindikalno organizacijo Tosama, ob tej priliki podeli Kersnikova plaketa. — Ponovno je bilo postavljeno vprašanje, kdaj bo v Tosami uveden Kadrovske vesti © Rojstni dan praznujejo v mesecu januarju 1985 TOZD SANITETA Mikalnica Dečman Pavla, Gaberšek Mihaela, Gorjup Antonija, Grilj Antonija, Habjanič Marija, Klopčič Darinka, Klopčič Metka, Kos Dorica, Lavrič Veronika, Lavrinc Pavla, Lenček Pavla, Luthar Nežka, Pavli Slavka, Pavlič Martina, Sever Tatjana, Juhant Sabina, Lančaj Antonija, Kos Darja. Sanitetna konfekcija Birk Frančiška, Okorn Majda, Cerar Olga, Cerar Angelca, Gaberšek Julijana, Grkman Vida, Jdribar Martina, Keržan Marta, Klopčič Ivanka, Korant Draga, Kralj Valentina, Kropivšek Marjeta, Novak Jožefa, Rems Marjana, Rokavec Veronika, Ručigaj Ani, Ustar Magda, Žavbi Zvonimir, Dragar Zvonka. Otroška konfekcija Kotnik Marjeta, Rokavec Valentina, Urbanija Veronika, Vrečar Slavica, Škrlep Maja. Tkalnica ovojev Kovič Janez, Pirc Marija, Pivk Frančiška, Zibelnik Zdravko, Račič Marjeta, Prestor Alojzij. Tkalnica širokih tkanin Lenček Pavla, Pojbič Marija, Vesel Tatjana. Pripravljalnica Bratun Pavla, Miketič Marija, Osolin Marija, Trdin Jožefa. Belilnica Urbanija Miha TOZD FILTRI Kamenšek Marjeta, Pervinšek Anton, Stopar Marija, Volkar Pavla, Zarnik Anton, Trdin Roman. dodatek na popoldankso delo, kajti v nekaterih DO imajo ta dodatek že dalj časa uveljavljen. Na vprašanje, ki se je nanašalo na dohodek delavcem 5 let pred upokojitvijo, na osnovo kot ga imajo že nekatere organizacije (npr. Univerza-le, Svilanit, PTT, občina Domžale), se odgovor posreduje na naslednji seji. DSSS Arnuš Franc, Banko Janez, Dolgan Dušan, Hribar Antonija, Križnar Peter, Kuhar Viktor, Leban Martin, Podboršek Polona, Peterka Anton, Pernuš Srečo, Rode Sonja, Strmšek Antonija, Sušnik Marko, Urankar Franc, Velkavrh Janko dipl. ing., Sevšek Franci, Drolc Ivan, Jerman Gverino, Lokvenec Vasilka, Poljanšek Jožefa, Rode Neli, Vodnik Vencelj. • Prišli v delovno organizacijo — Novak Igor - SKS — Josip Kunac - Komercialni sektor © Odšli iz delovne organizacije — Avbelj Olga - sporazumno — Hribar Marija - upokojena © Rodili so se: V, — Kremič Marko - sin ZAHVALE Vsem delavcem ekspedita se iskreno zahvaljujem za cvetje, ki ste ga darovali Alojzu Hribarju na grob! Angelca Hribar Ob smrti naše drage mame Ivane Rode se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka tkalnice ovojev, otroške konfekcije in pomožnih obratov iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in vence ter sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, posebno pa še oktetu Tosama za lepe odpete žalostin-ke ter Danici za govor. Minka Marn, Nada Klopčič in Janez Rode z družinami ************************ & LU MALI OGLASI — Prodam dobro ohranjen deški plašč za 4 leta in deško obleko za 8 let. Informacije na int. 9. — Ugodno prodam steklene prizme 20 x 20 cm. Informacije na int. 220. — Kupim otroške smučke dolge od 70 do 80 cm; int. 257. ************************ L te®?' ENAKI ČRKI KOPNO OBDANO Z VODO BRINOVO 26ANJE AV6UST ČERNIGOJ POVRTNI- NA KIP 60LE6A TELESA mm. 5r4N/si/.y mm VRSTA HRUŠKE OSEBNI ZAIMEK m« &REJC TOMO 5KRE0AN MDušm v 60RA . v ŠVICI PRITRDIL- NICA SES7AV/L V. V. POSODA Zk MASLO SPOJITEV 14 smr/cA VSTOP AMERCU LEm dajati 0WFN ROBERT ŠIROKA RAVNINA a ALU LAM/ VEZNIK ilAČRTO- VhliC OTROŠKO VOZILO LES ZA VI/6ALICE mm ANDRfJ ENOTA IK ZLATO SRAM ŽENSKO IME GRADNJA ČEZ mo m VOONK f?AS7l/WA STARA RUSKA mA SRfZALK PUAČA DEL POLOM, NEUSPEH BODITA } DELO KIPARJK L fr Jv, pmvLi LNICA UR r PlAKED. KOLO ALPSKI VETER TEČAJ ************************ nagrade za reševalce križan KE Za nagradno križanko iz decem-berske številke Tosame so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. Nagrada : Cveta Marič — sanitetna konfekcija 2 nagrada : Zlatka Jurak — sanitetna konfekcija 3. nagrada : Marta Zupanc — otroška konfekcija Večini rešitev je pri reševanju križanke delal težave glasbeni izraz za besedo počasi, namesto mirno, kot je bilo zapisano v precejšnih rešitvah je pravilen izraz largo. Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško ************************