cena 300 dinarjev številka 1(907)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 7. januarja 1988
Zasedali zbori velenjske občinske skupščine
V zadnjih dneh decembra so zasedali zbori velenjske občinske skupščine. Med pomembnejše skupne točke zasedanj vseh treh zborov sodi uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 v letu 1986 in 1987 (»Jesenska analiza«), osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1988, predlog odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah melioracijskih območij občine Velenje in predlog o začasnem financiranju splošne porabe v naši občini za to leto.
Dnevnemu redu so kasneje dodali še predlog odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane rn zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Velenje.
Brez bistvenih pripomb oziroma razprave so delegati zbora združenega dela sprejeli »Jesensko analizo«, veliko bolj pa so bili zgovorni pri obravnavi osnutka resolucije občine Velenje za letošnje leto. V celoti so podprli stališča odbora za družbenoekonomske odnose in odbora za urejanje prostora in varstvo okolja.
Menili so, daje potrebno na občinskem nivoju načrtovati samo tisto, na kar lahko tudi vplivamo in da bi bilo prav, če bi občinsko resolucijo sprejemali po sprejetju zvezne in republiške, kar naj bi bilo nekje marca letos. Ob sprejemanju resolucije pa je treba predložiti tudi prog^atfp aktivnosti, kako zastavljene cilj? doseči^
Oacoi za urejanje prostčraata varstvo okolja se je, zavzel za tcCjda je
■ a) v* Vv z) n
nujno zbrati dogovorjen delež za centralno čistilno napravo (40 odstotkov njene vrednosti) odpadnih voda, to obvezno pa naj bi vnesli tudi v resolucijo. Če planiranega deleža ne bomo zbrali, so opozorili, se lahko zgodi, da bomo to nalogo vlekli naprej še nekaj prihodnjih let, kajti vprašanje je, kaj se bo zgodilo z obljubljenimi šestdeset odstotki sredstev.
Predlagali so še, naj bi za sanacijo stanja v TEŠ izdelali več projektov, na nivoju republike pa bi potem strokovno telo izbralo najbolj optimalen projekt.
Med zanimivimi predlogi pa je bila pobuda Savinjsko-Saleške gospodarske zbornice o programih prestrukturiranja gospodarstva. Konkreten predlog se je nanašal na Rudnik lignita Velenje. Predlagali so, da v REK-u oblikujejo delovno skupino, ki naj bi pripravila programe prestrukturiranja za čas, ko bo nastopilo usihanje proizvodnje premoga
Ob tem pa je zanimiv še en predlog: vse proizvodnje programe, menijo na Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici, ki jih organizacije združenega dela opuščajo iz različnih razlogov, bi morali analizirati in ugotoviti, če niso morda primerni za drobno gospodarstvo v družbenem aH zasebnem sektorju, prav tako pa bi lahko del sredstev iz likvidacije DO HPH usmerili v razvoj drobnega gospodarstva.
Sprejeli so tudi odlok o zagotavljanju sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Velenje. Po novem obračunskem zakonu preskrbe ni mogoče več financirati skozi občinski sklad, ampak se je potrebno na tem področju samoupravno sporazumeti. Sporazum je besedno podprlo več kot tri četrtine udeležencev, plane pa je
f O t I O)
V resolucijo samo to, na kar imamo vpliv!
sprejela komaj četrtina. V bojazni, ker j pomenilo povzročitev velike škode s 1. januarjem ta vir usahne, kar bi | kmetijstvu, so zbori velenjske občin-
ske skupščine sprejeli začasni odlok, ki velja najdlje do 31. decembra letošnjega leta. Točneje do takrat, ko bo zaključeno samoupravno sporazumevanje oziroma, ko bodo sprejeti temelji planov.
(mkp)
Super model
O nujnosti intenzivnega zaposlovanja je bilo v občini Velenje v zadnjih letih že toliko povedanega, da se človek že kar naveliča pisati o tem, saj se boji, da je dolgočasen.
O težavah, ki smo si jih nakopali prav z ekstenzivnim zaposlovanjem, tudi pišemo kar naprej, še posebej, kadar govorimo o problematiki družbenih dejavnosti, ki ji zaradi naraščajočega števila prebivalstva že dolgo nismo kos. Na eni strani se srečujemo s preobremenjenim združenim delom, na drugi strani pa z osiromašenimi družbenimi dejavnostmi, ki ne uspejo pokriti več niti osnovnih programov.
Spoznanja o tem so narekovala sprejem odločilnih ukrepov za področje zaposlovanja, ki smo ga skušali na eni strani omejiti, na drugi strani pa izboljšati zaskrbljujočo kadrovsko strukturo.
Življenje pa teče v občini Velenje očitno svojo pot, saj je vprašanje, če smo sploh naredili kakšen korak naprej.
Kaj je potrebno prej — začeti izboljševati kadrovsko strukturo ali pristopiti k prestrukturiranju, mnogi radi primerjajo s tem, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. In medtem, ko razrešu-
NAŠA TEMA
jejo akademsko vprašanje, nekvalificirani delavci še kar prihajajo.
V novinarskih prispevkih številke niso najbolj zaželene, vendar jih bom tokrat morala nekaj nanizati, da bom trditve lahko upravičila. Vendar to ne bodo podatki, ki jih dajejo o zaposlovanju organizacije združenega dela oziroma skup-
nost za zaposlovanje. Tu je že marskaj prikritega. Kot vemo, mora vsak novozaposlen delavec na zdravniški pregled, zato poglejmo podatke, koliko jih je bilo, v obdobju od junija do konca septembra, napotenih v velenjski dispanzer za medicino dela.
Skupno je bilo v tem času na pregledu 769 delavcev. Kar 192 ali skoraj četrtina jih je bilo povsem brez izobrazbe, z višjo izobrazbo jih je bilo 23 ali slabe tri odstotke, z visoko pa 13 ali 1,7 odstotka.
Slika je več kot porazna. Pa pokukajmo še v posamezna delovna okolja.
Z zaposlovanjem na REK (brez RLV) smo lahko zadovoljni, saj so zaposlovali pretežno kvalificirane delavce, žal pa sta bila med napotenimi na pregled le dva z višjo in eden z visoko izobrazbo. Podobno ve-
lja tudi za Rudnik, kjer so prav tako zaposlovali pretežno kvalificirane delavce ter enega z višjo in 4 delavce z visoko izobrazbo.
Zaskrbljeni pa smo lahko nad podatki, ki prihajajo iz Zdravstvenega centra za Gorenje. Na pregled so namreč napotili, od skupno 229 delavcev kar 113 takšnih brez izobrazbe, to pa je skoraj polovico. Tudi število višje in visoko izobraženih je bilo zelo skromno, saj jih je bilo le pet z višjo in 1 z visoko izobrazbo. Nekaj nekvalificiranih so v tem času zaposlili tudi na Vegradu, med novo zaposlenimi pa je od skupno 76, kar 9 takšnih z visoko oziroma višjo izobrazbo.
Teh številk ni treba komentirati, saj že same povedo, da smo do sprejetih usmeritev na tem področju še zelo daleč, še čisto na začetku.
Mira Zakošek
Nekako vajeni smo že, da nas velenjski rudarji ne razočarajo. Tudi lani so svoj proizvodni plan v celoti izpolnili. Čeprav so delali deset dni manj kot so načrtovali in tako »izgubili« približno 160 tisoč ton lignita, so nakopali 4 milijone 702 tisoč 900 ton lignita.
Ob tem pa ne gre zanemariti tudi tega, da so jih spremljale težave na odkopih jame
Preloge (področje KTU) in v drugem delu Prelog. Približno 90 tisoč ton lignita manj pa so nakopali zaradi nepravočasne dobave podporja. Mehanski del jim izdeluje delovna organizacija ESO, kjer zastojev ni bilo, zato pa so bili toliko večji pri hidravličnem izdelovalcu »1. petletki« iz Trstenika, kjer so rok zamudili kar za štiri mesece. Tako so namesto 15. avgusta
začeli planiran odkop šele 4. decembra.
Rudarji so lani delali 269 dni, število zaposlenih pa je bilo za odstotek in pol manjše kot leta 1986.
Tudi letos načrtujejo, da bodo proizvedli 4 milijone 700 tisoč ton lignita ob tem, da števila zaposlenih ne bodo povečevali.
(mkp)
Rudarje so pestile tudi težave — pritiski, pomanjkanje rezervnih delov ... Pritiski so bili ponekod tako hudi, da ni vzdržalo hidravlično podporje.
(Foto: L. Ojsteršek)
Kdaj po obresti?
Banke so v tem času že začele vpisovati obresti za lani. Lastnikom žiro in tekočih računov jih vpišejo avtomatično in to velja tudi za imetnike deviznih vlog, ki so izdali za to trajni-ke. Tisti, ki tega niso storili, lahko obresti vpišejo vsak dan razen sobote na Rudarski cesti, obresti za ostale dinarske vloge pa vpisujejo vse enote banke. Povejmo še to, da obresti vodijo na vaših računih z 31. decembrom; torej ne boste nič izgubili, če z vpisom nekaj dni počakate.
Vojaške šole in poklici
Okrogla miza po radiu Velenje
Občinski oddelek za ljudsko obrambo občine Velenje bo skupaj z radiom Velenje organiziral okroglo mizo o vojaških in obrambnih šolah in poklicih. Okrogla miza bo na sporedu v sredo, 13. januarja, ob 17. uri. K sodelovanju vabijo vse mlade, ki jih s tem v zvezi karkoli zanima. Sodelujejo lahko tako, da pokličejo na številko 855-963, seveda v času oddaje, ki bo potekala v živo iz studia radia Velenje. Oddaja bo torej v sredo, 13. januarja, ob 17. uri.
Veseli, praznični dnevi so za nami. Tokratno novoletno praznovanje je bilo za naše otroke slovesnejše od prejšnjih. Dedka Mraza so pričakali v lepo okrašenem središču mesta. Zelo pa so bili veseli tudi, da sije vzel ta pravljični dedek toliko časa, da se je sprehodil z njimi po Titovem trgu in Trgu mladosti. Kako lepo je bito prepevati z njim!
Uspele so tudi že utečene novoletne kulturne prireditve in obdaritve. Vse pa vendarle še ni bilo tako kot bi želeli. Na velenjske ulice bi v predno-voletnem času morali prenesti malo več življenja, kakšno stojnico, kjer bi ponujali mimoidočim tople napitke, kakšen prigrizek, pa tudi izvirna novoletna darila in še kaj. A naj ne izzveni to kot kritika, saj je biI tokrat narejen tako velik korak, da si organizatorji zaslužijo pohvalo in zahvalo v imenu naših najmlajših.
Zadnje dni starega leta je omogočilo Gorenje našim najmlajšim zanimiv užitek. Z balonom so se lahko dvignili nad Titov trg v Titovem Velenju. Zanimanja za te prevoze je bilo ogromno, pa čeprav o tem niso posebej obveščali.
Akcijo vsekakor velja pohvaliti in dodati, da je vredna posnemanja, še posebej, ker dokazuje, kako malo je včasih potrebno, da razveselimo naše najmlajše.
2. stran * f!3S CBS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo Velenje * 7. januarja 1988
Skupščina občine Mozirje
Priprave na 4. samoprispevek
V zadnjih dneh lanskega leta so se na skupni seji zbrali tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Podrobneje so obravnavali uresničevanje resolucije o družbe-
noekonomskem razvoju občine Mozirje v letu 1987, za razpravo o tem je bila temelj »jesenska analiza«, kot so jo imenovali, na podlagi vsega tega pa so temeljito razpra-
Stavba se ni dala
' vljali še o osnutku resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega načrta občine Mozirje v letošnjem letu.
S pripravami na to resolucijo so pričeli v oktobru. Osnutek je zato nastajal v času, ko niso bile opredeljene posledice in tudi ne načini uresničevanja najnovejših ukrepov zvezne vlade. Zaradi tega je bilo treba in še bo marsikaj popraviti, oziroma uskladiti materialne pogoje razvoja.
Kljub vsem nejasnostim in nedorečenostim se v Gornji Savinjski dolini zavedajo, da bo treba najpomembnejše naloge iz srednjeročnega načrta nadaljevati in uresničiti. Za vse to bo seveda potrebno veliko dela in naporov združenega dela in krajanov. Prva naloga je razumljivo uresničitev vseh tistih nalog, ki so jih v tem letu že pričeli, druga pa so priprave na 4. samo-
Stari rudniški objekti počasi zginjajo s površja, saj se pod njimi vedno bolj »majejo tla«. Tudi nekdanja upravna zgradba je odslužila. Potrebno jo je bilo odstraniti, pa kot kažejo gornji posnetki našega sodelavca Lojzeta Ojstrška, se ni dala. So bili tako dobri nekdanji graditelji...?
prispevek v občini Mozirje in oblikovanje programov krajevnih skupnosti v zvezi s tem.
Industrijska proizvodnja naj bi v letošnjem letu porasla za pet odstotkov, pri čemer bosta imeli daleč največji delež Gorenjevi delovni organizaciji Lesna industrija Glin in Mali gospodinjski aparati. Zelo pomembna naloga je nadaljnje prestrukturiranje proizvodnje v lju-ben-skem Kovinarstvu, Kemiji Mozirje, Iskri na Ljubnem in predvsem še hitrejša preobrazba in rast nazarske lesne industrije, kjer so že lani dosegli izredne uspehe.
Kljub vsem nakopičenim težavam načrtujejo nadaljnjo rast kmetijske proizvodnje, čeprav za en sam odstotek, kar je seveda velik zaostanek za opredeljenimi srednjeročnimi smernicami. Razvoj kmetijstva je razumljivo v največji meri odvisen od
Odstranili napis
ukrepov v kmetijski politiki. Dokajšen napredek si obetajo na področju turizma, zlasti na turističnih kmetijah, še večjega pa pri krepitvi trgovske ponudbe. Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga bo v Gornjem gradu odprla nov velik trgovski in poslovni objekt, Savinja iz Mozirja bo na Ljubnem odprla nov lokal, v Mozirju , pa posodobila bla-
govnico in trgovino z železni-no ter uredila brezcarinsko prodajalno. Nalog je seveda veliko še na področju drobnega gospodarstva in še več na kritičnem področju družbenih dejavnosti. Osnutek resolucije bo v razpravi do konca januarja, dokončno pa naj bi bila oblikovana do konca februarja.
j. p.
mm
V zadnjih dneh lanskega leta se je delovna organizacija »Era« dokončno poslovila od svojih nekdanjih poslovnih prostorov. Z visokega stanovanjskega bloka na Kersnikovi cesti so odstranili tudi napis. To je bilo kar težko, še posebej pa nevarno delo, zato so za pomoč zaprosili velenjske alpiniste, ki so takšnih del že vajeni.
(mz)
Posvet sindikalnih aktivistov
Pet dni v Radovljici
Kar sedemdeset odstotkov predsednikov sindikalnih organizacij v združenem delu je novo izvoljenih. Za učinkovito delo pa j je potrebno tudi znanje. Zato je Republiški svet Zveze sindikatov na pobudo velenjskega sindikalnega sveta pripravil program petdnevnega izobraževanja za predsednike sindikalnih organizacij, ki bo potekal v Radovljici. Prva skupina se je s seminarja že vrnila in ugotavlja, da so teme pravilno izbrane.
Če jih omenimo samo nekaj: vloga in naloge sindikata v združenem delu skupaj z organiziranostjo in metodami delovanja, sindikat v urejanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev, govorili bodo o tem, kako pripraviti sestanek in voditi razpravo, o vzrokih za konfliktna stanja v organizacijah in njihovo razreševanje, o varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, pa o gospodarjenju v novih pogojih in še o čem.
Teme so gotovo izbrane tako, da bodo novim predsednikom veliko pomagale pri njihovem delu, zato si v velenjskem sindikalnem svetu tudi želijo, da bi se vsi novoizvoljeni predsedniki tega seminarja udeležili.
Naslednja skupina se bo seminarja udeležila od I. do 5. februarja, potem 15. do 19. februarja, od 29. februarja do 4. marca, v marcu bo sledila še ena skupina, dve pa se bosta seminarja udeležili v aprilu.
Vzporedno s temi oblikami izobraževanja pa bo potekala v Radovljici tudi enomesečna politična šola, ki se bi je naj obvezno udeležili predsedniki konferenc zveze sindikatov na nivoju soz-da, predsedniki konferenc OO zveze sindikatov v delovnih organizacijah in sindikalnih konferenc v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah.
(mkp)
Posvet kadrovskih delavcev
Na skupnem posvetu kadrovskih delavcev organizacij združenega dela občin Velenja in Mozirja, ki bo jutri, 8. januarja, v Titovem Velenju bodo spregovorili o zaposlitvenih gibanjih v preteklem letu in ocenili možnosti za letos.
Seznanili se bodo tudi s spremembami in dopolnitvami Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter kriteriji, pogoji in merili za oblikovanje sredstev za primer brezposelnosti.
(mkp)
Sporazum o delitvi dela v zdravstvu
Konec decembra je bil v medobčinski zdravstveni skupnosti Ravne na Koroškem potrjen sporazum o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami na celjskem in koroškem področju. Tako je bil sklenjen proces dogovarjanja o možnih hospitalno specialističnih zmogljivostih na tem področju. S tem je bila dana tudi zelena luč bolnišnici Topolšica za vstop v slovenski prostor z dejavnostjo odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije srčnih bolezni.	(mz)
MgjjjjgJ
Višje participacije v zdravstvu
w
Čuvajte zobe — vredni so bogastvo
Leto, ki se je izteklo, je bilo izredno težko za vsa področja skupne porabe in tudi zdravstvo ni bilo izvzeto. Prispevne stopnje smo med letom omejevali, zato zbrana sredstva niso zadoščala za uresničitev vseh nalog.
Tudi v letošnjem letu ne bo lažje. Konec decembra je bil v republiki sprejet nov samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, v katerem so opredeljene pravice in odgovornosti oziroma pristojnosti tako uporabnikov kot izvajalcev. Prinaša pa tudi številne novosti, ki naj bi pozitivno vplivale na vzdrževanje doseženega nivoja zdravstvenega varstva ter na odgovornost uporabnikov in izvajalcev za oblikovanje ustrezne zdravstvene kulture.
Tu pa so še ukrepi, ki so naravnani tako, da tovrstno skupno porabo čim bolj oklestijo. Mnoge rešitve so kratkoročne in se bodo verjetno na področju zdravstvenega varstva dolgoročno negativno odrazile.
Kljub vsemu pa je bilo to v republiški skupščini sprejeto brez večjih pripomb. Maloštevilni, ki so jih imeli, med njimi so bili tu-
di velenjski predstavniki, usmeritev niso mogli spremeniti.
Seveda pa to ne velja za vse opredelitve. Še posebej ne za preventivno dejavnost, ki je še vedno opredeljena kot prioritetna naloga.
PREPOLOVLJENE PRAVICE NA PODROČJU ZOBNE PRO-TETIKE
Še posebej bo omenjeni sporazum prizadel zavarovance na področju fiksne zobne protetike, saj je njihove dosedanje pravice skoraj razpolovil.
Po novem bodo morali zavarovanci stroške nadomestila enega zoba v sprednjem delu čeljusti plačati sami. Prej so za to prispevali 15 tisočakov, po novem pa jih bo to veljalo okoli 270 tisočakov. V čeljusti ob strani jim morajo, da lahko uveljavljajo prispevek zdravstvene skupnosti manjkati trije zobje. Namesto 19 tisočakov participacije v ta namen pa bodo morali odslej odšteti kar okoli 340 tisoč dinarjev. Razlike so torej zares velike in zavarovanci jih nikakor ne bodo veseli.
Za zobozdravstvo je med novostmi, ki jih prinaša omenjeni samoupravni sporazum razveseljivo edino to, da je predvidenih več sredstev za preventivno dejavnost. »Vendar pa je to spet vprašljivo,« pravi vodja velenjskega zobozdravstva Miloš Laža-rič, saj sporazumu že sledijo ukrepi (ki sicer še niso sprejeti), ki izhajajo iz ocene, da primanjkuje v tem trenutku približno 15 odstotkov sredstev, ki bi pokrivale dosedanje pravice na tem področju.«
Pa se ustavimo še pri participacijah, ki jih bomo moraii zavarovanci plačevati v letošnjem letu za zobozdravstvene usluge. Vsaka polna zalivka nas velja 800 dinarjev, polna kovinska prevleka 5.400 din, druga prevleka 7.000 din, nanizek 3.700 din, krona 7.800 din, vsak člen v mo-stovni konstrukciji 3.900 din, začasna totalna ali parcialna proteza 18.300 din, čiščenje zobnega kamna 200 din in tako dalje.
Seveda pa bomo uporabniki prizadeti tudi na področju ostalega zdravstvenega varstva. Še posebej, ker ugotavljajo, da
mnogo bolj obolevamo, kot občani drugje po Sloveniji.
Čeprav v občini že nekaj časa ugotavljamo, da zdravstvene službe kadrovsko niso zadovoljivo zasedene, bo v bodoče še težje, saj predvideva omenjeni sporazum nadaljnje zmanjšanje zaposlovanja v zdravstvu.
Uporabniki bodo morali v bodoče tudi v osnovnem zdravstvu več prispevati kar za vse usluge. Med drugim si bodo morali izbrati svojega zdravnika oziroma specialista in v kolikor ga bodo med letom spreminjali, bodo morali nastale stroške sami pokrivati.
Pa se ustavimo še pri participacijah, ki jih bodo morali občani poravnavati k omenjenim storitvam.
Vsak prvi kurativni pregled jih bo veljal 800 din, obisk zdravnika na domu 2.300 din, prvi pregled v specialistični ambulanti 1.700 din, vsak ponovni obisk pri zdravniku 500 din. V bodoče bodo morali zavarovanci plačevati usluge v nočnem času dražje in sicer za čas med 22. in 6. uro zjutraj. Obisk pri zdravniku osno-
vne dejavnosti jih bo veljal 1.500 din, pri zdravniku specialistu pa 3.400 din. Podobno velja tudi za izdajo zdravil na recept, ki velja od 1. januarja 600 din, za nočni čas pa 1100 din (izjema so recepti z oznako nujno).
Za mehanična kontracepcijska sredstva bodo morale pacientke odslej prispevati po 3.900 din, za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko pogojena 6.900 din, za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči 2.300 din, za ortopedske čevlje 14.000 din . .. Teh storitev je še veliko in kar preveč bi bilo, če bi vse naštevali. Ustavimo se le še pri prispevku 2.900 dinarjev, ki ga mora odslej prispevati zavarovanec za vsak oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 60 dni v koledarskem letu.
Uporabniki niso dolžni prispevati participacije, kadar gre za novorojenčke, dojenčke, predšolske in šolske otroke, učence, ter študente, ki niso v delovnem razmerju. Plačil so oproščene tudi
ženske za storitve pri spremljanju nosečnosti, nosilci partizanske spomenice in nekateri drugi zavarovanci (podobno kot je ve Ijalo že doslej).
Nov samoupravni sporazum c uveljavljanju zdravstvenega var stva predvideva tudi nadaljnje zmanjšanje števila bolnišničnif postelj v Sloveniji in sicer z£ okoli 500. Da bi to dosegli bi s t morala skrajšati ležalna doba \ bolnišnicah, zdravljenje pa pre nesti na dom. Žal pa smo (tudi v občini Velenje) še mnogo prešla bo organizirani in opremljeni, da bi bili tej nalogi kos. Potrebno b bilo namreč še veliko več sodelo vanja zdravstvene in socialne službe. Takšne organiziranost pa ni mogoče vzpostaviti če; noč.
Zaradi vsega tega Velenjčan podpiramo tiste dele novega sa moupravnega sporazuma, ki dol goročno krepijo preventivne zdravstveno dejavnost, opozarja mo pa na dolgoročne posledice prehitrih, skokovitih prenosoi obveznosti na zavarovance.
M. Zakošek
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 1 1 700 dinariev
Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
r_r- r? r r~r rs r r -
7. januarja 1988 * titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
it stran 3
ESO: ustavili stroje in sklicali izredni zbor delavcev
Osebni dohodki (ni)so rezultat dela
Konferenca delegacije delovne organizacije ESO za zbor združenega dela je na zadnjem decembrskem zasedanju seznanila družbenopolitični in zbor združenega dela o sestanku, do katerega je prišlo na zahtevo delavcev dopoldanske izmene v temeljni organizaciji Strojni obrati, decembra lani. Povod za sestanek so bili osebni dohodki, ker — kot je bilo rečeno — imajo kljub temu, da uspešno poslujejo, omejene osebne dohodke. Na zboru so delavci izpostavili še vprašanje poračunov in izplačil ob novem letu.
Delavci so izrazili nezadovoljstvo s stanjem, ki vlada v družbi in podčrtali odgovornost za posledice ukrepov zvezne vlade ter nerazumljivo popuščanje tistim stavkajočim kolektivom, ki kljub neuspešnemu poslovanju uveljavijo s štrajkom bistveno povečanje svojih osebnih dohodkov.
Osnova za delitev osebnih dohodkov je družbeni dogovor, pa vendarle kolektiv zameri vodstvu sklicevanje nanj, so zapisali v obvestilu o stanju in razmišljanjih v delovni organizaciji ESO;
oziroma spoštovanje tega, ker ga v mnogih delovnih organizacijah ne spoštujejo. Menijo, da tam, kjer poslujejo z izgubami, ta ne velja in je zato dvigovanje osebnih dohodkov še toliko bolj nerazumljivo.
»Ugotavljamo, da so to posledice izredno težkega socialnega stanja in vprašanje eksistence velikega števila delavcev in njihovih družin, s čimer bi se morali spopasti, sicer bomo v popolnosti razvrednotili in demotivirali prizadevanja za boljše delo in pod težo masovnih pritiskov (mislijo na
štrajke) še naprej pristajali na neučinkovito razreševanje gospodarskih in političnih razmer v družbi,« je rečeno v informaciji zboru združenega dela.
Ta je informacijo sprejel in predlagal, da je potrebno njihovo problematiko razrešiti po samoupravni poti v lastnem okolju (DO ESO) v okviru sozda REK in panoge, ki ji pripadajo ter v povezavi z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini in izvršnim svetom.
(mkp)
POD PRHO
Se je moj delegat (že) upehal?
Gorenjeve delovne organizacije v Titovem Velenju in Nazarjah
Zahtevni načrti tudi za leto
1988
Gorenjeve delovne organizacije v Titovem Velenju in Nazarjah so, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, dosegle lani rekordno proizvodnjo in prodajo na tuje. Za leto 1988 pa načrtujejo nadaljnjo rast fizičnega obsega proizvodnje, produktivnosti in izvoza.
Tako je po zadnjih ocenah 5.200 delavcev Gorenja Gospodinjskih aparatov izdelalo več kot 1,510.000 velikih gospodinjskih aparatov, z izvozom pa bodo iztržili okrog 107 milijonov dolarjev. Pri tem ob širitvi proizvodnih programov ne gre prezreti tudi začetka razgibane naložbene dejavnosti. Tako so posodobili montažo zamrzovalnih skrinj, odprli nov obrat za proizvodnjo programskih stikal za pralne stroje v Slovenski Bistrici in preselili obrat za proizvodnjo termostatov v Bistrici ob Sotli v nove prostore. Načrti delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so tudi za leto 1988 nadvse obetavni. Fizični obseg proizvodnje želijo povečati za 5 %, kar 55 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov pa bodo izvozili in s prodajo na tuje dobili okrog 120 milijonov dolarjev. Računajo pa tudi z okrog 5% povečanjem produktivnosti.
V Gorenju Notranja oprema so
uresničili vse temeljne planske cilje za lansko leto, izjema so le izvozni načrti. Izdelali so
proizvodnje in produktivnosti ter več kot podvojitev izvoza. V proizvodnji z letošnjim letom napovedujejo občutno povečanje proizvodnje kuhinjskih in kopalniških elementov, z izvozom pa želijo zaslužiti okrog 2,2 milijona dolarjev. V zadnjem času pospešeno pripravljajo vse potrebno za novi naložbi v tozda Pohištvo in Gradbeni elementi.
V	delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema, kjer so leta 1987 podrobneje opredelili razvojno strategijo, zatrjujejo, da je ustvarjena solidna osnova za uspešno proizvodnjo in nadaljnji razvoj te enovite delovne organizacije. Med drugim načrtujejo za leto 1988 še večje in tesnejše sodelovanje s partnerji iz tujine.
V	Gorenju Elektronika Široka potrošnja so naredili blizu 61.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, se pravi, da bodo proizvodnjo, v primerjavi z letom 1987 skorajda podvojili. Izvozne načrte niso uresničili, največ zavoljo tega, ker niso pravočasno pridobili ateste tujih tržišč. V letu 1988, ko bodo prišli iz tovarne barvni televizijski sorejemniki novih oblik, bo ta 310 članski delovni kolektiv izdelal okrog 85.000 barvnih TV sprejemnikov. Podvojiti pa želijo proizvodnjo videorekorderjev, na voljo jih naj bi bilo 5.200. Pripravljajo pa se na posodobitev proizvodnje tako barvnih televizijskih sprejemnikov kot videorekorderjev.
V	Gorenju Glin Nazarje, kjer so se v zadnjem letu, upoštevaje kazalce gospodarjenja, uvrstili v prvo tretjino najuspešnejših lesnopredelovalnih delovnih organizacij na Slovenskem, so v letu 1987 dosegli zastavljene planske cilje. Proizvodnjo so v primerjavi z letom 1986, povečali za okrog
delkov). Pripravljajo se na novo naložbo, ki naj bi omogočila bistveno povečanje dohodkovne uspešnosti proizvodnje iz masivnega les^, s čimer si želijo ustvariti boljše in zanesljivejše pogoje za nadaljnji razvoj.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, tretjem največjem izvozniku poslovnega sistema Gorenje, je lani 450 delavcev izdalalo 1,043.000 malih gospodinjskih aparatov, na tuje pa so prodali kar 58 % vse proizvodnje in iztržili okrog 6,500.000 dolarjev. V primerjavi z letom 1986 so povečali proizvodnjo za 14%, izvoz pa za okrog 40 %. Naložbena dela, ki so jih opravili v preteklem letu, bodo omogočila v letu
1988 18% povečanje fizičnega obsega proizvodnje, najmanj 8 % povečanje produktivnosti in okrog 40 % povečanje prodaje na tuje (z izvozom naj bi iztržili nad 9 milijonov dolarjev).
Načrti Gorenjevih delovnih organizacij iz Titovega Velenja in Nazarij so torej tudi za letošnje leto obetavni in seveda temu primerno zahtevni. Uspešno dosedanje uresničevanje prav tako zahtevnih nalog pa kaže, da je mogoče pričakovati, da bodo tudi načrti za leto 1988 uresničeni.
N. K.
Še pred dobrim letom ali pa še malo bolj nazaj smo si vsi upali trditi, ko se je pojavila kriza v sklepčnosti sej samoupravnih interesnih skupnosti, da je to samo zato, ker so seje popoldan. Kdo bo takrat hodil nanje? Čeprav mi že takrat ta trditev ni bila čisto blizu, ker kolikor vem, smo že takrat delegatu pripisali pomembno družbeno poslanstvo, trdili, da so to ljudje, ki so najboljši med najboljšimi in imajo zato tudi zavest na »primernem nivoju«. Izbrali naj bi ljudi, ki bi bili, če zelo poenostavim, moje in vaše interese pripravljeni zagovarjati in braniti tudi opolnoči, če bi bilo potrebno. Popoldan — malenkost.
Na nek način pa so mi bile takratne nesklepčne seje le jasne. Delegatom se je bližal konec mandata, vnema je začela popuščati. Oprostim jim, da so bili naveličani vsega.
Potem smo izvolili nove delegate z zvenečo parolo — »prave ljudi na prava mesta«. Tudi mojega delegata. Seje smo iz popoldanskih ur prestavili na opoldanski čas, torej proti koncu delovnega dne. Ne bo problemov smo si dejali. Gotovo bodo delegati raje sejali kot delali. Pa se v zadnjem času kaže, da tudi to ni ta pravo. Kljub sejam ob 12. uri je bilo kar nekaj decembrskih sej nesklepčnih, nekaj pa jih je svoje delo kljub temu opravilo s pripombo — pridobiti soglasje delegatov.
Pa si mislim takole: če sem
razumela delegate ob koncu mandata, da se jim na seje ne da več popoldan, teh sedanjih absolutno ne razumem. Sredi delovnega dne, pa šele na začetku mandata. Ne, tukaj nekaj ne bo v redu. Me tudi nihče več ne bo prepričal, da je čas tisti, ki ovira delegate pri njihovem poslanstvu. Ali pa? Morda pa smo našli prave ljudi, vseeno dopuščam možnost, takšne, ki jim ni vseeno, da njihovo delo stoji, pa bi raje sejali popoldan? Kdo bi vedel? Se pa ob tem vseeno sprašujem, koliko se jih z nesklepčnih opoldanskih sej vrne na svoje delovno mesto. Koliko to stane? Koliko stane, ko pridejo še enkrat? Pa še veliko kaj me zanima.
Pa si spet mislim: kljub pomanjkanju denarja na vseh koncih in krajih, bi morda le zmogli pest dinarjev, da plačamo eno majčkeno analizico, anketico, ki bi nam pomagala pojasniti zakaj tako. Kaj mojega delegata tako zelo moti, da se mu na začetku mandata in sredi delovnega dne ne da več niti na sejo? Morda pa ta anali-zica niti ne bi bila tak strošek, če jo primerjamo z denarjem, ki ga izgubljamo, ko izgubljamo delovne ure, ko ne sprejemamo pravočasno sklepov, ko ...
Pa tudi, si še mislim, prav zanimivo bi bilo slišati, kako bi moj delegat odgovoril na nekaj vprašanj. Saj ga doslej še nismo vprašali. Ugibamo pa v njegovem imenu.
Milena Krstič-Planinc
V novo leto s pomembnimi nalogami
1,250.000 keramičnih ploščic, 145.000 kuhinjskih in kopalniških elementov in 15.800 elementov sanitarne opreme iz umetnega marmorja. V letošnjem letu bodo v tej Gorenjevi delovni organizaciji proizvodnjo kar najbolj prilagajali zahtevam tržišča. Uveljaviti pa želijo tudi nov pristop pri proizvodno prodajnih aktivnostih. Ob nespremenjenem številu zaposlenih napovedujejo I % povečanje fizičnega obsega
10%, produktivnost za okrog 6 %, izvoz pa so celo podvojili, saj so na tuje prodali, kot ocenjujejo, za okrog 5 milijonov dolarjev izdelkov. Pomemben napredek so dosegli še pri prestrukturiranju proizvodnje in izvoza. Tudi za leto 1988 načrtujejo najmanj 10% povečanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti ter okrog 60 % povečanje izvoza (na tuje naj bi prodali za najmanj 8 milijonov doiarjev iz-
Težak gospodarski položaj še posebej občutijo takšne dejavnosti kot je trgovina. V trgovski in proizvodni organizaciji Era pa so kljub vsemu zaključili lansko poslovno leto zadovoljni, saj so doseženi rezultati dovolj trden dokaz, da se ta delovna organizacija uspešno razvija. V zadnji lanski številki Našega časa smo že pisali o njihovih poslovnih rezultatih ter še posebej poudarili naložbene uspehe. Tokrat pa želimo predstaviti še dejavnost in poslovanje posameznih tozdov.
O tem je tekla beseda z direktorjem Franjom Korunom, pomočnico direktorja za splošno področje Majdo Naglost, vodjo službe za ekonomiko in razvoj Jasno Klepec ter direktorji tozdov Maloprodaje Ivom Kroflom, Velepro-daje Žanijem Debelakom, Vina Gvidom Omladičem, Kmetijstva Henrikom Jonkom in Koplasa Petrom Tratnikom.
ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE DOBRO
Ustavimo se najprej v največjem tozdu Ere, v Maloprodaji, ki združuje 446 delavcev. So nosilci trgovske dejavnosti in tudi osnovne preskrbe v občini, ki jo kljub številnim problemom, ki nas tarejo zadnje čase, zadovoljivo opravljajo.
Pripravljeni so prisluhniti tudi željam krajev obrobnih krajevnih skupnosti, ki jim zagotavljajo osnovno preskrbo, pa čeprav takšne trgovine niso rentabilne. Tako so lani uredili trgovino v Skalah. takšne naloge pa načrtujejo tudi za letos.
V tem času se delavci tega tozda, še posebej aktivno pripravljajo na gradnjo že dolgo načrtovane tehnične blagovnice, za katero bo Era letos namenila večino razpoložljivih sredstev. Posodobili bodo še nekatere trgovine in si seveda prizadevali, da zagotovijo našim potrošnikom kar najboljšo ponudbo. Brez težav seveda ne bo šlo, saj na tržišču primanjkuje nekatero blago zaradi cenovnih neskladij.
VSE MOŽNOSTI ŠE NISO IZKORIŠČENE
Delavci tozda Veleprodaje, 97 jih je, so s poslovanjem v lanskem letu prav tako zadovoljni. So grosisti na slovenskem in hrvaškem področju, najtesneje pa sodelujejo z lastno delovno organizacijo. Kljub številnim teža-
vam, ki so jih pestile preteklo leto (spreminjanje pogojev gospodarjenja, padanje kupne moči) so z organizacijo različnih akcijskih prodaj dosegli načrtovan celotni prihodek. Takšne usmerjene akcijske prodaje načrtujejo tudi za bodoče.
Ugotavljajo pa, da vse možnosti veleprodaje v občini Velenje še niso v celoti izkoriščene. Tu namreč proizvajamo veliko izdelkov tudi za široko potrošnjo, pa inženiring posle, tehnološko opremo ... V to prodajo pa Era s svojimi tozdi še ni dovolj vključena. Njihova Veleprodaja namreč v celoti obdeluje le akustiko, belo tehniko in druge programe Gorenja ter kurivo (premog). »Vse ostalo pa je še neizkoriščeno,« poudarja Franjo Korun, »in tu vidim možnosti za našo širitev, za naš kvaliteten razvoj. Pa ne le razvoj Ere, saj ustvarjena sredstva vlagamo tudi v razvoj infrastrukture.«
VINSKA KRIZA NI OBŠLA VINARJEV IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Zadnji ukrepi zveznega izvršnega sveta so močno prizadeli tudi tozd Vino iz Šmartnega ob Paki, saj so se jim poslovni stroški močno povečali, prodajne cene pa ne, zamrznjeni pa so tudi »zaslužki« trgovin.
Vse to spremlja še vinska kriza, ki je po mnenju strokovnjakov največja v zadnjih petdesetih letih. Delavci tozda Vino so še v posebej težkem položaju, ker so pri svoji grosistični prodaji odvisni od številnih kupcev, od velikih ekonomskih sistemov, ki se v kriznem stanju zapirajo vase, iščejo notranje rezerve.
Poleg tega pa so bili delavci Vina v preteklem letu obremenjeni z obsežno naložbeno dejavnostjo. V Celju so zgradili nadomestne skladiščno prodajne prostore poleg tega pa so sklenili sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju pri pridelavi vin na Virštajnskem področju. To sodelovanje bodo v tem letu še okrepili, kar jim bo omogočilo, da bodo tudi iz njihove kleti »prihajala« vina najboljše kvalitete.	_
Številke, ki opredeljujejo njihovo poslovanje niso takšne, da bi se lahko z njimi posebej postavljali, pa vendar glede na gospodarske pogoje, je lahko 121 delavcev tega tozda z doseženim povsem zadovoljnih.
VSE VEČ PROBLEMOV V KMETIJSTVU
Kmetijstvo je tista gospodarska panoga, za katero že nekaj let govorimo, da ji moramo nameniti v naši družbi več pozornosti. Čeprav vemo, da je samooskrba tudi strateškega pomena, da moramo vzpostaviti na tem področju ekonomske osnove, se kar naprej nekaj zatika. Tako je bilo žal tudi v preteklem letu.
V temeljni organizaciji Kooperantov Kmetijstvo Šoštanj na eni strani ugotavljajo, da so načrtovani fizični obseg kmetijske proizvodnje uresničili, to pa se ni pokazalo v finančnih rezultatih, ki so zaradi prenizkih cen skromni. Upadel jim je dohodek in še posebej akumulativnost. Ta se je od šestega do devetega meseca lanskega leta kar prepolovila.
Cene kmetijskih proizvodov so pod družbeno kontrolo, to pa nikakor ne velja za »vhodne materiale«, ki se strahovito dražijo in vsega tega kmetijski proizvajalci z boljšim delom, boljšo izkoriščenostjo zmogljivosti, ne morejo pokrivati. V občini Velenje smo vsa ta neskladja razreševali dokaj uspešno s pomočjo sredstev sklada za intervencije v kmetijstvo, saj smo pokrivali razlike v ceni, vendar pa je do občasnih motenj, še posebej v zadnjem času, vseeno prihajalo.
Uspešno se delavci tega tozda vključujejo v izvozna prizadevanja. Predvsem izvažajo hmelj, živino in med. Računajo da bodo lanski načrtovani izvoz presegli 5-odstotno.
Seveda upa ta 50-članski kolektiv, enako pa seveda vsi kmetijski kooperanti, ki sodelujejo z njimi, da se bomo v občini Velenje tudi v prihodnje uspešno dogovarjali in zbirali sredstva za nemoteno kmetijsko proizvodnjo in preskrbo. Računajoč na to, so si za letos zadali dokaj optimističen plan, 3-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje, kar je več kot predvideva republika.
ORGANIZACIJA KOOPERANTOV
Temeljna organizacija Koplas, ki združuje 29 delavcev in seveda številne kooperante, je verjetno najmanj poznana, pa čeprav deluje že trinajsto leto. Ko so jo pred leti organizirali v sestavu Ere je bila to prva takšna organizacijska oblika v Jugoslaviji in so jo kasneje mnogi posnemali.
Vsa leta uspešno gospodarijo,
v zadnjem času pa se zaDleta tudi pri njih.
»Ugotavljamo, da se dogaja nekaj težko razumljivega,« pravi direktor tozda Peter Tratnik. »Zanimanje za obrt je porastlo, to dejavnost pa skušamo poživiti tudi s kupom deklaracij, na drugi strani pa jo prav tako s kupom omejitev zaviramo. Vse to seveda zelo dobro občutimo tudi v našem tozdu.«
V zadnjem času so v tem tozdu precej povečali fizični obseg proizvodnje, število kooperantov, povečali izvoz in nasploh vsi fizični kazalci. Ko pa primerjajo finančne pokazatelje, ti še zdaleč niso tako ugodni kot fizični. To jih seveda močno zaskrbljuje, saj manjši dohodek in akumulacija onemogočata njihov nadaljnji razvoj. 5>e posebej so zaskrbljeni ob zakonu o revalorizaciji uporabe surovin in materiala, ki pomeni zanje v lanskem letu dodatnih 400 milijonov.
Težave imajo tudi zaradi cen, saj so se nekateri materiali v zadnjem času podražili tudi do 90 odstotno. Prizadevajo si, da bi vendar zagotovili ekonomske cene, saj sicer grozi trganje repro-verig. Kooperanti namreč temeljito preračunajo, za kakšno ceno se jim določen izdelek še izplača izdelovati.
Zaradi finančne nediscipline, ki je tudi precejšnja, bodo verjetno prisiljeni prekiniti sodelovanje z nekaterimi odjemalci, ki ne plačujejo meničnih obresti in pri teh poslih delavci tega tozdapo-slujejo z izgubo. Tako mnogokrat preprost izračun pokaže, da je bolje ne delati kot pa delati z izgubo.
Seveda si delavci tega Erinega tozda prizadevajo, da zagotavljajo svojim kooperantom kar najbolj nemoteno proizvodnjo, svojim poslovnim partnerjem pa dobro in redno dobavo. To bo tudi v prihodnje njihova osnovna naloga
Delavce vseh tozdov Ere spremljajo pri delu torej velike težave, pa vendar lahko ob sklenitvi tega zapisa ugotovimo, da jih dokaj uspešno premagujejo in dosegajo kljub vsemu dobre poslovne rezultate. Vse to jim želimo tudi v tem letu, še posebej pa seveda uresničitev njihove najpomembnejše naloge — izgradnjo tehnične blagovnice, ki jo Velenjčani že nestrpno pričakujemo.
Mira Zakošek
4. stran ir
DOGOVARJAMO SEf ODLOČAMO,
titovo velenje ★ 7. januarja 1988
Seje skupščin sis družbenih dejavnosti občine Velenje
Manj denarja — težje dogovarjanje
Da se težave, s katerimi je obremenjeno gospodarstvo v občini Velenje, kažejo tudi na področju otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture, so spoznali delegati na zadnjih lanskoletnih sejah skupščin SIS. Razpravljali so namreč o 9-mese-čni realizaciji programov in finančnih načrtov SIS za leto 1987 ter o osnutkih programov SIS za prihodnje leto š predlogi začasnih prispevnih stopenj.
O stanju na posameznih področjih družbnenih dejavnosti smo poročali že v povzetkih skupščinskih gradiv, objavljenih v Našem času 26. novembra lani, razprave delegatov in zaključki le-teh pa so bili naslednji: glede sprememb in dopolnitev SaS o ustanovitvi ter statutov SIS je ena izmed delegacij opozarjala na določbo o pristojnosti odborov za planiranje in razvoj SIS, da sprejmejo medletno valorizacijo finančnih načrtov in da na tej osnovi med letom usklajujejo prispevne stopnje. Skupščine SIS so za tak način dela že doslej pooblaščale svoje odbore s posebnim sklepom, to pa iz naslednjih razlogov:
velika inflacijska gibanja in zahteve po sprotnem prilagajanju prispevnih stopenj,
usklajevanje rasti skupne porabe z rastjo dohodka in glede na rast v preteklem letu, zaradi česar je v razmerah interventne zakonodaje potrebno celo mesečno ugotavljati obseg dovoljene skupne porabe (usklajevanje obdobje na obdobje),
tekoče zagotavljanje dovoljene rasti OD, materialnih stroškov in drugih elementov cen storitev v svobodni menjavi dela, ki se usklajujejo mesečno in nato ob koncu periodičnega obdobja, ko še ni znana rast dohodka in s tem skupne porabe za preteklo obdobje, »presežejo« do tedaj znani okvir dovoljene porabe.
seje skupščin so trikrat letno, pa ši takrat so precejšnje težave s sklepčnostjo. Ker so izhodišča za rast skupne porabe določena z resolucijo (ali z interventno zakonodajo), elementi cen storitev pa sprejeti s SaS o svobodni menjavi dela, je odločanje o valorizaciji formalnega značaja — samo zaradi tega pa bi bilo potrebno sklicati skupščino vsaj vsako periodično obdobje (4 seje osmih SIS), v primeru, da priliv sredstev ne bi ustrezal planiranemu pa bi bilo potrebno sklicati še kakšno sejo skupščine SIS več za spreminjanje prispevnih stopenj.
Problem je tudi zaradi neusklajenih rokov: zaradi periodičnih obračunov in zaključnih računov bi bilo treba skupščine sklicati v naslednjem mesecu po preteku periodičnega obdobja, podatki o rasti dovoljene porabe za preteklo obdobje pa so znani šele dva meseca po preteku periodičnega obdobja. OZD, ki
ugotovijo motnje v poslovanju, nelikvidnost ali izgubo, lahko takoj zahtevajo zmanjšanje, odpo-ložitev ali oprostitev obveznosti — dogovor je potreben v 30 dneh,.. . itd.
po interventnin zakonih je potrebno mesečno ugotavljati presežke prihodkov in glede na to usklajevati (znižati) prispevno stopnjo, gibanja prihodkov pa so zelo različna: en mesec ugotavljamo presežke prihodkov (prispevna stopnja se zniža), naslednji mesec primanjkljaj (prispevno stopnjo je treba povečati).
Gibanje prispevnih stopenj je zato dinamično, to pa potrjuje, da je prispevna stopnja zgolj instrument, po katerem se združujejo dogovorjena sredstva.
Skupščine SIS so sprejele osnutke sprememb in dopolnitev ustanovitvenih aktov SIS in jih posredovale v javno razpravo, v kateri bo potrebno še posebno nameniti navedeni pripombi in se do nje opredeliti.
Vse skupščine SIS so sprejele:
Poročilo o uresničevanju programov in finančnih načrtov za obdobje devetih mesecev letošnjega leta,
osnutke programov za prihodnje leto in začasne prispevne stopnje za zbiranje sredstev v prvih treh mesecih, le občinska zdravstvena skupnost je osnutek programa sprejela kot smernice za izdelavo programa,
osnutke sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov in potrdile spremembe in dopolnitve poslovnikov za delovanje skupščin in njenih organov.
Posamezne skupščine pa so glede na vsebino sprejele naslednje odločitve:
OTROŠKO VARSTVO
Pri obravnavi problematike družbene pomoči otrokom je skupščina sprejela naslednje zaključke:
Skupščina soglaša s predlogom, da bi. v bodoče dajali družbene pomoči otrokom predvsem v funkcionalni obliki — kot plačilo šolske prehrane oz. dnevnega varstva otrok. Denarna oblika bi kot izplačilo denarja pri osebnih dohodkih ostala le v primerih, ko otrok ni vključen v šolo ali vzgojnovarstveni zavod ter v primerih, ko pomoč ni določena v tolikšni višini, da bi pokrila določen strošek v celoti.
Problem socialne varnosti eno-roditeljskih družin je po mnenju skupščine potrebno reševati skladno s predlogom Centra za socialno delo ter ob tem upoštevati:
da je enoroditeljska družina ti sta, kjer živi edini roditelj sam z enim ali več otroki;
potrebno je preveriti dejansko
socialno stanje prej navedene enoroditeljske družine ter pri tem upoštevati mnenje okolja, kjer roditelj živi in dela (krajevna skupnost, delovna organizacija in drugi);
na osnovi teh podatkov o družini, ki jih pridobi Center za socialno delo, naj nato o vrsti in načinu pomoči odloči odbor za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči ter upošteva naštete možne pomoči, ki so navedene v gradivu.
IZOBRAŽEVANJE
Po sprejemu osnutka programa za leto 1988 in predlogu začasne prispevne stopnje za zbiranje sredstev v prvih treh mesecih 1988 v višini 8,58 iz BO D, se je razvila pestra razprava v kateri so sodelovali uporabniki in izvajalci. Med dolgotrajno razpravo je nekaj delegatov odšlo in je že itak slabo sklepčna skupščina postala nesklepčna. Predsednik je svetoval delegatom, da se do sklica nadaljevanja seje o tem predlogu posvetujejo v svojih delegacijah.
Na nadaljevanju seje je bila nato po predhodnem usklajeval-nem postopku sprejeta prispevna stopnja.
Delegati so sprejeli poročilo o učnovzgojnih rezultatih osnovnih šol v šolskem letu 1986/87 in zadolžili Center srednjih šol, da pripravi podrobno poročilo za eno prihodnjih sej skupščine.
Sprejeli so tudi poročilo o izgradnji VII. osnovne šole in zadolžili odbor za planiranje- in razvoj občinske izobraževalne skupnosti, gradbeni odbor in investitorja — Vzgojnoizobraževal-ni zavod, da si maksimalno prizadevajo za pridobitev potrebnih sredstev za šolo.
KULTURA
Ob obravnavi gradiva »Pogoji za matičnost knjižnice v občini Velenje« je skupščina sprejela naslednje obveznosti: do leta 1990 bo Skupnost zagotovila minimalne pogoje za matičnost knjižnice Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje, razpisala v letu 1988 štipendijo za visokošolski študij knjižničarstva ter zagotovila kadrovske pogoje za realizacijo naloge.
Sprejet je bil predlog dobitnikov Napotnikovih priznanj za leto 1987.
TELESNA KULTURA
Ob sprejemu poročila o realizaciji programa in finančnega načrta se je skupščina zavzela za nadaljnji razvoj RTC Golte z zahtevo, da se z večjim finan-
čnim deležem vključi tudi občina Mozirje, ki je najbolj neposredno povezana s tem turistično-re-kreacijskim centrom.
Ob obravnavi osnutka programa za leto 1988 je skupščina, v zvezi s spremembo načina financiranja dejavnosti, postavila zahtevo družbenopolitični skupnosti, naj poišče možnosti, da bo tudi REK, kljub sistematskim izgubam, izpolnjeval svoje finančne obveznosti do telesne kulture.
SOCIALNO SKRBSTVO
Ob obravnavi poročila o izvajanju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v občini Velenje so bile sprejete naslednje ugotovitve in zaključki:
Zakonska zveza
Izvedba predzakonskega svetovanja ni in ne more biti samo stvar zakonske svetovalnice, temveč najširše družbene skupnosti, ki naj preko ustreznih organov izpolni naloge, ki jih nalaga zakon. Smiselno je, da se izvajalci predzakonskega svetovanja vključujejo v druge oblike priprave mladih ljudi na humane odnose med spoloma.
Zakon je prenesel pristojnost za dovolitev sklenitve zakonske zveze v primeru mladoletnosti, sorodstva in sklepanja zakonske zveze med skrbnikom in varovancem na organe socialnega skrbstva. Ugotavljamo, da so ti postopki koristni, prilagojeni individualni potrebi mladoletnika in jih je v prihodnje potrebno še strokovno dopolnjevati.
Vse pogostejše sporazumne razveze govorijo o tem, da se zakonci želijo odgovorno razvezati. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da bi z zakonskim svetovanjem obvezno pričeli pred vložitvijo tožbe za razvezo zakonske zveze (izkušnje iz SR Hrvatske).
Delavci Centra za socialno delo ugotavljajo, da izvenzakonske skupnosti podrobneje ni potrebno opredeljevati.
Razmerja med starši in otroki
Največ sporov glede izvrševanja roditeljske pravice je povezanih z uveljavljanjem in zagotavljanjem osebnih stikov med otrokom in roditeljem, pri katerem ta ne živi.
Posebno poglavje je namenjeno ukrepom občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki jih zahteva vzgoja in varstvo otroka. Praksa kaže, da so to najtežji postopki, ki usodno vplivajo na otrokov razvoj. Ker po splošnem upravnem postopku odločbe organov socialnega skrbstva izvršujejo občinski upravni organi, pristojni za občo upravo, se zastavlja vprašanje ali bi bilo bolje,
da odločbe pristojnih organov po tem zakonu izvršuje Center za socialno delo. Na to vprašanje je potrebno odgovoriti v temeljiti strokovni razpravi.
V prihodnje je potrebno zagotoviti sprotnejše oblike usklajevanja preživnin s povečanimi življenjskimi stroški.
Posvojitve
Prizadevanja družbe, da bi se vsi otroci rodili kot zaželjeni, so rodila uspehe tudi v tem smislu, da je vse manj otrok, kandidatov za posvojitev.
Statistični podatki za SR Slovenijo govore, da je 20 odstotkov zakoncev, zaradi zdravstvenih razlogov, brez otrok. Kandidati za posvojitelje bodo še številnej-
Postavlja se vprašanje smiselnosti enoletnega roka, po katerem je možna posvojitev otroka. Strokovno je potrebno dogovoriti, komu je ta rok namenjen, posvojiteljem ali posvojencu.
Rejništvo
Posebne napore bo potrebno v prihodnje vložiti na področju pridobivanja mlajših in usposobljenih rejnic.
Pred odločitvijo za rejništvo bo potrebno tudi v prihodnje, čeprav se zaposlitvene in stanovanjske možnosti zmanjšujejo, odpraviti vse vzroke, ki v družini vodijo do potrebe izločitve otrok in vključitve v rejniško družino.
Ustrezneje bo potrebno rešiti vprašanje »podaljšanja rejništva«, ki bi ob določenih pogojih trajalo tudi čez rejenčevo polnoletnost.
Sistem nagrajevanja rejniške dejavnosti mora biti stimulativen tudi za druge družine, ki so se pripravljene posvetiti tej dejavnosti.
Skrbništvo
Skrbništvo je pomemben družbeni institut, ki ga bo potrebno še strokovno in družbeno razvijati in izpolnjevati, da bo ta oblika družbenega varstva dosegla svoj namen.
Strokovno delo centra za socialno delo ocenjujemo kot ustrezno, pogrešamo pa širših posvetovanj in seminarjev za dopolnilo svojega znanja ter izmenjavo izkušenj za nove oblike in metode dela.
V prihodnje je potrebno izpopolniti delo s skrbniki. Skrbnike je potrebno bolje seznanjati z njihovimi nalogami in jim nuditi čim širšo informacijo o njihovem delu. Strokovni delavec mora biti skrbniku predvsem v pomoč in manj v nadzor.
Sodelovanje z ostalimi institucijami predvsem sodiščem je ustrezno. Boljše dogovore moramo doseči z matično službo, da nas bo sproti obveščala o potrebi po skrbništvu mladoletnim. Zakasnela informacija zaostri pro-
bleme pri uveljavljanju pravic in koristi otrok in mladostnikov.
Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi na področju pridobivanja skrbnikov še ni ustrezno. To problematiko bomo reševali vzporedno z vzpostavljanjem sodelovanja med komisijo za socialna vprašanja in Centrom za socialno delo.
Vse več je primerov, ko skrbstveni organ ne najde skrbnika. Skrbniško funkcijo opravlja center za socialno delo preko svojega strokovnega delavca.
Nagrajevanje skrbnikov je razrešeno v tistih primerih, kjer ima varovanec lastne dohodke. V drugih primerih bi se pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje morali dogovoriti o materialnih možnostih za ustrezne nagrade oz. priznanja.
V primerih, ko so odrasli varo-. vanci v zavodski oskrbi in je ta oblika varstva dolgoročna, bo potrebno preveriti smiselnost ukrepa postavitve skrbnika, saj vsebinsko vlogo le-tega že opravlja institucija sama.
ZDRAVSTVO
Sprejet je predlog možnih ukrepov uskladitve ravni zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi v Občinski zdravstveni skupnosti Velenje. V predlog ukrepa za zmanjšanje zdraviliškega zdravljenja se vključi tudi zdraviliško zdravljenje borcev NOV.
Prav tako je potrjen predlog družbenega dogovora o nadaljevanju modernizacije specialistične ambulante in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje, v obodobju 1986—1990, z nekaterimi pripombami, ki omejujejo višino sofinanciranja delovanja ter kapaciteto bolnišnice.
Delegati pa so zavrnili aneks k SaS o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990, ker ob sprejemanju aneksa niso bile upoštevane pripombe skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje, ki ugotavlja, da zaradi zaostrenih pogojev financiranja skupne porabe v letu 1987, in še napovedane težje situacije v letu 1988, niso podani materialni pogoji, da bi se že v letu 1988 zagotovilo popolno pokrivanje zagotovljenega programa na Slovenskem.
Sprejeta je bila tudi informacija o izgradnji prizidka k Zdravstvenemu centru Velenje.
Ob koncu želimo delegatom, delovnim ljudem in občanom občine Velenje srečno in uspehov polno leto 1988!
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
Spominki namesto pečenic, balončki namesto kislega zelja . . .
V	soboto, 19. decembra lani, je uprava EKK Ptuj TOZD Tržnica razdelila med uporabnike — prodajalce na velenjski živilski tržnici naslednje obvestilo (citat):
»Obveščamo vas, da bomo v stojnicah na naši ploščadi organizirali novoletni sejem in sicer od vključno 26. 12. 1987 do 31. 12. 1987. Za prodajo manjših količin živil vam bomo omogočili prodajo na zasilnih mizah.
V	soboto 26. 12. 1987 pripeljite samo nujne količine prehrambenih artiklov.«
Brez dvoma bi imel EKK Ptuj TOZD Tržnica več koristi od novoletnega sejma (na katerem naj bi po besedah enega od poslovodnih delavcev TOZD Tržnica prodajali spominke in podobno blago), kot je ima od običajne
oblike živilskega trga, vendar pa se ob tem vsiljujeta dve vprašanji:
—	ali potrošniki res bolj pogrešajo raznovrstno sejmarsko blago kot zdravo domačo hrano in kmetijske pridelke ter
—	ali so zasebni kmetijski pridelovalci res tako odvečni in brezpravni, da lahko z njimi manipulira vsak, ki se mu zahoče?
Na prvo vprašanje si lahko odgovorimo potrošniki sami, za odgovor na drugo vprašanje pa je najbrž pristojna tržna inšpekcija velenjske občine, saj ne poznam morebitnih pogodb, sporazumov ali odlokov, ki ta vprašanja urejajo. Mimogrede: tudi po drugih mestih prirejajo novoletne sejme, vendar na ulicah, ne pa na stojnicah živilske tržnice.
In rezultat? Na predpraznično
soboto, ko je običajno na tržnici največji vrvež, je ostala ena tretjina pokritih prodajnih kapacitet — nezasedena. Razumljivo: za-
Opravljanje vozniških izpitov v občini Velenje
Znanje kandidatov komaj povprečno
Na skupnem sestanku predstavnikov izpitne komisije za opravljanje vozniških izpitov ter članov Avto šole Združenja šo-
PISMA BRALCEV 0 PISMA BRALCEV
sebni kmetijski pridelovalci večinoma niso prišli, obrtniki pa so (razen redkih izjem) svoje blago raje ponudili na sejmu v Rdeči dvorani, ki je ogrevana.
Dejstvo je, da se tudi v tem primeru kaže neodgovorni odnos družbe oziroma nekaterih posameznikov do kmetijstva, kar se že pozna in se bo v prihodnje še bolj poznalo našim želodcem in denarnicam. Zdenko Širca, Titovo Velenje
ferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja, konec decembra 1987, je predsednik izpitne komisije ing. Viktor Kukec ocenil opravljanje vozniških izpitov, pripravo kandidatov na preverjanje usposobljenosti ter izvajanje šolanja za voznike motornih vozil vseh kategorij. Njegova ocena je bila — poprečno znanje, a vendar nekoliko boljši rezultati kot veljajo za poprečje občin v celjski regiji. Tovariš Kukec je
nanizal vrsto problemov, novosti in zahtev, ki se postavljajo pred izvajalce pouka, izpitno komisijo in kandidate, ki se pripravljajo za vozniške izpite. Podružbljanje dela avto šol in izpitnih komisij je ena izmed pomembnih nalog na področju usposabljanja novih voznikov, zato je skupna analiza dela in rezultatov potrebna in obvezna. Obvezen je tudi preizkus znanja učiteljev in inštruktorjev, ki morajo biti seznanjeni z novostmi na področju prometne zakonodaje, terminologije, s pedagoškimi metodami in objektivnim stanjem v prometu in cestno prometni infrastrukturi.
Podatki, ki jih je izpitna komisija navedla ob skupnem sestanku veljajo za obdobje januar— november 87 so dovolj karakteri-
stični, da lahko ocenimo delo za celo leto. Skupni rezultat opravljanja teoretičnih izpitov je 49 odstotna uspešnost, za kandidate, ki so se pripravljali na izpit v avto šolah po 60—80 odstotna. V tem obdobju je opravljalo izpit (praktična vožnja) skoraj tisoč kandidatov s poprečnim uspehom okrog 55 odstotkov (za vse tri avto šole) za B kategorijo, 66 odstotkov za C in 79 odstotkov za D kategorijo. Podatki veljajo za prvi poizkus in so nekoliko nad republiškim poprečjem uspešnosti. K tej oceni sodi tudi ustna ocena predstavnikov izpitne komisije, ki menijo, da bi se dalo ob pripravi kandidatov še" veliko storiti, gotovo pa bi morali največ storiti kandidati sami.
Jože Miklavc
7. januarja 1988	* titovo velenje		OD TU IN TAM		nas cas * stran 5
					
Udeleženci slovesnosti ob 20-letnici začetkov proizvodnje pralnih strojev v Gorenju (Foto: Hinko Jerčič)
Gorenje Gospodinjski aparati
■■i
MHPM
20-letnica začetka proizvodnje pralnih strojev
S priložnostno slovesnostjo so delavci tozda Pralno pomivalna tehnika delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati 23. decembra opoldne obeležili 20-letnico začetka lastne proizvodnje pralnih strojev.
V Gorenju so izdelovali pralne stroje že pred tem, 1965. leta so jih naredili prvih 5.600, 1967. leta pa so zgradili, za tovarno štedilnikov, še prostore za proizvodnjo pralnih strojev. Sprva so jih v novih prostorih izdelali na dan po 50, zdaj pa dnevna proizvodnja že presega 1.500 pralnih strojev. V prvih štirih letih lastne proizvodnje so izdelali, na primer, okrog 400.000 pralnih strojev, to je toliko, kot znaša zdaj letna proizvodnja.
Vseskozi si prizadevajo izboljševati lastnosti pralnih strojev. Tako se v Gorenju Gospodinjski
aparati vključujejo v svetovna prizadevanja za varovanje okolja, varčevanje z energijo in vodo ter boljši izkoristek pralnih sredstev. Izboljšujejo pa tudi druge lastnosti.
Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati, ki je poslala doslej na tržišče 5,900.000 pralnih strojev, sodi med večje proizvajalce pralnih strojev v Evropi in svetu. V okviru tehnološke prenove delovne organizacije je predvidena tudi tehnološka posodobitev proizvodnje pralnih strojev. Delati želijo nove, kar najbolj sodobne pralne stroje, ki
bodo rabili še manj električne energije, katerih delovanje bo še bolj zanesljivo in ki bodo kar najbolj privlačni tudi za kupce. Po besedah Ladislava Grdine, predsednika poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati, imajo v Gorenju dovolj znanja in volje, da uresničijo program tehnološke prenove in tako ustvarijo zanesljivejšo osnovo za nadaljnji razvoj delovne organizacije.
Ob jubileju so predstavili prve pralne stroje, izdelane v Gorenju. Na slovesnosti se je prvič predstavil moški pevski zbor delavcev tozda Pralno pomivalna tehnika, Jože Krajnc in Jože Robida, člana »Gledališča pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki pa sta zaigrala 0'Caseyevo komedijo »Prihranjeni dolar«.
(an)
Gorenje Glin Nazarje
Med uspešnejšimi v Sloveniji
Z lanskoletnimi dosežki na vseh ravneh in na vseh področjih so lahko v nazarski Lesni industriji Gorenje-Glin upravičeno zadovoljni. S svojimi uspehi namreč daleč prekašajo večino ostalih delovnih in drugih organizacij v Gornji Savinjski dolini. Jasno seveda je, da so se tudi nazarski lesarji ob vseh novih ukrepih znašli v dokaj nejasnem položaju v zvezi z gospodarjenjem v letošnjem letu, vendar je lansko leto kljub temu dober izhodiščni položaj.
Ob devetmesečju so ugotovili, da bodo večino zastavljenih ciljev zagotovo uresničili. To pomeni povečanje proizvodnje za 10 odstotkov, produktivnosti za 8,5, gospodarnosti za 6, izvoz so skoraj podvojili na približno 5 milijonov dolarjev, precej so izboljšali kadrovsko sestavo, predvsem pa dosegli velik napredek pri uveljavljanju novih proizvodnih programov in izdelkov.
Ti dosežki potrjujejo, da so temeljne opredelitve sanacijskega programa prave in jih bodo upoštevali in uresničevali tudi v bodoče. Najpomembnejša opredelitev je, da se bodo tudi v bodoče opirali na lastne moči in bodo rešitve za trdnejši položaj delovne organizacije iskali zno-
traj nje same. Se naprej želijo dvigovati kakovostne kazalce gospodarjenja in še hitreje pripravljati nove izdelke, ki jih bodo lahko tržili na zahtevnih tujih tržiščih, lanski izvoz morajo povečati kar za dobrih 60 odstotkov, kar pomeni blizu 8 milijonov dolarjev letos. Sicer so cilji glede povečevanja proizvodnje in ostalih kazalcev podobni ali nekoliko višji, kot so bili lanski in uresničeni načrti. Že v preteklosti so na teh področjih dosegali dobre rezultate, sedaj pa jim želijo dodati občutno izboljšanje učinkovitosti obvladovanja celotnega proizvodnega procesa.
Sleherni delavec bo torej moral veliko več razmišljati kaj njegovo delo pomeni pri povečeva-
nju dohodkovne uspešnosti njegove delovne organizacije. Nalog na tem področju je za vsakega veliko, njihovo uresničevanje pa pomeni odločilno obdobje sanacije delovne organizacije, ko bodo morali v bistveno zaostrenih razmerah opraviti velike notranje premike. To je velik izziv za vse in predvsem za vodstveni in strokovni kader, da ustvari pogoje za dolgoročnejši in trdnejši razvoj. Možnosti so in na Glinu so jih trdno odločeni izkoristiti.
»Vse to pa bomo lahko dosegli le, če bomo naloge naslonili na tiste ljudi, ki znajo in so pripravljeni vleči ta voz. Na tiste, ki so to dokazali s svojim delom že v preteklosti in na tiste, ki se tej veliki večini še želijo priključiti. Za vse ostale ne bi smelo biti prostora med nami, zato moramo hitreje kot doslej izgrajevati sistem ugotavljanja delovnih rezultatov, ki bodo tisto manjšino izločili,« je poudaril predsednik poslovodnega odbora Janez Živ-ko.
V prid njihovemu prepričanju, da so sposobni vse to uresničiti, je med drugim tudi dejstvo, da so v zadnjih letih glede kazalcev gospodarjenja prešli iz spodnjega dela lestvice uspešnih lesnopredelovalnih slovenskih organizacij že v prvo tretjino.
j. p.
Obrat Gorenja Gospodinjski aparati v Slovenski Bistrici
Letos že 650.000 programatorjev
V novem obratu Slovenska Bistrica tozda Pralno pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, odprli so ga septembra lani, so v letu 1987 izdelali skoraj 233.000 programskih stikal za pralne stroje. Nov obrat so uredili v rekordnem času, saj so od podpisa pogodbe o prevzemu proizvodnje do začetka poskusne proizvodnje minili samo štirje meseci.
Za letošnje leto, ko bodo zaposlovali 114 delavcev, načrtujejo v Gorenjevem obratu v Slovenski Bistrici proizvodnjo 650.000 programatorjev. Tako bodo zadovoljili večino lastnih potreb po programskih stikalih, okrog 300.000 programatorjev pa bo na voljo tudi drugim jugoslovanskim proizvajalcem pralnih strojev — ni-ški Elektronski industriji in ce-tinjskemu Obodu.
V Gorenju Gospodinjski aparati so se odločili za lastno proizvodnjo programskih stikal, te nenadomestljive komponente, ki odločilno vpliva na kakovost z namenom, da zagotovijo nadaljnji dvig kakovosti pralnih strojev, saj bodo le tako zagotovili njihovo dolgoročno prodajo na vseh trgih.
(an)
Ob tednu invalidov
Ob jugoslovanskem tednu invalidov velja nekaj več povedati o problemih varstva pri delu in zagotavljanja pravic delovnih invalidov. Razviti svet posveča zlasti v zadnjem obdobju veliko skrb za varnost dela za preventivno invalidizacijo in tudi za vključevanje delovnih invalidov v normalno življenje in delo. To je razumljivo, ko tehnološki razvoj zahteva zdravega delavca, ki je visoko produktiven, hkrati pa tudi motiviran za delo. V Jugoslaviji imamo številne dokumente, ki pričajo o tem, da naj bi posvečali veliko skrb delovnim invalidom, zlasti pa tudi varstvu pri delu in preprečevanju invalidnosti.
Statistika pa nam kljub temu kaže, da se stanje na tem področju ni izboljšalo. Tako smo imeli naprimer ob koncu leta 1986 kar okoli 700.000 invalidov prve kategorije invalidnosti, pa tudi sicer se zahtevki za pridobitev invalidske pokojnine iz leta v leto povečujejo. Iz tega bi lahko sklepali, da je razkorak med deklariranimi pravicami oziroma obveznostmi organizacij združenega dela do delovnih invalidov in dejanskega izvajanja invalidskega zavarovanja oziroma varstva pravic v organizacijah združenega dela. O tem pričajo tudi številni spori, ki jih najprej razrešujejo odbori za varstvo pravic, v končni fazi pa tudi sodišča združenega dela.
Za lažje razumevanje problema naj nakažemo nekatere bistvene pomanjkljivosti, pa tudi kršitve, ki posegajo v pravice in status delovnih invalidov oziroma delavcev s trajnimi okvarami zdravstvenega stanja.
Sistem invalidskega zavarovanja, ki je bil uveden pri nas s 1. 1. 1984, nalaga organizaciji združenega dela več obveznosti in večjo skrb do delovne invalide, kot je to veljalo v preteklem obdobju, zlasti še v obdobju pred letom 1984. Kljub temu se v praksi novi sistem le počasi uveljavlja v organizacijah združenega dela, saj še vedno prevladuje prepričanje, da je skrb za varno delo, zlasti pa še skrb za delovne invalide prepuščena socialni
službi in ni del samoupravljanja ter poslovodenja v organizacijah združenega dela. Da temu ni tako, nam kažejo nove konvencije mednarodne organizacije dela, ki smo jih pri nas tako ali drugače dolžni spoštovati in upoštevati. Tako je Mednarodna organizacija dela v zadnjem desetletju sprejela nekatere značilne dokumente, ki pričajo o povečanem prizadevanju za varno delo, za zdravstveno varstvo in za ustrezno delovno okolje, ter za preprečevanje invalidnosti oziroma vključevanje delovnih invalidov v delo in življenje. Tu želimo opozoriti na konvencijo št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Bila je sprejeta leta 1981, a naša država jo je ratificirala v mesecu juniju 1987. Ob tej konvenciji je bilo sprejeto tudi priporočilo o načinu izvajanja varstva pci delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Naša država je ratificirala tudi konvencijo št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V naši državi pripravljamo tudi sprejem konvencije o zdravstveni službi na delovnem mestu, ki jo doslej pač naša država ni mogla sprejeti, ker še niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi jo lahko tudi ustrezno pri nas izpolnjevali. Že prej omenjena konvencija o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju, se nanaša tako na delavce zaposlene v gospodarski dejavnosti, kot tudi v storitveni dejavnosti, pri čemer pa ni po-
membno ali je delodajalec država ali pa gre za zasebnega delodajalca. Tako smo se mi, ko smo ratificirali navedeno konvencijo, s tem tudi obvezali izvajati in periodično revidirati enotno nacionalno politiko o varstvu pri delu, zdravstvenem okolju in delovnem okolju. Namen te politike pa je preprečiti nesreče pri delu in poklicne bolezni, pri čemer je potrebno čimbolj zmanjšati vzrok nevarnosti v delovnem okolju. Skrb za zdravstveno varstvo in ustrezno delovno okolje je permanentna, pri čemer se daje delavcu pravica, da odkloni delo oziroma, da se umakne z delovnega mesta, če upravičeno verjame, da je njegovo življenje ali zdravje neposredno in resno ogroženo. Delodajalci so dolžni zagotoviti taka delovna mesta, stroje oziroma opremo, ter tako organizirati delovne procese, da so varni, oziroma brez nevarnosti za življenje in zdravje. V našem zakonu o delovnih razmerjih pa smo zapisali, da lahko delovna organizacija če misli, da je delavec neopravičeno odklonil delo, to preveri. Zato mora o takem ugovoru obvestiti pristojni organ inšpekcije dela, ki pa je dolžan brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe, ali pa obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena. Mnogi pri nas pa pozabljajo, da smo konvencijo, ki jo je naša država verificirala, dolžni spoštovati in izvajati. Konvencija namreč skuša poseči v položaj delovnega invalida, ko mu daje pravico do dela, kar pomeni, da ga mora delodajalec obdržati na delu, ga ustrezno razporediti in zagotoviti tako zaposlitev, da na njej napreduje in da se s tem doseže integracija delavca pri delu in v družbi. Delovnemu invalidu
je treba predvsem omogočiti poklicno rehabilitacijo in s tem zagotoviti, da pridobi delo oziroma obdrži ustrezno zaposlitev. Jasno je, da druga konvencija predvideva vlogo države, ki mora organizirati ustrezne službe za poklicno usmerjanje, strokovno usposabljanje, posredovanje, zaposlovanje in druge sorodne službe, ki morajo omogočiti delovnim invalidom, da dobijo in obdržijo zaposlitev in da pri zaposlitvi tudi napredujejo. Seveda pa je problem invalidizacije ozko povezan z zdravstvenim varstvom oziroma z ukrepi varstva pri delu sploh.
Da bi dosegli ustrezno razporeditev delavca glede na njegove psihofizične sposobnosti, je nujno posvetiti več pozornosti preventivnim zdravstvenim pregledom. V ta namen je tudi novela zakona o zdravstvenem varstvu posebej opredelila preventivne zdravstvene preglede kot predhodne, specialne, obdobne in druge zdravstvene preglede.
Res je, da tu zamujamo, ko bi na podlagi te novele morali v Sloveniji sprejeti tudi nov pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev že v prvi polovici leta 1986, a žal zdravniki še vedno uporabljajo pravilnik iz leta 1971, ki ne ustreza več sodobnim dosežkom medicine dela. Preventivni zdravstveni pregledi pa ne morejo imeti ustreznega učinka, če se pri določanju zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje določenih del in nalog, ne upoštevajo strokovna mnenja oziroma stališča ter ugotovitve medicine dela. Taka zahteva je sicer postavljena v posebnem zakonu o varstvu pri delu, toda za-
| kon ne daje odgovora na to, ka-j ko naj se ustrezno organizira me-: dicina dela in kako naj medicina i dela neposredno uveljavlja svoja I strokovna mnenja, stališča in ugotovitve. Zato ni čudno, da smo se tudi v naši občini težko i odločili o takšni ali drugačni or-j ganizaciji medicine dela. Ko, i oziroma če pa bo naša država sprejela tudi konvencijo št. 161 o zdravstveni službi na delovnem mestu, ta pa zahteva, da se zdravstvena služba takorekoč veže na delovno mesto in sproti spremlja pogoje dela ter hkrati tudi bdi nad zdravjem delavca oziroma nad zdravim in varnim delovnim okoljem, se bomo pač tudi pri nas morali podrediti določilom te konvencije oziroma zakonu, ki bo skrbel za izvajanje te konvencije. Preventivni zdravstveni pregledi se v bistvu »nadaljujejo« s takozvanimi specialističnimi oziroma obdobnimi ali občasnimi zdravstvenimi pregledi, ki imajo tudi namen prepre-i čevati invalidizacijo delavca. Zato je izrednega pomena, da organizacija združenega dela ravna v skladu z mnenjem medicine dela in delavca, ki dela ne sme več opravljati, ustrezno razporedi na druga dela oziroma naloge, bodisi za določen čas, bodisi za nedoločen čas, kar je odvisno neposredno od strokovnega mnenja medicine dela. Zato je ravno pri teh pregledih nujno, da ugotovimo, ali je šlo pri delavcu za trajno okvaro pri zdravstvenem stanju oz. spremembo v zdravstvenem stanju. Zato je zdravnikova dolžnost, da oceni, ali je potrebno predlagati postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ali ne. O tem pa je seveda zdravnik dolžan obvestiti tako delovno organizacijo kot tudi delavca. Če so tedaj podani pogoji za začetek postopka za
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, je zdreavnik dolžan tudi tak predlog vložiti. Seveda ; pa predpisi dajejo tako pravico tudi delavcu, da vloži zahtevek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, a vedno bo bistveno mnenje lečečega zdravnika. Res je, da je delovna organizacija dolžna, da do konca invalidskega postopka poskrbi za ustrezno razporeditev delavca, vendar je ta razporeditev vselej le razporeditev za določen čas do konca invalidskega postopka. Prav bi pa bilo, da se bi ravno tega čimveč posluževali, ne pa, da se dogaja to, da je tak delavec v nedogled v takozvanem administrativnem bolniškem staležu, čeprav bi lahko, vsaj glede na preostalo delovno zmožnost, nekaj vendarle še delal. Tu pa delavci naletijo na težave v organizaciji združenega dela, ki se skoraj vedno izgovarjajo, da nimajo takega dela, čeprav vemo, da na drugi strani sklepajo pogodbe o honorarnem delu ali kako drugače zaposlujejo izvrševalce izven organizacije združenega dela. Najbrž bomo morali vsi skupaj imeti pred očmi, da ustavna pravica do dela, pomeni obvezo za vsakega, pomeni pa tudi obvezo delavca, da je dolžan delati, pa čeprav na drugem delu, še zlasti, če je to delo, ki odgovarja njegovim delovnim oziroma zdravstvenim zmožnostim. O vsem tem bi morali ob tednu invalidov razmisliti vsi, ki se tako ali drugače ukvarjamo s to problematiko, še zlasti pa invalidi sami. Le takrat in ko se bomo zavedali, da imamo tudi pravico, oziroma bolje rečeno dolžnost do dela, nas bodo v družbi spoš.ovali in cenili in bomo opravičeni zahtevati pravice, ki nam gredo iz naslova zdravstvenega, pa tudi invalid-] skega zavarovanja.
'6. stran * H3S C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 7. januarja 1988
Hubert Mravljak

Fanika Videmšek
Alojz Salobir
Besedo imajo upokojenci
»Za pošteno delo: hočemo poštene pokojnine!«
V velenjski občini je bilo v začetku lanskega leta 5.297 upokojencev, od tega 2.188 starostnih, 1.916 invalidskih ter 1.193 družinskih. Po podatkih skupnosti pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja z Raven na Koroškem se je od januarja do oktobra lani v velenjski občini upokojilo še 363 delavcev, po pričakovanju do konca preteklega leta, pa se je število povečalo na 500. Iz teh podatkov je razvidno, da je rast števila upokojencev v velenjski občini trikrat višja od republiškega povprečja. Zato si pri zvezi in pri vseh društvih upokojencev v občini Velenje močno prizadevajo vse na novo upokojene vključiti v svoje vrste, delo pa organizirati tako, da bo z njim zadovoljnih kar največ upokojencev. Seveda društva in zveza poleg vseh nalog redno skrbijo za dobro počutje svojih članov, spremljajo pa tudi njihov gmotni položaj. Po številu je največ upokojencev z Rudnika Velenje, zato tudi njihov gmotni položaj ni tako slab, kot morda pri upokojencih v drugih občinah. Kakšen pa je
dejanski gmotni položaj upokojencev v občini Velenje in kakšne pokojnine prejemajo, najlepše kažejo naslednji podatki. Vsi veljajo za letošnji november.
Do 90.000 dinarjev pokojnine prejema 87 starostno upokojenih, 316 invalidsko in 106 družinskih upokojencev. Do 200.000 dinarjev prejema 163 starostnih, 216 invalidskih in 334 družinskih upokojencev. Starostno pokojnino nad 450.000 dinarjev prejema 59 upokojencev. Invalidsko upokojenih jih je 28, ki prejemajo nad 360.000 dinarjev, v enaki višini pa so le trije, ki prejemajo družinsko pokojnino. Iz tega je razvidno, da je novembra prejelo do 200.000 dinarjev preko 700 upokojencev.
In kaj meni o tem predsednik 10 zveze društev upokojencev občine Velenje Hubert Mravljak: »Kaj pomeni pri današnjih cenah stanarin, komunalnih uslug, elektrike, življenskih potrebščin in pri vsak dan višjih cenah v trgovini 200.000 dinarjev in še manj, lahko samo ugibamo. Poleg tega je veliko upokojencev tudi takšnih, ki delijo pokojnino na dva ali več članov, kar pome-
ni, da se skozi življenje prebijajo še težje. Ugotavljamo, da ena tretjina naših upokojencev živi na robu življenskega minimuma. Zato smo upokojenci toliko bolj razočarani, da so mimo naše volje sprejeli povsem nemogoč in nesprejemljiv sklep o izplačevanju pokojnin v prihodnje. Prav sedaj naj bi podivjano inflacijo reševali upokojenci, ki smo na račun svojih osebnih dohodkov vseskozi pomagali pri izgradnji naše domovine, se borili za lepši jutri. Danes, ko naj bi uživali sadove minulega dela, pa z grenkobo spoznavamo, da smo nebodi-gatreba in družbi v breme.«
Kaj menijo upokojenci sami?
Najprej Fanika Videmšek, ki je bila čistilka na rudniku 27 let in seje upokojila leta 1980. »Prejemam starostno pokojnino in sicer 156.000 dinarjev. »Živim sama v stanovanjskem stolpiču upokojencev v Titovem Velenju. Ker se zaenkrat počutim zdravo, na dan še tri ure čistim prostore zveze in društa upokojencev. Teh nekaj dinarjev mi pride zelo prav, ko se v začetku meseca odločam, kam in zakaj bom namenila denar. Živim skromno, toliko da shajam. Seveda si oddiha v toplicah ne morem privoščiti, pa čeprav bi bilo to za nas starejše zelo potrebno.«
Alojz Salobir, invalidski upo-> kojenec, ki je na rudniku delal
Jože Savič
33 let. Upokojil seje leta 1983 s priznanim beneficiranim časom. »Kot invalidski upokojenec prejemam 310.000 dinarjev. Žena ne dobiva pokojnine, ker ni imela dovolj delovnih let, da bi si jo lahko uveljavila. Vsak dinar trikrat obrneva preden se odločiva za nakup tega ali onega, seveda le za najnujnejše in za obveznosti, ki jih je vsak mesec več. O kakšnem razsipanju še pomisliti ne smeva. Ker sem invalid 1. kategorije, sem si želel privoščiti toplice, vendar je bila prošnja na komisiji zavrnjena. Sedaj dvomim, da si bom lahko kaj takega sploh še lahko privoščil.«
Jože Savič se je z beneficiranim časom upokojil po 28 letih dela na rudniku. Ima polno pokojnino, prejema pa 280.000 dinarjev. »Z ženo živiva dokaj skromno in varčno. Ne rečem, da živiva slabo, vendar si kaj nepredvidenega ne moreva privoščiti. O vsem kar si želiva kupiti, prej preudarno premisliva. Opravljam hišniška dela in mi prislu-ženi denar kar prav pride. S tem denarjem si namreč enkrat na leto privoščim toplice, ki mi dajo novih moči. Seveda ob nenehnih podražitvah v trgovinah upokojenci težko shajamo. Še posebej nas jezi, da smo v zadnjem času tako mačehovsko obravnavani, čeprav smo v življenju pošteno delali.«	B. Mugerle
KS Edvarda Kardelja
Več reda na parkiriščih
O problematiki pokritih parkirišč v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je bilo v našem tedniku že veliko napisanega. Na njih krajanom ni in ni uspelo vzpostaviti reda. Tu so parkirali svoja vozila, še posebej v zimskem času, krajani od vsepovsod, zelo pogosta pa so bila tu tudi razna kazniva dejanja.
Posamezni hišni sveti so se dolgo dogovarjali, kako razrešiti ta vprašanja in se različno odločili. Seveda pa te odločitve spet niso bile po volji vsem, zato so dvigovale veliko »prahu«. Mnogi so se pritoževali (tudi opravičeno) na različne organe, tudi nam so posredovali svoja mne-
nja. Mi smo za odgovor zaprosili predsednika sveta omenjene krajevne skupnosti Jožeta Časa.
»Veliko je bilo povedanega o pokritih parkiriščih, izražene je bilo tudi veliko nejevolje, ki pa se počasi polega. Omenjeno zapiranje nam je vsem vzelo precej časa, danes pa lahko ugotavljamo, da je dogovarjanje rodilo sadove.
Že pred leti je vodstvo krajevne skupnosti ugotavljalo, da je treba s pokritimi parkirnimi prostori nekaj narediti, saj so se problemi s področja kriminalitete in komunale stopnjevali. Z uvedenimi nalepkami (za dovoljeno parkiranje) nismo nič naredili,
zato smo organizirali javne razprave po skupnostih stanovalcev in zahtevali, da najvišjemu organu (skupščini krajevne skupnosti) dostavijo mnenja stanovalcev. Na osnovi tega je skupščina sprejela zaključke, da parkirišča zapremo, vendar različno glede na možnosti posameznih stanovanjskih blokov.
Organi krajevne skupnosti so torej upoštevali interese krajanov ter usmeritve komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, skupščine občine Velenje.
Kljub vsemu pa so nekateri krajani vztrajno trdili, da gre za prilaščanje družbene lastnine.
Morda se je temu na začetku res lahko tako reklo. Vendar pa smo se razreševanja te problematike lotili organizirano in napravili smo tisto kar so stanovalci želeli.
In kako daleč smo?
Stanovalci so prispevali svoja sredstva (v primeru parkirišč Kardeljev trg 1, 2 in 3 za kovinska vrata). Ta sredstva jim bo samoupravna interesna stanovanjska skupnost obračunala pri plačevanju najemnin za te prostore. Takšni so bili tudi sklepi odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. S parkirišči pa bodo še naprej upravljale skupnosti stanovalcev.«	(mz)
ozirja

Prenova šolstva
ni rodila pravih sadov
Naše življenjske poti so različne, kot smo različni ljudje, kot se razlikujejo naši poklici in okoliščine, kakor nam je odmerjena tudi sreča. Seveda je vsaka življenjska in poklicna pot po svoje zanimiva, pretkana s pre-nekaterim koristnim spoznanjem in z mnogimi izkušnjami. MILAN KOJC iz Mozirja je desetletja poučeval telesno vzgojo, številne rodove nadebudnežev jih učil športnih in drugih tele-sno-kulturnih veščin, seveda pa se na svojem področju tudi drugače vsestransko udejstvoval.
»Po končani višji šoli za telesno kulturo v Zagrebu sem se nekaj let po vojni znašel na učiteljišču v Sarajevu. V roki sem imel dekret, ki ga je podpisal Cvijetin Mijatovič, takratni minister za prosveto in kasneje seveda znan politik. Takoj, ko sem vstopil v ravnateljevo pisarno, mi je z roko in besedami pokazal, da zame nima časa. Ko mu je tajnica le uspela povedati, da sem novi učitelj telesne vzgoje in da prihajam iz Slovenije, se je seveda na vsa usta opravičeval in pojasnjeval, da me je imel za učenca višjega razreda. V zbornici me je z veseljem sprejelo kakšnih 40 bodočih poklicnih kolegov, s katerimi sem se ves čas izredno razumel.
Po dveh letih sem se leta 1950 vrnil v Slovenijo. Na izbiro sem imel poučevanje v Murski Soboti ali v Mozirju. Odločil sem se za Mozirje, ker je na takratni nižji gimnaziji poučeval moj nekdanji profesor Fra-njo Vajd. V dotlej neznani kraj sem iz Šniartnega ob Paki pri-rajžal na sankah pozimi leta 1950. Avtobusov seveda še ni bilo, glavno prometno sredstvo v dolini so bili furmani.«
Takoj je dobil stanovanje, kolegi na šoli in še posebej otroci so lepo in prisrčno sprejeli in tako je ostalo dolga leta. Razmere so bile težke in tudi velikih težav ni manjkalo. Telovadnica je bila v starem sokol-skem domu v Mozirju in samo za pot od šole do nje in nazaj so porabili 20 minut, ob vsakem vremenu seveda.
»Kljub vsemu sem bil v tistih časih nekako kar zadovoljen. Zagotovljen sem imel osebni dohodek, ki ga skorajda nisem mogel zapraviti. Vse je bilo na karte in bone, imeli smo tudi življenske karte in na te karte smo fiskulturniki v primerjavi z drugimi dobili precejšnjo količino živil. Prav ob mojem prihodu se je mozirski okraj preselil v Šoštanj in z njim tudi šolska uprava. Takratno šolstvo je bilo kopija predvojnega, ali še starejšega. Življenje in delo na šoli sta tekla po ustaljenem redu in normah. Mozirska nižja gimnazija je bila selekcijska. Obiskovali so jo najboljši učenci z ostalih osnovnih šol. Čas obnove je bil, učenci pa so radi hodili v šolo in se kljub težkim pogojem veliko naučili.
Sčasoma so se razmere pričele izboljševati in delo je postalo bolj zanimivo. Šoštanjski okraj je prirejal precej seminarjev v Šoštanju in smučarskih tečajev na Golteh. Poučeval sem in jih tudi vodil ter tako prispeval skromen delež k razvoju precej zapostavljene telesne kulture. Kmalu na začetku službovanja sem se vključil tudi v delo sindikalne organizacije in mnoga leta deloval v sindikatu učiteljev Gornje Savinjske doline. Ko smo bili še skupaj je bilo veliko bolje, kot kasneje, ko smo se razdrobili po osnovnih organizacijah. Učitelji pač moramo imeti enake interese, saj vendar delamo po enakih načrtih in smernicah, zato takšna delitev ni bila potrebna.
V letih službe sem doživel ničkoliko šolskih reform. Vsaka je prinesla kaj novega, vedno smo pričakovali kaj boljšega, iskali smo se v sistemu, končnega učinka pa po mojem trdnem prepričanju nismo dosegli. Problem je tudi v tem, da je učitelj v revnejši občini manj nagrajen. Za enako delo vendarle ne more biti tako različnega plačila, kar opažam tudi sedaj, ko že uživam pokojnino. Vendar, tako je in kaže, da se kaj prida ne da pomagati.
Prav tako skromni smo v naši občini tudi na področju telesne kulture in športa, čeprav smo glede na razmere v zadnjem obdobju veliko postorili. S telovadnicami ob osnovnih šolah in drugimi objekti po vsej dolini se je raven telesne kulture krepko dvignila. Žal dosegamo lepe rezultate samo na področju rekreacije in množičnosti, za vrhunski šport pa ni nikakršnih možnosti. Sredstva v občini so tako borna, da z njimi ne pokrivamo niti sprotnih potreb, na kaj več pa že skoraj pomisliti ne upamo. Žal mi je zlasti talentov, ki jih ne manjka, pa nimajo pogojev za svoj razvoj, kakršne imajo njihovi vrstniki v večjih središčih. Vendar kot kaže, tudi iz te kože
ne moremo.«
J. P.
Rejništvo
Šele lani prva poklicna rejnica
Rejništvo ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. 70 let je »stara« ta oblika varstva otrok, ki so jo dobro ocenili, in ki stopa enakovredno ob bok z drugimi podobnimi oblikami zavodskega varstva.
Ob kopici dobrih lastnosti je iz analize »Rejništvo v SR Sloveniji« moč razbrati tudi nekatere nespodbudne ugotovitve. Najpomembnejše med njimi so te, da je kar precej rejencev brez staršev. Mnogi med njimi so vključeni v to obliko varstva zaradi slabih materialnih pogojev roditeljev, predvsem edinih hranilcev. Vse preveč otrok je v rejništvu tudi zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj staršev. Nespodbudne so med drugim tudi ugo-
tovitve, da je starostna, izobrazbena in kulturna raven rejnic ter rejnikov zelo neugodna. Prav tako prevelike razdalje med matično družino in otrokom v reji ne omogočajo pravega sodelovanja med starši in rejniško družino. Nekatere občine v Sloveniji namreč nimajo družine, ki bi sprejela rejenca.
Čeprav ima rejništvo že dolgoletno tradicijo, smo na tem področju v naši občini pravzaprav na začetku. Pred tremi leti smo imeli 23 rejencev, v letu 1986 le enega več. Večina je vključenih v rejništvo izven velenjske občine, saj se s to dejavnostjo v občini ukvarja resnično zelo malo občank. Kljub temu, da je rejništvo
lahko tudi eden od poklicev, je zaposlenim na Centru za socialno delo v Titovem Velenju uspelo pridobiti prvo poklicno rejni-co v občini šele lani.
Tako kot na vseh področjih socialnega skrbstva, čaka tiste, ki se ukvarjajo tako ali drugače s to obliko varstva otrok, vrsta nalog v tem letu. Med njimi sta prednostni pridobivanje mlajših, I usposobljenih rejnic ter vložitev i naporov za odpravo vzrokov, ki v družini vodijo do potrebe izločitve otrok in njihovo vključitev v rejniško družino, da pri tem ne omenjamo posebej sistema nagrajevanja rejniške dejavnosti za tiste, ki se z njo ukvarjajo kot tudi za tiste, ki se zanjo odločajo.
Prvič pri gasilcih
Bil je petek in imeli smo gasilske vaje. Zbrali smo se ter pripravili orodje. Ko je prišel tovariš, smo se postavili v zbor ter ga pozdravili. Našemu tovarišu je bilo ime Igor. V naši majhni četi je sodeloval tudi moj mlajši brat. Vseh nas je bilo devet.
Začele so se vaje. V vsaki skupini smo bili trije. Naloga je bila vzeti dve vedri ter ju napolniti z vodo in odnesti do nekakšne črpalke, zliti vodo vanjo ter začeti črpati. Voda je brizgala iz cevi, podreti smo morali tarčo. Naloga je bila opravljena. Igor nas je pohvalil, ker smo nalogo izvršili v dvajsetih sekundah. Bilo je konec vaj. Šli smo v gasilski dom. Igorje poslal Uroša po kokto. Ko jo je prinesel, smo je z veseljem popili.	Boris Krevzel, 4. r.
OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Zatulila je sirena
Bila sem v Šoštanju pri stari mami. Doma je bila še mamica. Zunaj je deževalo. Grmelo je in se bliskalo. Bilo me je zelo strah. Spustila sem rolete in se skrila pod posteljo. Naenkrat je zatulila sirena. Mislila sem, da gori. Stekla sem na balkon in videla gasilske avtomobile, ki so drveli proti penku. Mislila sem, da gredo v Šmartno.
Zvečer, ko sem se odpravljala spat, mi je mamica povedala, da je gorelo v Zavodnjah. Še dolgo nisem mogla zaspati, ker sem se bala grmenja.
Nina Furst 4. razred OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Novoletno
srečanje
Podružnica andragoškega društva za celjsko in koroško regijo pripravlja za to nedeljo, 10. januarja ob 16. uri, v vrtnici hotela Paka v Titovem Velenju, novoletno srečanje članov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Posamezni krožki, ki v občini uspešno delujejo, pripravljajo za to priložnost svoje programe.
Pravijo, da bo veselo, k sodelovanju pa vabijo vse udeležence izobraževalnih oblik, ki jih organizirajo, pa tudi druge upokojence, ki se doslej v Univerzo za tretje življenjsko obdobje še niso vključili.	(mz)
7. januarja 1988 * titovo velenje
OD TU IN TAM
•k stran 7
Pripadniki TO, ki niso samo to
r
I »Odnos mladih do telesne I kulture je dober« I
i
Predstavitev pripadnika TO, ki ni le to, bomo sklenili s človekom, ki je s svojo poklicno dejavnostjo daleč najbliže potrebam splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To je profesor telovadbe in predavatelj obrambe in zaščite na Centru srednjih šol v Titovem Velenju Tone De Costa.
Njegovo pedagoško delo sega v leto 1970. Težko je našteti vse tiste aktivnosti, ki se jih je
lotil ob svojem poklicu. Mnogim od. teh je zvest še danes. Omenimo le tri področja, pri košarki se je izkazal tudi kot trener, nadalje tabomištvo in karate. V slednjem je bil aktivni tekmovalec in tudi soustanovitelj karate kluba Gorenje. Vsi borilni športi so tesno povezani s potrebami SLO in DS. Velenjsko taborništvo je v samem slovenskem vrhu po množičnosti in organiziranosti, ima
pa zagotovo veliko vlogo pri krepitvi obstoja in preživetja v naravi. Temelji na prostovoljnem delu, na iznajdljivosti in tovarištvu mladih, dodaja načelnik zveze tabornikov občine Velenje Tone De Costa in nadaljuje: »Naša glavna skrb so letna taborjenja, izobraževanje in številne akcije, ki jih organiziramo med letom. Vsega kar taborniki počenjamo tudi za potrebe TO, mladi ne smejo čutiti, kot neko vojaško strogost, temveč kot sproščeno igro. Še nekaj se taborniki dobro zavedamo, da smo namreč prvi poklicani za očuvanje narave, za njeno zdravje in neokrnjenost. To počenjamo z dejanji, ne le z besedami. Sodelovanje med taborniki in občinskim štabom TO je zelo uspešno in je že rodilo precej sadov.«
Tone De Costa s svojim poštenim delom, aktivnostjo, vi-
talnim življenjem in zglednim pedagoškim delom pri mladih uživa veliko spoštovanje in ugled. O odnosu mladih do telesne kulture pa pravi: »Zelo so ga spremenili v pozitivno smer. Prihajajo namreč do spoznanja, in to čedalje bolj, da se je potrebno ukvarjati z neko aktivnostjo, če želijo postati telesno močni. Le tako se bodo lahko zoperstavili težkim pogojem preživetja, če bi ti kdaj nastopili. Krepitev, in pripravljenost morata biti stalna spremljevalca mladih, nas vzgojiteljev pa, da jih na to pripravimo in usposobimo. Ce hočeš uspeti moraš z mladimi neprestano delati in prisluhniti njihovim težavam. To seveda od človeka zahteva precejšnjo mero dobre volje, odrekanja, prostega časa in končno tudi iznajdljivosti in znanja.«
B. Mugerle
1 I
I
l
I
I
I
I I
J
Tone De Costa: »Z mladimi je treba neprestano delati in jim prisluhniti«
Prva Velenjčanka letos — deklica Kristina
Na porodniškem oddelku slovenjegraške bolnišnice je v letošnjem letu prva privekala na svet Velenjčanka. Deklica Kristina, takšno ime ji je zbrala sestra Lučka, se je rodila ob 6. uri in 48 minut, težka je bila 3 kg in 960 gramov, velika pa 51,5 cm.
Srečna mamica Marija in oče Brane Hercog živita v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke v Pesju.	.
L. Ojstersek
Dvignjeni zastor 69
Da bi besede meso postale
»Vztrajnost je pomembnejša od naglice«
(Jeremy Rifkin)
Zmotno je prepričanje, ki ga gojijo ljudske množice na tem svetu: da se je namreč 31. 12. 1987, točno ob polnoči, končalo nekaj velikega in da se je nekaj prav tako velikega pričelo. Ni res, zgodilo se ni nič posebnega, a ljudje smo vendarle rajali in noreli vsepovsod. Marsikdo se je zaklel, da bo končal z vsemi slabimi stvarmi in pričel z dobrimi. Trenutek je mnogim pomenil utvaro, da bo zdaj vse drugače, boljše, lepše, veselejše in tako dalje in tako naprej. A običajno že prvi delovni dan zradira vse zaobljube in lopne z vso težo po razgretih glavah. Tako spoznamo, da se ni ničesar končalo in nič pričelo ravno v tisti sekundi-ci. Vse se nadaljuje, vse pride za nami, vse lepe in grde navade, vsi problemi, vse kar smo hoteli potopiti in skriti v cmokanju sil-vestrskih poljubov, v obljubah in objemih; vse pride za nami! Novoletna omama je zapeljiva kot vse druge, zato se ji z užitkom predajamo. Toda kot z vsemi drugimi omamami je tudi s to tako, da je vsako prebujanje v realnost težko. Globlji in daljši je pobeg iz resničnosti, bolj nas boli glava, ko se prebudimo.
Postavljanje mejnikov, kot je Novo leto, je zato navidez nesmiselno. Toda vse le ni tako enostavno. Novoletno rešetanje 365-tih dni, ki so pretekli, je lahko koristen trenutek oddiha. Čas, ki je pretekel, je neizogibno s sabo nosil spremembe in pomembno je ugotoviti, kako so se stvari in dogodki premikali. Alberto Mo-ravia je zapisal, da čas ni zanesljiv zaveznik, saj nikdar ni mogoče vedeti, za koga dejansko dela. Vsakdo mora pri sebi spoznati, kaj je leto zanj prineslo dobrega in slabega.
Četudi je splošna situacija za večino ljudi zdrknila nazaj (seveda, če življenje jemljemo le kot kopičenje materialnih dobrin), je vendarle tudi v teh hudih časih najti veliko srečnih ljudi. Povod je lahko zadeta milijarda na loteriji, tiha izpoved ljubezni pod zvezdnatim nebom ali občutek zadovoljstva ob uspešno opravljenem delu.

V preteklem letu dni smo v našem predalčku veliko napisali o »ekologiji«, zato je prav, da ji tudi tokrat namenimo vrstico ali dve.
Prav za to področje našega življenja še posebej velja, da se ob famozni polnočni uri ni nič končalo in nič pričelo. Skrbi ostajajo še naprej velike in če jih primerjamo s preteklim letom opazimo, da jih je v resnici še več! Več zaradi vrste obljub, ki so bile dane z najrazličnejših mest. Nekaterim so bile obljube povod za veselje, toda tisti, ki so jih »iztržili«, bi se morali zamisliti nad čim se pravzaprav veselijo.
Ali morda z obljubo, da bodo dimni plini TEŠ-a odžvepljeni po letu 1993 ni obljubljeno nekaj, kar je samo po sebi umevnega? Saj to je tako, kot bi denimo otroku za prvi rojstni dan obljubili, da bo čez pet let znal govoriti ! Ali ni ravno s to obljubo odž-veplevanje prestavljeno z Novega leta 1992 na Novo leto 1993?
Ali nismo v veselju, ki je prišlo z obljubo, da na našem območju ne bo jedrskega odlagališča, občutili kapljice grenkobe, da zgolj podajamo štafeto Celjanom, Ko-njičanom ali kaj vemo komu? Za koga dela čas? Kako daleč je pihnilo iz Černobila?
Zakaj je bilo potrebno ob obljubah govoriti tudi o palici z dvema koncema, ne pa recimo o medalji, ki ima dve plati!?
Veselje?
Da! Veselje in skrb, da se bodo obljube res izpolnile! Zaenkrat od vsega »ekološkega govorjenja« pač nimamo še nič drugega, kot te obljube ter informacijski sistem TEŠ-a. Ta pa se, kot vsak stroj, lahko hitro pokvari. Upamo lahko, da bomo čez tristopetinšestdeset dni našteli več izpolnjenih obljub! In da ne bo čez leto dni opaziti še širšega prepada med tistimi, ki čutijo ogroženost zaradi »ekologije« in onimi, ki se čutijo ogrožene zaradi »ekologov«.
Peter Rezman


u
otovanje na Kitajsko in Japonsko
Piše Dare Bencik
4
PIŠE DARE BENCIK
15.	APRIL (sreda)
Zjutraj sva hotela vstati dovolj zgodaj, da bi si šla sposodit kolo, pa nama zopet ni uspelo. Vsi so bili že oddani. Zopet piševa kartice in še enkrat zaspiva. Zbudila naju je sobarica, ki pa ji ni uspelo pospraviti sobo.
Ob pol dveh sva telefonirala na jugoslovansko ambasado in najavila obisk pri ambasadorju Zvonetu Draganu. Naročili so naju v petek, ko bova imela opravke tudi na ruski ambasadi.
Popoldne sva obiskala centralni muzej v centru Pekinga. To je muzej z MAO CE TUNGOVO podobo. V njem so znamenite stvari s področja arhitekture, raznih templjev, svetišč; okraski, posode (materialna kultura), drevje, vodnjaki, kipi... Da sprej-meš in ti kaj več ostane v spominu, je en dan premalo, zato sva le »preletela« vse zanimivosti.
Na poti domov srečava Nemko z naše skupne poti z vlakom. Skupaj smo odšli na večerjo v naš hotel. Debato smo nadaljevali v sobi (naši).
16.	APRIL (četrtek)
Po daljšem spanju, zajtrku in pisanju kartic (koles zopet nisva dobila), sva se odločila, da se bova preselila v cenejše sobe (več-posteljne). Preselila sva se v 4 posteljno sobo, v kateri je že bil Japonec, ki je učitelj (+ študira). Z njim sva se pogovarjala o najinem načrtu in ga vprašala za poceni varianto potovanja na Japonsko. Najprimernejša je bila pot z vlakom do Hong Konga in od tam z letalom do Tokia in nazaj po isti poti. Z avtobusom sva
šla v mesto po slike za vize. Nato sva si ogledala »Prepovedano mesto«. To mesto je na hribu. Tja sva šla peš. Z vrha je lep razgled na cel Peking. V tem parku (v prepovedanem mestu) sva posnela nekaj fotografij.
Bojan je kupil zavitek palčk — 20 za samo 1,6 juana. Potem sva odšla v nakupovalno četrt z veliko trgovinami, butiki, kjer sva uživala v raznovrstni ponudbi. Takoj sem si izbral nekaj stvari, ki bi jih kupil pred odhodom do-
Nazaj sva odšla z avtobusom in ravno v takšni gneči, da smo se vozili borih 5 km celo uro. Po večerji sva šla rezervirat in plačat kolesa, da je bilo prevažanje za naslednji dan zagotovljeno.
Potem sva šla s »cimrom« Japoncem na pivo. Pogovarjali smo se o vsem mogočem. Povedal sem mu, da sem se povezal z budisti, ki participirajo NAM-MYO-HO-RENGE-KYO in razložil nama je kako je s tem na Kitajskem in Japonskem.
Kolo je na Kitajskem vsestransko prevozno sredstvo
17. APRIL (petek)
Zjutraj sva vstala zgodaj, ker sva morala biti ob 9.20 na naši ambasadi. Po zajtrku sva se s kolesi odpeljala po progi 106 do zadnje postaje. Vožnja s kolesom je čisto nekaj drugega — oba sva bila zelo dobro razpoložena. Prav divjala sva, saj se nama je mudilo, bala sva se, da ne bi zamudila.
V delu mesta kjer so ambasade, sva kmalu našla našo. Lepo so naju sprejeli in počakala sva ambasadorja. Prišel je na »berglah«, ker je imel poškodovano koleno. Pogovarjali smo se pol ure. Potem je imel najavljen že drug obisk. Kasneje sva še na ruski ambasadi uredila vize za pot domov.
Nato sva obiskala »letno palačo« — znano turistično točko. Preden sva prispela tja, sva se izgubila, tako da sva za pot porabila skoraj dve uri.
Po ogledu palače in vožnji nazaj, sva bila precej utrujena. Zato se nama je poleg večerje še posebej prileglo pivo. Pri pitju so se nam pridružili še Finci in Avstrijec. Predlagal sem, da bi šli v disko, oziroma nočni klub. Juha je bil takoj zato in skupaj sva zakolesarila. Ker pa sva bila preveč v rožcah, sva se v Pekingu izgubila, našla nisva nič. Kupila sva si načrt mesta in komaj našla nazaj.
Kako menjavajo denar domačini (na črno)?
Na cesti te sprašujejo: »Hallo, change money, How much, one: fifty, O. K«. Potem ga ogovoriš in vprašaš, če zna angleško, pa reče »NO«! Takih se komaj otre-seš, če si preveč prijazen z njimi.
Kako gledajo Kitajci na nas bel-
rp?
Zanimivi so jim predvsem naši nosovi, ker se jim zdijo preveliki in se nam zato smejijo. Pravijo nam: »A BIG NOSE PEOPLE«. Tudi po rasti so za glavo manjši od nas, zato imamo v avtobusih probleme, pa tudi za njihova kolesa smo precej veliki. Najbolj pa so me razočarali, ker grdo ravnajo z živalmi, posebej z delovno vprežno živino.
18. APRIL (sobota)
Z Bojanom sva imela zaradi piva težave z glavo in želodcem. Odločila sva se za dopoldanski počitek.
Popoldne sva šla s kolesi v In-ternacional klub kjer lahko poceni igraš namizni tenis in biljard. Izvedel sem, da je v Pekingu en sam bazen in sicer v hotelu zraven naše ambasade. Cena je bila kar visoka, 18 juanov. Zraven International kluba je trgovina Frendship store, kjer lahko kupuješ samo za turistične juane, zamenjane iz dolarjev. Na poti v mesto sva se ustavila tudi v (zelo lepi trgovini) »Heaven palače«.
Zvečer sva si ogledala še Peking hotel, ki je zelo lepo urejen. Večerjala sva v naši restavraciji skupaj z dvema Holandcema. Pogovarjali smo se o budizmu, ker dekle študira na Japonskem, fant pa jo je prišel obiskat.
Cimra — Japonca sva prosila, če nama lahko kupi vozovnici iz Pekinga do Guangh Zona (Can^ tona, to je mesto blizu Hong Konga). Kanadčan — drug čimer, pa nama je povedal za klub akrobat in trgovino z usnjem.
Zvečer sva šla spat, brez žura, ker sva se cel dan čudno počutila.
19. APRIL (nedelja)
Zjutraj je Jutaka odšel na železniško postajo iskat karte za naju. Dobil jih je precej poceni, 20 juanov pa je plačal še zraven, ker jih je dobil preko zveze. Tako je skupaj zneslo 80 juanov. . Kanadčan je bil presenečen, ker je sam plačeval za svoje potovanje po Kitajski precej več (potuje že 3 mesece).
Popoldne sem se s kolesom peljal v mesto, da bi šel plavat v bazen. Ko sem prišel do tistega hotela je bilo vse tako urejeno in razkošno, da me je bilo kar sram, ker sem prišel s kolesom. Vprašal sem v recepciji, kakšen je bazen, pa se mi je zdel premajhen (16 x 10 m). Škoda se mi je zdelo plačati toliko za takšno nevredno rekreacijo. Zato sem se odpravil iskat lokacijo mongolske ambasade, ki je blizu Frendship štora.
Kolo me je tudi precej utrudilo in ožulilo. Komaj sem čakal, da sem prišel do hotela. Ker Bojana ni bilo, sem šel sam na kosilo v restavracijo. Prisedel sem k mladi Američanki, ki je tudi potovala po Kitajski, potem, ko je delala na Japonskem 1 leto. Prišel je še Bojan in zopet ob pivu, smo nadaljevali pogovor. Večer smo nadaljevali v sosednji restavraciji, kjer se nam je pridružil še Jutaka.
Melissa (Američanka) je šla kmalu spat, ker je naslednje jutro, zgodaj, nadaljevala potovanje.
8. stran ★ fiaS CSS
KULTURA
titovo velenje * 7. januarja 1988
Tudi mladi vidimo probleme
^ Čeprav je 29. november že kar daleč in z njim vse proslave in spo-tninske ure, namenjene temu prazniku, bi rad napisal in vam predstavil mnenje mladih na Srednji družboslovni šoli o perečih, aktualnih zadevah v naši domovini. Sedaj, ko smo v takšni krizi, ni nič narobe, če bo tŠtanek objavljen nekaj tednov po prazniku naše Jugoslavije, saj je lepo, M se je večkrat spomnimo in se o njej pogovorimo.
V eni prejšnjih številk Našega "xasa je že bilo zapisano, da smo jjja naši šoli praznovali 29. no-ajember letos drugače, kot pa je v fliavadi. Ugotovili smo, da smo »mladi naveličani proslav, ki jih pripravi skupina kulturnikov in jia katerih ostala večina pasivno spremlja dogajanje in ne zaznava vsebine in osnovnega izročila. Zato smo se odločili, da bomo .'pripravili pogovor z družbeno-. političnimi delavci naše občine. Vabilu so se res vsi odzvali, beseda pa je tekla o problemih in vprašanjih, s katerimi se srečujemo mladi ob spremljanju, doživljanju in sprejemanju sedanje situacije v Jugoslaviji. Že ob pripravah in zbiranju vprašanj se je pokazalo, da smo mladi s stvarmi na tekočem, ter da razmišljamo s svojo glavo. Dokaz za to pa je velika množica vprašanj, ki so realna in pa tudi resna.
Pogovor je po razredih stekel in z oglašanjem in izražanjem mnenj ni bilo problemov. Kot mladinci smo seveda najprej spregovorili o naši problematiki — aktivnosti mladih, kako pridobiti mlade k delu, motiviranost
REDNI KINO
Četrtek, 7. I . ob 18. in 20. uri DUH PORNO ZVEZDE — ameriški, komedija. V gl. vi.: Pa-trick Damphsi.
Petek, 8. 1. ob 18. in 20. uri KDO Ml UBIJE ŽENO, ameriški, komedija. V gl. vi.: Dannv de Vito.
Petek, 8. I. ob 10. uri, sobota in nedelja, 9. in 10. 1. ob 16., 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA III — ameriški, komedija.
Ponedeljek, 11. 1. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 12. 1. ob 18. in 20. uri PEKLENSKO TABORIŠČE — ameriški, vojni, avanturistični. V gl. vi.: Tom Skerritt.
Sreda, 13. 1. ob 10., 18. in 20. uri PERFEKTNO — ameriški, romantična drama. V gl. vi.: John Travolta
FILMSKO GLEDALIŠČE
Poneut -k, 11. 1. ob 20. uri ŠKRLATNA BARVA — ameriški, avanturistični. Režija: Ste-ven Spilberg. Vloge: Danny Glo-ver, Woopy Goldberg. 5 nominacij za nagrado »ZLATI GLOBUS« '86, »ZLATI GLOBUS« '86 za najboljšo žensko vlogo, 11 nominacij za »OSKAR« '86.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 7. 1. ob 20. uri KDO MI UBIJE ŽENO - ameriški, komedija.
za delo. To so vprašanja, na katera nismo uspeli najti pravih odgovorov, splošna ugotovitev pa je, da vlada med mladimi množična pasivnost. Kako pritegniti mlade? Tudi MDA niso več tisto, kar so bile. Delno odprto je ostalo tudi vprašanje o svobodi tiska, 133. člen, zaplembah tiska, demokratičnosti in humanosti naše družbe. Demokratičnost, humanost — poleg izgovorjene besede Goli otok izgubita ves svoj pomen. O štafeti smo letos že veliko povedali, pa vseeno nismo mogli mimo zadnjih dogodkov okrog te manifestacije. Ali je v bistvenem pomenu sploh razlika med predlogom slovenskih in vojvodinskih mladincev za praznovanje 25. maja? Ne. Odgovor je jasen. Zanimiva pa je reakcija na takšen predlog, ki je prišel iz druge republike in pol leta kasneje. Smo mar Slovenci zopet prehitevali dogajanja in čas v Jugoslaviji? Pogovarjali pa smo se tudi o reviji Mladina, za katero menimo, da je kritična in predvsem aktualna.
Usmerjeno izobraževanje je že nekaj časa trn v peti vsem nam
Nedelja, 10. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — RO-BINSONOVE PUSTOLOVŠČINE — češki.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — ROBIN-SONOVE PUSTOLOVŠČINE — češki.
— učencem in profesorjem. Nikoli nismo zadovoljni s spremembami, saj tudi ne moremo biti. Zato je program skupnih vzgojno izobraževalnih jeder za Jugoslavijo še toliko bolj nesmiseln, nesprejemljiv. Nespremenljivost pa podkrepita ob vsakem razmišljanju vsebina tega programa, ter način, kako so ga hoteli uvesti. Razpravljalci v enem od razredov so ugotovili, da ima vsak narod pravico do svoje kulture in kulturne samobitnosti, ki je njegova edina in trajna vrednota in zaklad.
Mladi se tudi nikakor ne moremo sprijazniti z neodgovornim in malodušnim obnašanjem nas vseh, posebej pa odgovornih, ko je vprašanje o varstvu oziroma uničevanju okolja. Zelo potratno se obnašamo tudi z energijo. Precej časa v razpravah smo namenili tej temi, saj je problem onesnaževanja močno prisoten tudi v naši občini. Odlagališče jedrskih odpadkov pa je bil za nas mlade, kakor tudi za ostale občane pravi šok. Zato smo tudi pokrenili akcijo in odločno rekli — NE, HVALA! Nikakor ne moremo razumeti ravnanj in mišljenj nekaterih najodgovornejših in najvišjih politikov, ki ta mišljenja in lastna mnenja izražajo javno in tako dodatno razburjajo množice. Oni, ki bi morali zastopati interese in mnenja množic, ki so
vodnje, demonstrativni pohod do skupščine (republiške, občinske, mestne), glasovanje o zaupnici sindikatu (...).« (Vse sopomenke podčrtalo JR, ne da bi se dotikalo drugih okornosti. Podobnih odlomkov bi lahko citirali še celo vrsto, seveda ne samo iz Dela.)
Izhajamo iz spoznanja, da imamo v Litostroju, na Ravnah in drugod opraviti z izrazitimi družbenopolitičnimi dogodki in da se poimenovanja za take dogodke že dolgo uvrščajo med strokovne izraze v politologiji, sociologiji in sorodnih vedah. Treba jih je uporabljati v predpisanem (definiranem) pomenu in dosledno. Časnikarji sicer niso tako zavezani terminološki disciplini kakor strokovnjaki, to pa še ne pomeni, da je raba strokovnih izrazov v njihovih besedilih lahko čisto poljubna ali celo naključna. Pisec sicer lahko zapiše najprej stavka (to je navadno slogovno nevtralno slovensko poimenovanje za omenjeni pojav), po-
Sobota, 9. 1. ob 18. uri KDO MI UBIJE ŽENO - ameriški, komedija.
Nedelja, 10. 1. ob 17.30 in 19.30 uri PEKLENSKO TABORIŠČE — ameriški, vojni, avanturistični.
Ponedeljek, II. I. ob 19.30 uri POLICIJSKA AKADEMIJA 111 — ameriški, komedija.
Sreda, 13. I.ob 19.30 uri DUH PORNO ZVEZDE - ameriški, komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. 1. ob 19. uri POL1-
jih preko delegatskega sistema tudi izvolile. Uprli smo se z zborovanjem, upiramo se vsak dan ob misli na to ekološko katastrofo. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi v bližini naših domov, v naši ali v sosednjih občinah zraslo to odlagališče, saj smo že dovolj ogroženi od drugih onesnaževalcev. Seveda ne smemo dajati vse teže le temu problemu, ampak moramo poskrbeti tudi za »čisto« delovanje TEŠ. Že tako uničujemo zrak, vodo, polja, gozdove, rastlinske vrste .. . Ali se bomo lotili tudi človeka — edinega bogastva v tej dolini? Je razmišljal eden od razpravljalcev.
Seveda nismo mogli mimo politike, kajti v zadnjih mesecih so postali tudi pri nas sila moderni odstopi s funkcij, zahtevanje odgovornosti, izključevanje iz članstva ZKJ. Sprašujemo se, ali je potreben tolikšen hrup ob teh izključitvah in odstopih s toliko sestankov in sej, zamujenega delovnega časa, ko vsi dobro vemo, kako pada produktivnost. So paketi in ukrepi naše vlade dovolj za izhod iz krize? Morda bi bilo bolje v reševanje vključiti strokovnjake — ekonomiste, ki so ponudili pomoč in jih imamo v Jugoslaviji, hkrati pa so reševali že podobne krize v svetu in jih tudi uspešno rešili. Imamo občutek, kot da imamo nekakšen strah pred takšno vrsto reševanja in raje bredemo v zadolževanje vse globlje, inflacija pa iz tedna v teden raste. »Kdaj bomo našli ustrezno pot iz krize? Morda ob več sto odstotni inflaciji. Bo pač malo dlje trajalo.«
tem prekinitev dela (uradoval-no, papirnato poimenovanje, vsiljeno v polpretekli dobi), ustavitev dela, ustavitev proizvodnje (nič manj papirnati poimenovanji, vpeljani v najnovejšem času zaradi odpora do besede prekinitev, narejene pod srbohrvaškim vplivom), nasled njič štrajk (žargonsko poimenovanje iz tiste jezikovne plasti, v kateri najdemo še besede žakelj, šravfciger, lojtra, špor-het . ..): vendar mora imeti za rabo nenevtralnih sopomenk besede stavka vsakokrat zadosten razlog, tj. željo po posebnem uradnem ali čustvenem (humorističnem, slabšalnem idr.) vrednotenju pojava. Če potrebe ali želje po takem vrednotenju ni ali če se lahko izrazi z drugimi jezikovnimi sredstvi, je bolje uporabiti nevtralen izraz. Po dolgem času smo spet dobili »pravico« do rabe besede stavka, zato prene-hajmo z nepotrebnim zamegljevanjem resničnosti. Le tako se bomo v naši družbi bolje razumeli in napredovali.
CIJSKA AKADEMIJA III —
ameriški, komedija.
Nedelja, 10. 1. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - RO-BINSONOVE PUSTOLOVŠČINE, češki.
Torek, 12. 1. ob 19. uri KDO MI UBIJE ŽENO - ameriški, komedija.
KINO KONOVO
Sreda, 13. 1. ob 18. uri POLICIJSKA AKADEMIJA III -ameriški, komedija.
Is
Še bolj pa zapeče misel, v kakšnem razsulu so nekatere naše tovarne. Prav tako so postale moderne afere raznih tovarn, katerih imena se končajo na — commerc, spredaj pa imajo še kakšno predpono Agro, Ina, Brodo . . . Zakaj dopuščamo propadanje tovarn, delavcev in zakaj pustimo nerentabilne tovarne, da čisto propadejo zaradi osebnega bogatenja ali nepravilne politike upravljanja. Delavci niso krivi, saj več kot delati ne morejo. Da o tovarnah, ki so plod politike in katerifi vrata in ključavnice so že zarjavele, stroji in draga oprema pa so sami sebi v namen, sploh ne govorimo.
Seveda nikakor nismo mogli mimo nacionalnega vprašanja in nasprotij. V naši občini, ki je narodnostno dokaj mešana, te nestrpnosti in raznih izgredov ni opaziti v večji meri. Motijo pa nas odnosi med republikami in narodi,- saj za vsako najmanjšo nevšečnost krivimo drug drugega in ga obkladamo z raznimi žaljivkami in čudnimi komplimenti. To pa je prišlo že tako daleč, da nam vse, kar prihaja oziroma je povezano z drugimi republikami, ni všeč in imamo odklonilen odnos do tega. Vendar pa se mora ta stvar rešiti, saj je to stanje neprimerno za življenje v skupni državi. Seveda bi vsi morali upoštevati mentaliteto enega in drugega naroda, se bolje poznati med seboj in upoštevati tudi zgodovinska dejstva ter se sprijazniti s tem, da smo pač različni. Kajti vsakdo nosi v sebi del svoje kulture, narodne pripadnosti in ponosa. Književnikom, ki so vzpostavili dober dialog na to temo, se moramo pridružiti tudi vsi ostali.
Kako je z izkoriščanjem med republikami, vemo. V vsaki republiki bi dobili drugačen odgovor.
petek, 15. januarja, ob 19.00
obisk v operi v Ljubljani
Peter Iljič Čajkovski
LABODJE JEZERO, balet
Dirigent: Igor Švara
petek, 5. februarja, ob 19.00
dom kulture Šoštanj
0'Casey — Werich PRIHRANJENI DOLAR
komedija
Smo za pomoč nerazvitim; vendar mora biti ta pomoč kdaj tudi v obliki izobraževanja, s tem pa ne sme zavirati razvoja Slovenije.
Dotaknili smo se tudi zaposlovanja, čeprav brezposelnost v naši občini ni tako huda. Vendar pa smo mnenja, in to seje ugotovilo tudi iz razprav, da morajo starejši, ki niso sposobni več opravljati določenih del, odstopiti delo mladim, polnim moči in energije. Prav tako tudi vsi tisti, ki za določeno delovno mesto nimajo primerne izobrazbe, saj je med brezposelnimi veliko takšnih, ki bi z izobrazbo lahko bolje opravljali to delo.
Ob koncu pa smo se ustavili še pri zamejskih Slovencih — onkraj meja naše domovine. Tudi njih obdaja kopica problemov. Ti ljudje so del našega naroda, zgodovine, del domovine, zato mislimo, da bi se morali vsi v matični domovini bolj potruditi, da jim omogočimo normalno življenje, izobraževanje . .. Poznamo boje naših ljudi za pravice na Koroškem, v Italiji. Ne smemo dopustiti, da bi zopet zatirali, zaničevali naš narod, naš jezik in našo kulturo, pač vse, kar smo si skozi stoletja kot zelo majhen narod priborili. Zato moramo te pridobitve ohraniti ter jih razvijati in posvečati več skrbi našemu jeziku.
To je nekaj naših misli in razmišljanj o problemih — misli iz mladih, še neobremenjenih glav, ki so se tudi v teh pogovorih malce napolnile z znanjem, s tistim bogastvom človeka, ki ga bo potrebno uporabiti s pridom, da bo naša domovina zopet takšna, kakršno so nam priborili naši predniki.
Matjaž Černovšek, 3. b Srednja družboslovna šola Titovo Velenje
Z vaje Desetega brata (posnetek S. Vovk)
Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki Igrata: Jože Krajnc in Jože Robida Glas posoja: Pavla Letonija
Poznavalci dramskih del iz dobrega starega obdobja črno-bele televizije se nemara še spominjajo uspešnice z naslovom Prihranjeni funt. Besedilo irskega pisca Seana 0'Caseya je za male ekrane priredil Čeh Jan We-rich, prevedla Draga Rogljeva, posneli pa so ga v študiju ljubljanske televizije pred več kot dvajsetimi leti. V njej sta (kot tolikokrat prej in potem) zablestela imenitna umetnika Arnold Tovornik in Volodja Peer. Priredba tega dela za Gledališče pod kozolcem kajpak nima in ne more imeti namena, da bi posnemala izvrstno TV uprizoritev. Lahko je le, in to tudi želi biti, spoštljiv poklon spominu na oba žal že pokojna nenadkrilji-va igralska mojstra.
Vstopnice 2.000 din, popusti običajni!
Predprodaja vstopnic v domu kulture Šoštanj od 10.00 do 11.00 ter eno uro pred predstavo.
Koledar kulturnih prireditev za januar—februar
petek, 15. januarja, ob 19.00
galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik — knjižnica otvoritev razstave
BORIS ZUPANČIČ
risbe
Razstava bo odprta do konca meseca.
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Vožnja skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Povratek v Titovo Velenje okoli 23.00. Cena aranžmaja 8.500 din. Prijave do zasedbe avtobusa.
petek, 22. januarja, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
premiera
Ljudsko slikanico Deseti brat v priredbi B. Verasa so pripravili združeni amaterji občine Velenje — gledališčniki, pevci in folkloristi.
Režija: Bogomir Veras Popusti običajni! Vstopnice 2.000 din
sobota, 30. 1. 1988, ob 19.00
obisk v operi v Ljubljani
Wolfgang Amadeus Mozart:
FIGAROVA SVATBA
Dirigent: Marko Gašperšič
Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Vožnja skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Povratek v Titovo Velenje okoli 23.20. Cena aranžmaja 8.500 din. Prijave do zasedbe avtobusa.
Jezikovno razsodišče
Pravica do stavke
Po večdesetletnem tiščanju glave v pesek in po dolgotrajnih polemikah smo vendarle prišli do spoznanja, da v jugoslovanski družbi stavke so in da jih z zanikanjem besede stavka ne moremo preprečiti niti spremeniti njihovega bistva. O stavkah zdaj razmeroma odprto poročajo naša množična občila; navade iz časov, ko je beseda stavka v našem notranjepolitičnem življenju še veljala za tabu in ko je bila v javni rabi zamenjana z nerodnim opisnim izrazom »prekinitev dela«, pa se očitno ni lahko otresti, zato poročevalci in komentatorji zadnje čase brez prave utemeljitve mešano uporabljajo razne izraze, neredko v istem besedilu in celo v istem stavku, npr.:
1. citat (Delo, 17, 12. 1987): »Tako sta se končali tudi stavki litostrojskih kovinarjev in ravenskih železarjev. (. ..) Vse to pa so gotovo odtenki, ki uvrščajo omenjeni stavki med izjeme. Bolj kot drugi štrajki na ju-
goslovanskih tleh sta opozorili na to, kakšen bo pravzaprav pri nas razvoj stavkovnih gibanj. (...) Če bo o spremembah Zakona o združenem delu sprejeta glede prekinitev dela najbolj pogumna varianta, ki jo ponujajo slovenski sindikalisti, bodo namreč zakonske rešitve, kljub vsemu, stavko le posredno omenjale.«
2. citat (Delo, 22. 12. 1987): »Brez dvoma drži, da pri sedanjem stavkovnem valu na Slovenskem igra pomembno vlogo >princip domine ena prekinitev sproži drugo, druga tretjo, pa spet tri nove itd. (...) O vsem tem je na včerajšnji seji CK ZKS govorilo več razpravljalcev. Seveda pa so vsi po vrsti poudarili, da niti približno ni mogoče štrajkom, ki smo jim bili priča v minulih dveh tednih, kar povprek in popavšalje-no priznati nekega enotnega skupnega imenovalca. Skupen je morebiti le zdaj udomačen scenarij protestov, h kateremu sodi množična ustavitev proiz-
( IkIlINIOI I I I I
7. januarja 1988
if titovo velenje
ŠPORT
nas cas * stran 9
Smučarski skoki
Mladinci tretji v državi
V	soboto je bilo v Planici na 70-metrski skakalnici državno ekipno prvenstvo za starejše mladince. Velenjski mladinci so v prejšnjih dveh letih dvakrat zapored zmagali, tokrat pa so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Za ekipo so nastopili Pušnik, Tamše, Dolar in Po-gorelčnik, druga velenjska ekipa (Cepelnik, Triplat in Jelen) pa je med 14 ekipami osvojila deveto mesto.
V	nedeljo je bilo v Planici še tekmovanje za pokal Cockte za starejše pionirje. Cepelnik in Triplat sta se uvrstila na peto in šesto mesto.
Šentjur:Elektra 83:84
Oddolžili so se jim za poraz
V razigravanje za uvrstitev v 1. slovensko ligo sta se obe ekipi že uvrstili, srečanje pa je bilo vendarle zelo pomembno, saj se v nadaljevanju medsebojni rezultati že štejejo. Tekma je bila vseskozi napeta in izenačena, Šoštanjčani pa so se domačinom uspeli oddolžiti za poraz v Šoštanju. Kljub nekaj napakam sta ekipi v prvem polčasu igrali odlično, ob odmoru pa je bil rezultat neodločen. Elektra je imela slabo obdobje v 15. minuti drugega polčasa, torej le pet minut pred koncem, saj so domačini vodili kar za enajst točk. Po minuti odmora so gostje s conskim presingom rezultat znižali in v zadnjih minutah dosegli 14:2. Prava drama seje dogajala v zadnji minuti. Šentjurčani so vodili za točko in so to prednost želeli obdržati. Tako so napravili štiri osebne napake, kar je bilo za njih usodno, saj je 5 sekund pred koncem Mrzel z dvema prostima metoma svoji ekipi zagotovil zmago.
Nastopili so: Sevšek 2, Mrzel 20, Leskovšek 12, Pašič 6, Macko-všek 12, Kugonič 12, Bogataj, Breznik 15, Vovk, Brešar in Tomic 5.
Elektra :Koroška 120:76
To srečanje je bilo za košarkarje Elektre lahko, saj so bili gostje za razred slabši nasprotnik. Le v prvem polčasu je bil rezultat dokaj izenačen, v nadaljevanju pa so domači pokazali svoje znanje in prepričljivo zmagali.
Igrali so: Sevšek, Mrzel 40, Leskovšek 16, Pašič 8, Mackovšek 5, Kugonič 10, Bogataj 2, Breznik 38 in Brešar 1.
Tretji novoletni tek v Topolšico
Na novoletnem teku v Topolšico, ki ga je 29. decembra priredila tekaška sekcija Gorenje, so se ljubitelji tekov pomerili na 15 in 10 km dolgi poti od središča Titovega Velenja do hotela Vesna v Topolšici.
Novo srečanje rekreativcev v pravem pomenu besede je znova lepo uspelo.
V lepem vremenu je daljšo progo pretekel v rekordnem času Be-no Ravnak iz Ponikve pri Celju. Sicer pa, kot pravijo udeleženci, čas ni tako pomemben kot njihova dejavnost, redni treningi in tudi udeležba na številnih množičnih tekmovanjih. Prav zaradi tega preseneča udeležba na tekih v Topolšici. Iz tedna v teden se pridružujejo novi ljubitelji tekov v prirodi.
Trideset let dviganja uteži
Nenapovedano smo vstopili v telovadnico Centra srednjih šol, v kateri redno trenirajo velenjski dvigalci uteži. V zelo utesnjenih vadbenih prostorih, na približno štiridesetih kvadratnih metrih, se stiska do dvajset mladih dvigalcev. Resnično prava gneča torej. Da le ne bi bilo nesreče!
Velenjski dvigalci uteži so že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji. Tudi na velikih tekmovanjih so dosegli lepe
uspehe, Franc Melanšek pa se je udeležil tudi mediteranskih iger v Splitu in bil zelo blizu norme za olimpijske igre v Moskvi. Če bi mu nudili vsaj polovico takšnih možnosti, kot so jih bili recimo deležni Rudarjevi nogometaši, ko so tekmovali v drugi zvezni ligi, bi imelo Velenje svojega športnika na olimpijskih igrah.
Dvigalci uteži praznujejo 30-letnico obstoja. Trenutno tekmujejo v drugi zvezni ligi
— zahod in so na petem mestu. Od ZTKO dobivajo dotacijo po razdelilniku, nekaj jim primakne tudi delovna organizacija RLV. Največ morajo odšteti za najemnino telovadnice, prihodnje leto pa se jim izteče tudi 10-letna pogodba zanjo. Če je ne bodo uspeli obnoviti, se bodo znova znašli na cesti. Kakorkoli že, potrebno bo najti skupni jezik, predvsem zaradi mladih.
L. Ojsteršek
Alpska šola smučanja
Kegljanje
Dvakrat zmagali
Konec leta so šoštanjski ke-gljači odigrali srečanji 2. in 3. kola in kljub porazu v prvem obakrat zaigrali tako kot znajo. Najprej so doma presenetljivo premagali drugo ekipo celjskega EMA s 5.132:5.071. Razliko 61 kegljev so priborili: Žnidar 821, Kramer 851, L. Fidej 855, Hasi-čič 858, Glavič 862 in Križovnik 885.
V 3. kolu so gostovali v Celju pri Izletniku in z odlično igro zabeležili dve novi točki. Rezultat je bil 4.756:4.716, igrali pa so: Hasičič 769, Žnidar 780, Glavič 792, Kramer 793, Križovnik 803 in L. Fidej 819.
Po 3. kolu vodijo Konus, Kovinar in Dobrna s 6 točkami, Šoštanjčani pa so s 4 točkami na 4. mestu. V naslednjem kolu bodo znova gostovali, tokrat v Žalcu pri drugi ekipi Hmezada.
Odlično v Domžalah
Slovenski dvigalci uteži se vsakega septembra zberejo na spominskem tekmovanju v Domžalah. Velenjski dvigalci so ponovili lanski uspeh in znova osvojili tretje mesto, čeprav so nastopili brez poškodovanih Sernovršnika in Koželja. Letos so tekmovanje pripravili na drugačen način, s tem pa omogočili tudi tekmovalcem nižjih kategorij višje uvrstitve. Za Olimpijo in Domžalami so torej Velenjčani osvojili tretje mesto, še bolj pa so bili veseli lepega uspeha Mateja Zaluberška, ki je v enotni konkurenci osvojil četrto mesto. Tekmovanje je sodil zvezni sodnik Jože Zaluber-šek, ki je obenem opravil izpit za mednarodnega sodnika. S tem je bila sklenjena lanska sezona, že v prvih dneh novega leta jo bodo ocenili in obenem opredelili delovne in tekmovalne načrte za letos.
Prvenstvo ESA v šahu
Komisija za šport in rekreacijo v delovni organizaciji ESO je pred koncem leta pripravila šahovsko prvenstvo delovne organizacije. Udeležilo se gaje 15 ša-histov, po zanimivih igrah in lepih bojih pa je zmagal Gričar pred Dimičem in Pušnikom. Dogovorili so se tudi, da bodo podobna tekmovanja pripravljali večkrat.
Štefan Obal
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol, ki bo od 25. do 29. januarja na smučiščih v Šaleku in Zavodnjah.
Alpska šola smučanja bo obsegala tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj in tekmovalno šolo smučanja, udeležijo pa se je lahko učenci od 1. do 8. razreda osnovnih šol.
Začetni tečaj smučanja bo na smučišču v Šaleku vsak dan od 10. do 15. ure. Cena tečaja (strokovno vodstvo, smučarska karta, enolončnica s kruhom, čaj) je 20.000 din. Če bodo snežne razmere neugodne, bo ta tečaj v Zavodnjah, cena pa bo 25.000 din.
Nadaljevalni tečaj in tekmovalna šola smučanja bosta na smučišču v Zavodnjah. Cena tečaja (avtobusni prevoz, strokovno vodstvo, enolončnica s kruhom, čaj) je 25.000 din.
Avtobus bo vozil v Zavodnje izpred rdeče dvorane ob 9. uri in se vračal okrog 16. ure. Na smučišče
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira občinsko ligo v namiznem tenisu, ki se bo začela sredi tega meseca (ob sredah). Participacija za ligo je 20.000 din in jo je potreb-
v Šalek pridejo tečajniki sami.
Tečajnino je treba plačati na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje do zaključka prijav. Število prijav je omejeno. ŽELIMO VAM DOBRO SMUKO IN OBILICO ZIMSKEGA VESELJA!
ZTKO VELENJE
no poravnati do sestanka vodij ekip na	ŽR št.
52800-678-56117. Sestanek vodij ekip bo 12. januarja ob 18. uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2.
Občinska liga v namiznem tenisu
RUDNIK LIGNITA VELENJE
OH, TA ŽOGA (Posnetki: S. Vovk)
10. stran » r>3S C3S
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje * 7. januarja 1988 -
Mladi dopisniki z OŠ Gustava Šiliha o čarovnicah
Učenci osnovne šole Gustava Šiliha smo imeti prvi kulturni dan na temo — čarovništvo.
Kako je bi! ta dan zanimiv! Osmošolci smo se razdelili v šest skupin. Prva skupina je s pomočjo knjig proučevala zgodovino čarovnic, njihov pomen in pripomočke, s katerimi bi naj bile čarale. Druga skupina je sestavila in uglasbila pesem o čarovnici, tretja pa je celo oblekla neko dekle v čarovnico. Ko bi le vedeli, kako je bila grda! Če bi takrat prišel v šolo kak tujec, bi se pošteno prestrašil, kajti po šoli je kar mrgolelo čarovnic — iz vsakega razreda po ena.
Risali smo tudi stripe, čarovnice same in na koncu pripravili razstavo. Med delom smo vsi uživali. Dekleta pa ne bi bila dekleta, če ne bi med masiranjem čarovnice Nataše »popleskale« še same sebe. Odkrito povedano, bile smo grozne! Fantje so kar oči zavijali, ko so nas gledali. Povsod pa je bit prisoten smeh.
Na programu pa je bilo tudi presenečenje . . . Čarovnik! Tokrat čisto pravi (poklicni) čarovnik! Pošteno smo se nasmejali ob čarovnijah, ki pa sploh niso bile prave čarovnije, kot smo pozneje ugotovili, ampak dobro izvedeni triki.
Ob zaključku kulturnega dne smo osmošolci prišli do skupnega zaključka — bilo je resnično super!
Urška Štukovnik 8. b razred
v
Čarovnik in Metka
Čiribu, čiriba, en čarovnik čarat zna. čara razne čarovnije in po vrhu vragolije.
Čiribu, čiriba tudi Metka čarat zna, iz robčka naredi golobčka, iz netopirja dva krompirja.
Naš dan čarovnij
Še vsi krmežljavi se najdemo pred šolo. Toda ta zaspanost se kmalu spremeni v razposajene vzklike. Čakamo v avli, se smejemo, pogovarjamo, dokler nas ne prekine naša razredničarka. Odklene vrata in znajdemo se v naši učilnici. Posedemo v klopi in že steče živahna beseda o čarovnicah, coprnicah . . . Kot bi trenil, zazvoni zvonec in ure je konec. Zopet se naši glasovi porazgube v nešteto razburljivih pripovedovanj: »Sedaj pa bomo mi pokazali kako znamo čarati, kajne?« nas spodbudi tovarišica.
Že se razlegajo po učilnici tiste znane besede Čira-Čara, Hop-kus-pokus! Veselje nam je pripravila tudi dobra malica, ki nam je napolnila že lačne želodčke.
Na vrsti je bilo znanje najgrozovitejših in najgroznejših coprnic. Kar strese nas še ob pisanju pesmi o njih.
Po treh urah najčudovitejših minut, smo že gledali trike našega spretnega pravega čarovnika. Ko bi le vedeli naši učitelji, kako si še želimo takšnih kulturnih dnevov!
Tina Harnik 7. d razred
Čarovnica
Čarovnica je divja zver, metlo jaha venomer. Ko pred hišo prileti, se je ustrašiš tudi ti. Prince je začarala v žabe. princeze pa v stare babe.
Tudi mene je tako prevzela,
da še sam ne vem, kdaj me je ujela.
Brž je odhitela v klet,
da mi pripravi strupen sladoled.
Povsod je tako dišalo,
da me je že od vonja pobralo.
Le kje je
Le kje je tisti inovator, ki bi znal malo zavreti to bezanje časa. Kaj se to pravi! Že smo pridrveli skoraj do polletja . . . Spričevala ?! Še prej pa nešteto kontrolnih nalog, spraševanja, slabe ocene, neznansko težka vest. starši na govorilnih urah . . . Joj, nikar! Le kdo bo to to zdržal?
In nenadoma, nekega dne, vest: v petek bo kulturni dan — tema — čarovništvo. Kakšno olajšanje za nas učence. Dan, ko bomo pustili doma torbe in to skrbi.
Naostrili smo fantazijo, poglobili domišljijo, brskali po leksikonih in starih knjigah davnih časov, ko so pri nas še strašile čarovnice, coprnice. jage babe s svojimi metlami, divjimi očmi, strašnim obrazom . . . brrrr . .
Toda — tudi pravi, današnji čarovniki so bili med nami s čarobno palico, z zajčkom iz črnega klobuka in nežnim golobčkom iz zamotane rute; z neverjetno spretnimi triki, pa nismo vedeli ne kako ne kam.
Bilo je polno smeha in dobre volje ta dan na naši šoli.
■
Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
ponovno razpisuje
na podlagi 6 in 7. člena pravilnika o delovnih razmerjih Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje prosta dela in naloge
EKONOMSKEGA PROPAGANDISTA
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske ali ustrezne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj
—	znanje slovenskega knjižnega jezika
—	osnove obligacijskih razmer
—	vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3-mesečnim poskusnim delom.
Nastop dela in nalog po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10, Titovo Velenje,
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa.
center srednjih dol
Center srednjih šol
Center srednjih šol, n.sol.o Titovo Velenje
TOZD Srednja kovinarska šola Muta, n.sol.o
Svet TOZD Srednje kovinarske šole Muta razpisuje naslednja
dela in naloge:
RAVNATELJA TOZD Srednje kovinarske šole Muta
Za razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje posebne pogoje:
—	visoka strokovna izobrazba
—	pedagoška izobrazba in strokovni izpit ter
—	vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. K vlogi je potrebno priložiti program razvoja šole.
Nastop dela je 8. 3. 1988. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: Center srednjih šol TOZD Srednja kovinarska šola Muta, Koroška 53, 62366 Muta z oznako »za razpisno komisijo«.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Sjf terme topolšica
vas vabijo na
PRVI
JANUARSKI PLES
9. januarja ob 20. uri v hotelu Vesna
Plesali boste ob zvokih
HMELJARSKEGA
INSTRUMENTALNEGA
KVINTETA
Vabljeni!
l>lotnik
Celi
izieiniK v«ijc
IZLETNIK CELJE — prometno, gostinsko in turistično podjetje
TOZD POTNIŠKI PROMET Poslovna enota Titovo Velenje
vabi k sodelovanju — dva delavca ali delavki
za delo v sanitarijah in garderobi na avtobusni postaji v Titovem Velenju.
Delo je primerno tudi za starejše, upokojence ali lažje invalide. Pogoji: stalno bivališče v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Interesenti naj se osebno oglasijo na avtobusni postaji v Titovem Velenju, vodji prometa — vsak delovni dan. Vloge sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
t REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
C— Titovo Velenje
REK Velenje
DO Rudnik lignita Velenje
Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS objavlja dela oziroma naloge
VODENJE SLUŽBE ORGANIZACIJE IN NAGRAJEVANJA
Pogoji:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba
—	3 leta delovnih izkušenj
—	pasivno znanje svetovnega jezika
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV Partizanska 78, Titovo Velenje.
Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavljene kandidafe bomo pismeno obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL
OBČINA VELENJE							
GORENJE COMMERCE	dipl. ekonomist ali dipl.	— vodja nabavne panoge					
	ing. tehnične smeri		4	nč	8	500.000	1
GORENJE ELEKTRONIKA	dipl. ekonomist ali dipl.	— samostojni organizator informatike					
ŠIROKA POTROŠNJA	organizator računalni-						
	štva		2	nč	15	560.000	1
GORENJE ELEKTRONIKA	elektrotehnik ali strojni	— skrbnik opreme, vzdrževalnih del					
ŠIROKA POTROŠNJA	tehnik	in varstva pri delu	3	nč	15	484.000	1
GORENJE ELEKTRONIKA	elektrotehnik ali strojni	— vodja kontrole kakovosti vhodnih					
ŠIROKA POTROŠNJA	tehnik	materialov v EŠP	4	nč	15	509.000	1
GORENJE ELEKTRONIKA	programerski tehnik	— programer					
ŠIROKA POTROŠNJA			2	nč	15	440.000	1
REK FRANC LESKOŠEK LUKA	ekonomski tehnik ali	— nabava repro-materiala					
DSSS SOZD	strojni tehnik		2	nč	8	345.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev
7. januarja 1988 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
if stran 11
ČETRTEK, 7. januarja — VALENTIN
PETEK, 8. januarja - SEVE-RIN
SOBOTA, 9. januarja — JU-LIJAN
NEDELJA, 10. januarja - VILJEM
PONEDELJEK, 11. januarja - PAVLIN
TOREK, 12. ianuarja — TATJANA
SREDA, 13. januarja — VERONIKA
GRADBENO PARCELO V VINSKI GORI, z urejenim gradbenim dovoljenjem za enostano-vanjsko hišo in gospodarsko poslopje, prodam. Informacije po telefonu 061-376-446. Dokumentacija primerna za obrt. R-4 GTL, letnik 1981, prevoženih 70.000 km, prodam za 230 M ali zamenjam za terensko vozilo (jeep). Telefon 857-463, od 17. do 18. ure.
REZERVNE DELE ZA ŠKOLJKO za Zastavo 128 prodam. Telefon 858-660.
APN-7, dobro ohranjen, prodam. Rajko Pečnik, Trnovec 20, Rečica ob Savinji.
PRODAM R-9 TL, star 5 let, registriran do oktobra 1988, prevoženih 52.000 km, bele barve. V zimskem času ni bil vožen, gara-žiran, z dodatno opremo. Cena ugodna. Informacije po telefonu dopoldan 855-061 ali popoldan 062-845-156.
FIAT-750, letnik 1981 in Zastava 126-P, letnik 1978, prodam. Jožica Srebre, Ložnica 1, Titovo Velenje.
GOSTILNO V MISL1NJI ODDAM V NAJEM. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Pomlad«.
STARO STANOVANJSKO HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE PRODAM. Voda in elektrika v hiši. Kličite po telefonu 856-785 vsak dan od 20. do 21. ure. OPEL KADET CITY, letnik 1977, prodam. Telefon 857-855 od 19. do 21. ure. RAČUNALNIK SCHNEIDER 6128 PRODAM, diskete, kase-tnik in Joystick. Telefon 857-077. POLOVICO HIŠE, 100 m' stanovanjske površine, z vrtom, prodam v Titovem Velenju. Telefon 854-047.
PRAŠIČE, težke od 100 do 80 kg, prodam. Jožefa Stropnik, Ravne 32, Šoštanj.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, od 16 do 19 m1, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 884-190.
TAM-5000 KESONER PRODAM, letnik 1969, prva registracija 1977, registriran do aprila 1988. Telefon 856-357.
ENO LETO STARO TELICO PRODAM, še ne pripuščeno. Jože Podgoršek, Rečica ob Paki 27. VEČ RABLJENIH RADIATORJEV PRODAM. Telefon 855-904.
PLASTIČNE IN LESENE ROLETE IZDELUJEMO IN VGRAJUJEMO.	Telefon
24-296.
170 m' RABLJENIH SALONITNIH PLOŠČ, kompletna vrata — macesnov furnir, otroško posteljo z jogi vložkom in odejo, prodam. Telefon 855-450, dopoldan.
PROSIM LASTNIKA RUMENE ZASTAVE 101 GTL 55, ki je parkiral 21. 12. 1987 pri Dinosu v Titovem Velenju, v katerega sem pomotoma odložil pomično merilo (šuber), da pokliče na telefon 882-179.
SREČANJE OSAMLJENIH
Če ste osamljeni, vas vabimo na prvo srečanje. Sporočili vam bomo kraj^fn točen datum srečanja. Zato nam v pismu navedite polni naslov in morebitno telefonsko številko. Pošljite ga na upravo Našega časa, Foitova 10, pod šifro »ANONIMNOST ZAJAMČENA« — VAŠ ORGANIZATOR.
ZAHVALA
V 73. letu starosti smo se v Podkraju poslovili od drage mame, tašče in
stare mame
Karle Trpin
Iskrena zahvala osebju bolnišnice Topolšica za vso skrb ob njeni težki bolezni ter vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Vladka z družino
Ljubi! si nas, in mi smo le ljubili, ne boj se, dragi ala v srcih le bomo vedno nosili.
ZAHVALA
Ob nenadni, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica in dedka
Edija Mravljaka
1932—1987
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem sodelavcem TUŠa za nesebično pomoč ter darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se godbi Zarja, govornikom in duhovniku za
opravljen obred.
Še enkrat topla zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti
in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Frida z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Friškovca
upokojenega tesarja iz Škal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi ter
vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka bolnice Topolšice ter
dr. Reberniku za zdravljenje.
Žalujoči: žena Angela, sin Franci, hčerke Ivanka, Angela in Marija z družinami.
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
9. in 10. januarja — dr. Ivana Jevšek, Veljka Vlahoviča 6, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 8. do 15. januarja — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
Gibanje prebivalstva
Matično območje Velenje Poroke:
Gordana Panič, roj. 1964, delavka iz Lepenice in Nebojša Panič, roj. 1964, delavec iz Hrastov-ca, Srečko Ramšak, roj. 1957, rudar iz Titovega Velenja in Metka Švener, roj. 1967, šivilja iz Titovega Velenja, Milan Topič, roj. 1964, delavec iz Titovega Velenja in Milena Djukič, roj. 1965, delavka iz Titovega Velenja, Peter Mihalinec, roj. 1965, vodnik I. klase iz Titovega Velenja in Sanja Krupič, roj. 1964, referent iz Titovega Velenja, Konrad Potočnik, roj. 1962, dipl. inženir računalništva in informatike iz Titovega Velenja in Alenka Končan, roj. 1962, dipl. ekonomist iz Titovega Velenja, Boris Lenošek, roj. 1958, strojni tehnik iz Rečice ob Paki in Brigita Obu, roj. 1967, ekonomski tehnik iz Rečice ob Paki.
Smrti:
Elizabeta Kropovšek, upokojenka iz Grušovlja 14, roj. 1904, Alojzij Zuntar, upokojenec iz Sp. Pobrežja 9, roj. 1929, Helena Sešel, upokojenka iz Vojnika, Pete-linškova 5, roj. 1920, Janez Kro-pej, upokojenec iz Smatevža 4, roj. 1915, Pavla Kusterbajn, upokojenka iz Florjana 9, roj. 1929, Ana Golob, upokojenka iz Florjana 89, roj. 1899, Jožefa Melan-šek, upokojenka iz Podkraja pri Velenju 73, roj. 1913, Jožef Kos, upokojenec iz Zabukovice 84, roj. 1931, Gabrijela Flis, upokojenka iz Brstnika 2, roj. 1905, Jože Marčen, upokojenec iz Dola pod Gojko, roj. 1901, Rudolf Se-
Delovna skupnost skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti
OBVESTILO
Vse uporabnike družbenih stanovanj v občini Velenja obveščamo, da je od 1. 1. 1988 dalje blagajna v DSSS SIS gospodarskih dejavnosti na Šaleški 19/a, Titovo Velenje odprta samo ob sredah od 6. do 15. ure. Obveznosti lahko poravnate v vseh enotah Ljubljanske banke-Temeljne banke Titovo Velenje, Jugobanke-Temeljne banke Titovo Velenje in v enoti PTT Titovo Velenje.
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o sub o.. Titovo Velenle. Vodnikova 1. tel.: (0631 85R-711
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD LEKARNA VELENJE
Zbor delavcev tozd Lekarna Velenje razpisuje po določilih statuta tozd
dela in naloge:
— vodja poslovne enote Lekarna Šoštanj
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	diplomirani farmacevt
—	opravljen strokovni izpit
—	5 let delovnih izkušenj.
Dela in naloge se razpisujejo za 4 letni mandat.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
.Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
šel, upokojenec iz Završ 76, roj. 1901, Dominik Anion, upokojenec iz Celja, Kajuhova 8, roj. 1920, Frančiška Miklavžin, roj. 1913, upokojenka iz Celja, Dečkova 33/a, Franc Kolmanič, roj. 1906, kmetovalec iz Koprive 7, Anton Škodnik, roj. 1929, kmetovalec iz Sp. Negonje 15, Ostoja Duronič, delavec iz Titovega Ve-
lenja, Kersnikova 49, roj. 1922, Karolina Trpin, upokojenka iz Titovega Velenja, Prešernova 9 a, roj. 1914, Janko Martine, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 55, roj. 1957, Anton Ceš-novar, upokojenec iz Celja, Tkalska ul. 3 b, roj. 1926, Ana Želez-nik, upokojenka iz Šoštanja, Prešernov trg 12, roj. 1906.
Še enkrat bi rad videl, kak sonček gor gre. še enkrat rad videl, kak rožce cvete.
V SPOMIN
Francu Miklavžinu
iz Šembrica 18
6. januarja bo minilo leto globoke žalosti, od kar si za vedno odšel od
naju.
Strla te je tiha bolečina za najino hčerko VIKTORIJO
ki je tako tragično umrla pred dvema letoma in pol. Zelo si trpel, zdaj pa skupaj počivata v mnogo preranem grobu. Kako je prazen zdaj naš dom! Ostala je le praznina in neizmerna bolečina. Hvala vsem, ki se ju še spominjate!
Žena Ljudmila in hčerka Breda.
■■Ban
Gsksa:
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubljeni ata, tast, dedek in pradedek
Pavel Naroločnik
rojen 20. 12. 1987
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in to-
lažilne besede.
Posebno zahvalo izrekamo tudi govornikom, pihalni godbi Zarja Šoštanj, gasilcem IGD TUŠ Šoštanj, kolektivu TUŠ Šoštanj, domu za varstvo odraslih, DO Vegrad Mizarstvo, DO Vekos
in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Vlado, hčerki Greti in Jelka z družinami ter brat Jože
MHHBBHHnHI
. .....
** ••
r^Jmm
j
Peter Ježovnik v svoji hidroelektrarni
PriŽoku v Zavodnjah
»S prašiči se tudi da zaslužiti,« pravi gospodinja Marija. Pri delu ji rad pomaga najmlajši sin Matjaž
Kilovati iz domače elektrarne
Žokova kmetija ima eno najlepših leg v Zavodnjah. Razprostira se na bregu, na čudoviti sončni legi, v središču te prijazne hribovske vasice.
Ježovnikovi, tako se pišejo, dobro gospodarijo. Imajo 32 ha veliko posestvo, največ je gozda. »Ta pa nam v zadnjem času strahovito propada, kar osemdeset odstotkov je že uničenega,« pripoveduje gospodar, ki mu resnično ni vseeno, kaj bo z njegovo kmetijo v prihodnje.
Poleg gozda imajo 9 ha obdelovalne zemlje, kjer pridelujejo krmo za 11 krav in 6 plemenskih telic. Toliko jih imajo v hlevu. Gospodinja Marija pa poleg tega redi tudi prašiče. Nekaj jih vsako leto proda, tako da ima tudi svoj »zaslužek«. Letno pridelajo kar okoli 50 tisoč litrov mleka, ki ga oddajo v bližnji zbiralnici. Vse to delajo z velikim veseljem, pa čeprav je včasih zelo težko. »Brez stimulacij dobimo v tem času za liter mleka le 180 dinarjev,
s stimulacijami pa od 250 do 260 dinarjev. S tem pa nikakor ne pokrijemo vseh stroškov in svojega dela. Seveda upamo, da se bo to spremenilo, saj bomo sicer prisiljeni proizvodnjo mleka zmanjšati.«
O mleku, živini in še marsičem je tekla beseda s prijaznima Ježovnikovima, ko smo si ogledali sodobno urejen hlev. Ves čas pa nas je spremljal najmlajši od treh Ježovni-kovih sinov, šestletni Matjaž, ki vedno poskrbi, da staršem
ni dolgčas. Starejša sinova sta pač že odrasla. Eden se je že vrnil z vojske, končal je kmetijsko šolo in starša seveda upata, da bo ostal doma na kmetiji. Zaenkrat, dokler je kmetija njuna, pa mu opravljeno delo plačujeta.
O Žokovi kmetiji bi lahko veliko napisali, pa je bil naš obisk pravzaprav namenjen njihovi novi mali hidroelektrarni, na katero je gospodar Peter resnično lahko ponosen.
»Štiriinosemdesetega leta sem se odločil za to gradnjo,« je začel pripovedovati. »Mislil sem si, če je Bečenica lahko včasih poganjala naš mlin, bo prav gotovo tudi elektrarno. Še posebej, ker pozimi ne zamrzne.«
To je bil torej začetek. Potem se je Peter povezal z Leopoldom Šulcem iz Ljubljane, ki ima pri gradnji malih hidroelektrarn bogate izkušnje. Prišel je v Zavod-
Jože Zapušek
»Na cesti nas premalo upoštevajou
Med tiste pomembne dejavnosti vsakdanjika, ki ne poznajo ne noči, ne praznika in prostega dneva, sodi tudi reševalna postaja, oziroma vozniki reševalnih vozil. Ne kaže posebej poudarjati kako odgovorno, težko in humano delo opravljajo. To najbolj vedo tisti, ki so njihovo nujno pomoč že potrebovali. Zato smo se odločili za pogovor z enim izmed voznikov, točneje vodjo reševalne postaje Zdravstvenega centra Velenje, Jožetom Zapuškom.
Poklic voznika, ki je usposobljen za nudenje prve pomoči, je Jože Zapušek opravljal sedemnajst let, od lanskega avgusta pa je vodja reševalne postaje. Skrbi za razpored in dežurstva voznikov reševalnih avtomobilov, za vozni park in iz-pravnost vozil s pomočjo dveh mehanikov, obračunava prevožene kilometre in še bi lahko naštevali. Tudi za volan mora kdaj pa kdaj sesti, kadar je nujen klic, vozniki pa so na vožnji.
Sicer je Jože Zapušek povedal, da število voznikov reševalnih avtomobilov zadostuje trenutnim potrebam, kljub te-
mu, da je dopoldan na delu skupaj z dvema mehanikoma pet delavcev, popoldne in ponoči pa dežurata dva. Tudi z voznim parkom so zaenkrat zadovoljni, težko pa že čakajo novo reševalno vozilo. Denar je vzrok, da ga še nimajo.
Ko smo Jožeta Zapuška
vprašali, kaj ga je kot voznika najbolj jezilo, je brez obotavljanja povedal: »Vozniki na cesti vse premalo gledajo v vzvratno ogledalo. To sodim po tem, da nas redkokdaj opazijo in nam dajo prostor, pa čeprav smo na nujni vožnji. Razumljivo je, da z zvočnim in svetlobnim opozarjanjem veliko izgubimo, včasih nekaj usodnih sekund. Nemalokrat pa se vozniki ustavijo na nepreglednih ovinkih, misleč, da nam pomagajo, kar je za nas seveda večja ovira, kot če bi normalno nadaljevali vožnjo.
Tudi pri prometnih nezgodah se velikokrat zgodi, da so nam »firbci« bolj v napoto kot v pomoč. Le malo je takih, ki bi bili pripravljeni prijeti za nosila in nam pomagati. Takih in podobnih pripetljajev je bilo v času moje vožnje ničkoliko.«
»Naše delo ni lahko in je včasih vse premalo znano javnosti«
Jože doda še, da so ljudje celo tako predrzni, na srečo jih je zelo malo, da jih pokličejo brez vzroka, lažno, kdo drug, ki nujno potrebuje pomoč, pa mora čakati in je čakanje zanj lahko celo usodno. Na koncu še Jože-tova novoletna želja. »Želim, da bi naša reševalna služba služila tistemu namenu za katerega je bila ustanovljena in ne za taksi službo, kar je zadnje čase pogost pojav. Končno si želim, da bi nas občani čimmanj potrebovali. Naj se na koncu občanom, ki so nam zaželeli srečno novo leto iskreno zahvalim. Občutek, da nas niso pozabili, je za nas najlepša nagrada.«
B. M.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
BREZ VEČJIH PROBLEMOV
Novoletni prazniki so minili v občini Velenje sicer dokaj hrupno, pa vendar brez večjih problemov. Miličniki niso zabeležili niti ene težje kršitve javnega reda in miru, prav tako pa ni bilo hujših prometnih nesreč.
To pa seveda ne pomeni, da na Postaji milice ni bilo živahno. Telefoni so nenehno zvonili, saj je mnoge motila hrupna novoletna noč. V nekaterih primerih je
bilo seveda treba posredovati in občane opozoriti, v mnogih pa »potolažiti« preveč nestrpne občane. Novoletna noč pač ne more biti povsem mirna.
ZBIL PEŠCA
Na dovozni cesti na Kardeljevem trgu je 30. decembra, malo po 22. uri, voznik osebnega avtomobila CE 233 697 Josip Sili, 1958, zbil pešca Mirka Kešmrla, 1956 in ga težje telesno poškodoval.
nje, pripravil vse načrte in izračune in ugotovil, da se gradnja splača. In Peter je seveda takoj zavihal rokave. Pridobiti je bilo potrebno številna soglasja in pri mnogih je bilo obilo težav. Še posebej ga je zelo nerad dal od sebe Nivo Celje. Peter pa je vztrajal in tudi uspel. Zbral je potrebne papirje in začel z gradbenimi deli, po načrtih inženirja Šulca, pa mu je Alojz Ikovic iz Solčave izdelal dve turbini.
Bečenica ima namreč kar tri izvire in Peter Ježovnik je izkoristil dva. Od enega je bilo potrebno napeljati 340 metrov cevi, od drugega pa kar 800 metrov.
»Veliko dela sem vložil v to izgradnjo, seveda pa tudi denarja. Kar okoli 3,6 milijona dinarjev.« Vrednost je torej velika, še posebej, če bi jo revalorizirali in dobili sedanjo ceno. Peter je namreč le sešteval zneske, ki jih je namenjal za to izgradnjo vse od leta 1984.
2. decembra lani so pridobili Ježovnikovi uporabno dovolje-
nje in s tem je začela njihova hidroelektrarna tudi obratovati. Potrdila je vse izračune, ki jih je pred pričetkom gradnje izdelal ing. Šulc. Letno bodo proizvedli okoli 16 632 kilovatnih ur elektrike, kar pomeni, da bodo prihranili 16 ton premoga ali 3 300 litrov kurilnega okolja. V času našega obiska, ko gladina Beče-nice ni bila najugodnejša, so proizvajali od 75 do 110 kilovatov dnevno, sami pa jih za gospodinjstvo in kmetijstvo porabijo okoli 25. Ostanek je torej precejšen, pošiljajo pa ga seveda v omrežje. Za to dobijo 85 odstotkov cene, ki jo uporabniki plačujejo.
Plačila sedaj seveda še niso prejeli, vendar pa je Peter prepričan, da bo ta proizvodnja donosna.
Hidroelektrarna obratuje sama, enkrat vsak dan, pa mora Peter seveda pregledati vse naprave. To mu ni težko, čeprav leži elektrarna kar kakšna dva kilometra od njegove domačije.
Mu je pač konjiček. In zato Peter že kuje nadaljnje načrte. Zaenkrat namreč, v času, ko izpade električno omrežje, ne more koristiti lastnega toka. To pa je seveda njegova velika želja in če sodimo po njegovi zagnanosti bo tudi kmalu uresničena.
V času energetske krize so nam takšne elektrarne še kako potrebne. Omenili smo, koliko premoga oziroma kurilnega olja bo prihranjenega samo z eno. In, ker leži ta hidroelektrarna na enem naših najbolj onesnaženih območij, ki so takšna prav zaradi energetike, bi bilo zanimivo izvedeti, koliko s takšno elektrarno obvarujemo okolje. Nekaj prav gotovo. In če bi bilo teh »nekaj« več, bi kmalu dobili veliko.
Ozrimo se torej še bolj okoli sebe. Zazrimo se v potoke, precej jih je tudi v naši dolini! Začnimo jih izkoriščati! Seveda pa je potrebna tistim posameznikom, ki se za to odločijo, večja pomoč skupnosti, še posebej, ker so takšne hidroelektrarne tudi strateškega pomena.
Mira Zakošek
Zvedeli smo
___da živi v občini Velenje več kot 42.500 stalno prijavljenih občanov, okrog 3600 začasno prijavljenih, približno 4800 ljudi pa je takšnih, ki prihajajo in odhajajo iz občine vsak dan;
... da imamo približno 5000 predšolskih, za tisoč več šolskih otrok in okrog 2500 občanov, starejših več kot 65 let;
___da je več kot 21 odstotkov prebivalcev naše občine drugih narodnosti;
... da se je v letih 1971 — 1986 število prebivalcev povečalo za 45 odstotkov, v republiki za 15 odstotkov;
.... da znaša letna rast zaposlenih v občini za zgoraj omejeno obdobje 5,1 odstotka, od tega v gospodarstvu 5,4, v negospodarstvu pa le 2,3 odstotke;
... da je v družbenih dejavnostih zaposlenih okrog 2500 oseb, kar je 9,6 odstotkov vseh zaposlenih v občini.
To je precej manj kot v republiki (16 odstotkov) in manj kot leta 1971 v velenjski občini (13 odstotkov).
Požarna varnost
Odslej tudi kazni
AVTOMOBIL SO HITRO NAŠLI
Malo po pol noči 31. decembra lani, je izginil osebni avtomobil Marjana F. z ulice Veljka Vlahoviča. Miličnikom je uspelo avtomobil hitro najti, saj so voznika Semira L. izsledili v centru Titovega Velenja.
NAPADEL VARNOSTNIKA
V samskem dcmu, na Kersnikovi cesti, v Titovem Velenju je
1. januarja vinjeni Igor G. razgrajal in razbijal. Ob prihodu miličnikov je grozil vratarju z nožem. Miličniki so ga prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve, čaka pa ga seveda še pot k sodniku za prekrške.
IZ TORBICE IZGINILO 90 TISOČAKOV
2. januarja je na Postaji milice Bojana O. prijavila, da ji je prejšnji dan izginilo iz torbice v Kara-ka baru v Titovem Velenju 90 tisočakov. Storilec je še neznan.
Delavska univerza v Titovem Velenju je lani pomladi pričela tečaje za odgovorne osebe za požarno varnost v združenem delu. Organizator, ki je to usposabljanje dobro pripravil, je pričakoval, da se bo tečajev udeležilo mnogo več slušateljev, kot se jih dejansko je. Zato je načrtoval predavanja tudi za mesec december, ki pa je zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadel. S tečaji bodo zato nadaljevali letos januarja.
Povsem jasno je, da bodo vse delovne organizacije, ki še niso poslale bodoče odgovorne osebe za požarno varnost na tečaj, to morale storiti čimprej. Republiški inšpektorat za požarno varnost je
namreč že napovedal, da bo po novem letu pričel dosledno izvajati kazenske sankcije proti tistim delovnim in drugim organizacijam, ki še nimajo usposobljenih odgovornih oseb za požarno varnost.
Iz podatkov je znano, daje takšnih delovnih organizacij, ki še niso poslale svojega predstavnika na tovrstno usposabljanje, v velenjski občini še veliko, vendar jih tokrat ne bomo posebej naštevali. Predvsem so to tiste delovne organizacije, ki nimajo poklicne gasilske enote, službe ali referenta za požarno varnost in so zato še toliko bolj zakonsko odgovorne, da to vprašanje čimprej razrešijo.
b. m.
LerStvjCa
ponedeljek, 11. januarja na radiu Velenje
1.	BODY NEXT TO BODY — Falco & Brigite Nielsen
2.	ALWAYS ON MY MIND - Pet shop boys
3.	FAITH — George Michael
4.	MY ARMS KEEP MISSING YOU - Rick Astley
5.	HOT GIRL - Sabrina
6.	BALA BALA II — Francesko Napoli
7.	G. T. O. — Sinita
8.	GOOD BOYS ONLY WIN IN MOVIES - C. C. Catch
9.	SUGAR SUGAR - The Archies
10.	DROP THE DEAL - CODE 067
Moj predlog Moj naslov _