OB MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
To in ono o alkoholizmu
Danes je o alkoholizmu težko napisati kaj nove-ga saj kaže. da je že vse znano. dorečeno in da so časi, ko je družba alkoholika istovetila s propad-lim. asocialnim in ncvarnim brezdelnežem, /a vse-fej minili. Nimam namcna poslreči s šokantnimi podatki o šlcvilu alkoholikov, ki mimogredc povc-dano. vztrajno raste, niti o količinah popitoga al-kohola ali o vcliki izgubi dclovnih dni, ker nas o tem priložnostno scznanjajo sredstva javnega ob-veščanja. Njihova zasluga je, da so Ijudjc sedaj bolj osveščcni, da vedo o tem vedno vcč, prcdvsem pa lo, da je alkoholizem huda, dolgotrajna bolc-zen. Prav o tem bi vam želcl napisati nekaj vrstic.
»Družabno« pitje — začetek alkoholizma
Verjetno se vsak človek, ki pretirano pije, prcj ali slej vpraša. če je njegovo pitje še v mejah, ki jih družba smatra za normalne, ali pa je morda že »pravi« alkoholik. žal si sam ne more na to odgo-voriti. To pa zato. ker je vsak pivec do svoje razvade nekritit-en. Vsak alkoholik je bil vzačetku zmeren pivec. le da je iz določenih vzrokov, ki še danes niso povsem znani, postal od alkohola odvi-sen in so se sčasoma pri njem pojavile značilne psihične in fizične spremembe, ki nezdavljene vo-dijo v popolno uničenje samega sebe. Po drugi strani pa je narava bolezni taka, da poteka počasi, dolga leta, da so vedenjske motnje in telesno pro-padanje že zdavnaj znani okolici, medtem ko jih bolnik ne zazna ali pa je do njih, kot smo že dejali, povsem nekritičen in brezbrižen. Zdravniki, ki se ukvarjajo z alkoholizmom, dobro vedo, kako ne-varno je ravno »družabnb« pitje, navidezno ne-dolžno. v resnici pa nemalokrat začetek trpljenja in samouničevanja. Ker alkoholik sam ni več spo-soben realno oceniti položaja, je njegova okolica (družina, sodelavci, družba) tista, ki mora zanj poskrbeti in ga motivirati za zdravljenje, navzlic njegovemu odporu in manipulacijam, ki so vselej prisotne.
Kaj se z alkoholikom pravzaprav dogaja? Sčaso-ma se pri njem razvijejo znaki, značilni za to bolezen. Gre za številne duševne in telesne spre-membe. Njihovo postopno napredovanje lahko ustavi le popolna abstinenca. Žanimivo je, kako alkoholik svojih težav nikakor noče, a tudi ne more povezati s pitjem. K temu vsekakor pripo-tnore zgodnja okvara zaradi propadanja možgan-skih celic, ki se ne morejo za razliko od drugih telesnih celic več obnoviti. Okvare živčevja se ka-žejo v začetni fazi bolezni s tresenjem rok, boleči-nami in mravljinčavostjo v nogah, z oslabljeno močjo mišic v nogah, kar alkoholiki skoraj pravilo-ma ocenijo kot revmo! Resni znaki okvare možgan so alkoholna božjast, razne psihoze in delirantna stanja. Najbolj znana je pri alkoholikih okvara jeter. ki privede do ciroze in se konča s smrtjo. Alkohol zastruplja tudi srčno mišico, to pokažejo naslednje težave: bolečina, neredno bitje srca, tež-ka sapa. suh kašelj, zatekanje nog itd. Alkoholiki pogosto obolevajo za vnetjem trebušne slinavke, želodčne sluznice in za motnjami ledvične funkci-je. Vsa ta pisana paleta bolezenskih znakov - vseh. sploh nismo omenili, alkoholika kaj malo vznemir-ja. Zamalo se mu zdi, če mu kdo očita, da preveč pije in da so njegove težave posledica pitja.
Najprej šale potem prepiri
Šc bolj očitne kot telesne so duševne ok-vare, ki sčasoma spremenijo pivca v člove-ško razyalino. Čc je v začetni fazi bolezni alkoholik št ugajal s svojo veselostjo, smi-slom za šalc in predvscm zaradi plačevanja pijače, se v družini že krhajo medsebojni odnosi, saj alkohol človcka posurovlja, da postanc sčasoma bolezensko brutalcn in agrcsiven. Za družino mu ni vcč mar in kaj kmalu so na vrsli prcpiri in prctcpi. Postop-no se njcgov interesni krog zožuje, začenja zanemarjati službo, izoslaja od dcla in po-staja vse bolj mcdcl in otopel. Od tc otope-losti pa do končncga razsula intelekta in bebavosti ni vcč tako dalcč. V hudih dušcv-nih stiskah si marsikatcri alkoholik vzamc tudi življcnje.
Skupinsko zdravljenje
/.a konec še nckaj besed o zdravljenju. Sedaj žc vcmo, da jc alkoholika potrcbno za zdavljenje motivirati, kar jc naloga svojccv in sodelavcev. V specializiranih ustanovah in ambulantah jc dancs skoraj po vsem svctu in tudi pri nas v rabi kom-
pleksna socialno medicinska skupinska obravnava alkoholikov, ki je tudi objektivno najuspešnejša. Pri zdavljenju sodeluje več strokovnjakov različ-nih področij (zdravnik, sociolog, medicinska se-stra, psiholog itd.). Aktivno sodeluje tudi bolniko-va družina, ki potrebuje skoraj vedno socialno, zdravstveno ter pravno pomoč. Urediti moramo še bolnikovo okolje, zlasti delovno. Uspešna rehatili-tacija zdravljenega alkoholika se nato nadaljuje v Klubih zdravljenih alkoholikov, ki jih je v Sloveni-ji kar lepo število. To so v bistvu avtopsihotera-pevtske skupine, v katerih bivši alkoholiki med novimi prijatelji in ob pomoči zdravstvenih delaT-cev črpajo moč za trajno abstinenco in trezno reševanje življenjskih problemov.
Alkoholizem je, kot smo spoznali, bolezen, ki posamezniku in družbi povzroča ogromno škodo zlasti v ekonomskem, zdravstvenem in socialnem pogledu. Izgubljena življenja, propadle eksistence, razpadlc družine, nepreskrbljeni otroci, uničeva-nje materialnih, moralnih in kulturnih vrednot, so samo nekateri vidiki tega pomembnega problema, do katerega ne bi smeli biti brezbrižni v nedogled.
DR. VALTER KOSER
.   ':                   ZDRAVSTVENI DOM
UUBUANA