255 številka. Ljubljana, v torek 5. novembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. [■haj« Tiak dan ivcfor, isimfil nedelja in praznike, tor velja po poŠti prejcman za avatro-ogerske dosele «a vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jeden Dontc 1 gld 40 kr.— Za Ljabljeno brns pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 fer., sa jeden mesec 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za čet H leta — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po S kr., Ca se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ivvnfe frackiraii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Konec staročeške stranke. Staročeške stranke ni več. Na shodu njenih zaupnih mož se je soglasno sklenilo, ne udeležiti se predstojećih deželnozhorskih volitev, prepustiti torišče mladočeSki stranki. Staročehi so že davno vedeli, da jih pri volitvah čaka strahovit poraz, prav tak, kakor so ga doživeli pri državnozborskih volitvah, naj je bilo že davno očitno, da narod ni več na njihovi strani. Da se temu porazu ognejo, zajedno pa da omogočijo mladočeAki stranki, spraviti v dež. zbor sposobne mož-, bo se umaknili. Staročeska stranka je svojega konca sama kriva. Zaupanje narodovo jo je spremljalo, ko je po mnogih letih se vrnila v drž. zbor in s poljskimi in konservativnimi poslanci sestavila železni obroč, s katerim je vladal gref Taaffe. Kako ulogo so tedaj igrali staročeški poslanci v našem parlamentu ! Rieger, Clam Martinic, Zo thammer so imeli prvo besedo. A nedostajalo jim je odločnosti. Zadovoljevali so se z malenkostnimi stvarmi, niso pa se upali, delati na premembo sistema, na popolno jednako-pravnost. Prej kakor slej se je oentralizovalo in germanizovalo. Vrh tega se staročeški poslanci niso ustavljali reakcijonarnim težnjam ž njimi združenega plemstva ter podpirali klerikalna prizadevanja, o katerih češki narod na svojo in na srečo vse. monarhije neče nič vedeti. S tem so staročeški poslanci izgubili polagoma zaslombo pri narodu iu njega zaupanje, a ko jih že nihče več ni maral, so sklenili de zloglasne punktacije. S punktacijami si je staročtška stranka prizadejala smrtni udarec Vea narod se je dvignil proti njej in dasi jih je zatajila in se jim odpovedala, je bila pri državnozborskih volitvah popolnoma pobita. Kakor burja zvenelo listje, tako je narodova nevolja odnesla staročeške mandate. Vzlic temu eklatantnomu porazu pa se staročeška stranka ni hotela umakniti. Pričakuje pomoči od vlade iu od plemstva je v deželnem zboru tla-Čanila grofu Timnu in se mu ni uprla niti po raz-glašenju izjemnega stanja. In s tem je kopala sama sebi grob. Zapustili so jo tudi najzvesfejši njeni piistaši, izgubila je postojanko za postojanko, a namesto da bi se emancipuvala vladnega upliva in Rozin pepel. (Francoski spisal Catullo Monddti, preložila Eva.) Nekega dne sem bi povse sentimentalno razpoložen. V predvečer ponlušal sem damo-nevesto, ki je pela krasuo romanco. Ponavljajoče se zadnje vrstice so govorile o metuljčkih, ki se spuščajo v osrčja rož, srkavši iz njih Bladki med. Vrt, po katerem sem ftetal, ohranjeval mi je ljubeznjivi čut. Tu ni bilo pustinj, niti skrivnostno tajnih zakotij; 8 svojimi lepouvrščenimi gredicami in ljubko vonja-jočimi živookimi cvetkami, vsakovrstnih boj — pričal je o dobrem ukusu svojega lastnika. Julijsko solnce, razsipajoče svoje žarke v zlatem snu, polagalo jo v vrt ono nedoločljivo slast vonjavega šopka. — Zibajoč se metuljček so dotakne moje roke in pusti na njej lahen sled prozornega prašku. „B«li metuljček" — ogovorim ga, (spomin na ljubko romanco je uplival še vedno name, da sem < govoril drobno stvarico) beli metuljček, ne hiti tako brzo, acdi tu na peresce — cvetka bi te preveč motila — in povej mi, kar te morem vprašati. otresla plemiških in klerikalnih pritiklin se je čedalje bolj pogrezala v klavernem oportunizmu. Nekdanja mogočna, zmerno-liberalna narodna stranka se je bila tekom let premenila v skupino raznovrstnih reakcijonarno pobarvanih elementov. Ta ostanek staročeške stranke, spoznavši, da je do cela dogospodaril, da nima nikakega upanja oživiti se kdaj, je zdaj vrgel puško v koruzo in prepustil politično zastopstvo naroda mladočeSki stranki; Če pa pravimo, da ni škoda za to stranko, da je zaslužila svoj žalostni konec, s tem nečemo reči. da ni narodu nič koristila. Dokler ni prišel Taaff-} na krmilo, je ta stranka odločno in srečno zastopala in vodila narod in s svojim takratnim delovanjem narod povzdignila tako, da je njo samo pahnil od sebe, ko se je izneverila svojim načelom. V VJ*iI>IJmiiI, 5, novembra. Dr. Lueger. Protisemitje dunajski so sklenili, da bodo zopet dra. Luegerja volili za župana, ako bi sedaj ne dobil potrjenja, in to tako dolgo, da se vlada uda. S tem bi pa najbrž jo pritirali do razpusta mestnega zbora, kajti grot Badeni bi najbrž ne dal si zapovedovati iu bi rajni z novimi volitvami poskusil srečo. Sicer je pa pričakovati, da protisemitom ne bode treba posezfti po tem skrajnem sredstvu, kajti grof Badeni se najbrž ne bode dal prestrašiti od levičarjev, da ne bi predložil dra. Luegerja kroni v potrjenje. Ogerska vlada, ki je sprva ruvala proti dru. Lnegerju, je pa te dni po svojih glasilih izjavila, da je nič ne briga, kdo bode župan dunajski. To je popolnoma avstrijska notranja zadeva. Najbrž Banffv čuti, da vse njegovo prizadevanje pri Badenijn ni imelo uspeha, zaradi tega pa n^jedenkrat hofie utajiti, da bi se ogerska vlada bila kaj mešala v to btvar, da ne bode mogla opozicija v zbornici vladi zopet slabosti očitati. Da bi pa Banffv v tem ožim rad ustregel dunajskim Židom, je gotovo. Nazadovanje levičarjev. Dopolnilna volitev v Žatcu na Češkem je zopet pokazala, kako zjedi-njena levica zgublja pri narodu zaupanje. Liberalni kandidat je sicer še zmagal, a imei je le 42 glasov večine, dočim je leta 1891. liberalni kandidat dr. Pichler imel nad 700 glasov večine. Pri bodočih volitvah bode ta mandat že zgubljen na obrtno Metuljček se spusti na peresce. „Čujem", se oglasi. „Lehkomišljeni ljubček lilij in kraljevih rož", — začnem, , povej mi, od kod je ta prašek, ki ga tako razsipno stresaš raz svojih kril, ko letaš od cvetke do cvetke?" „Radovednež I* odvrne metuljček. „lvo je bila rojena rudečelasa šestnajstletna Eva (naše dame se ne zakasne tako zelo) obstoji V88 presenečena v prekrasnem raju, dihajočem življenje i mladost — ter se divi čarobni tej lepoti. — Ali ona se čuti lepšo, nego je VBa krasota raja. Pogleda v zrcalo vodo in zasmilijo se ji vse stvari; da, krasna jo levja griva, kadar zmaje ž njo, da se strese kakor plameneči žarki — a njeni, preko rameu se vstpajoči lasje so žarnejši; lepo je višnjevo neho — a modrina nje očesa sveti se mileje; čemu bi zavidala labudu, ko se belina nje vratu i ramen skuša z belino snega? Preširno gleda Eva mlado naravo in govori: Brezdvomno, lepa je . . . a Čemu bi mislila? Sede pod drevo in ogleduje, poljublja rožnate svoje prstke. Bila ji je to najljubša zabava Nekega dne pa ugleda rožo. stranko, katere kandidat mizarski mojster Weber je sedaj dobil 899 glasov. Udeležitev je bila pri letošnji volitvi mnogo večja nego 1891. leta. Trentinsko vprašanje Časopisi zagotavljajo, da ima sedanja vlada naj bol jo voljo proučevati trentinsko vprašanje. Mi dvomimo, da bi grof Badeni hotel privoliti v kako delitev Tirolske. Ko bi to storil, začeli bi namreč Rusini v Galiciji z jednako pravico zahtevat', da rusinski del dežele dobi neko samoupravo. Tega pa Badeni gotovo ne želi. Od proučevanja kacega vprašanja do rešitve je še daleč in to se bode pokazalo tudi pri trentinskem vprašanju. Francozi imajo novo ministerstvo in to je radikalno. Bourgeois je predsednik in minister notranjih stvarij, Ricard minister bogečastja in pravosodja, Cavaignac vojni, Lockroi pomorski, Combes učni, Doumer finančni, Guvot-Deasaigne minister javnih del, Mesureur trgovski, Krantz kolonijski in Berthelot minister notranjih stvarij. Novo ministerstvo kapitalističnim strankam ni prav po vulji in mu prerokujejo, da bode morda se le malo časa držalo. V njem je več mož, ki so znani zavoljo svoje pravičnosti, to pa marsikomu ni po volji, posebno ne sleparjem pri južni železnici. Nova vlada je sklenila z vso odločnostjo proti tem sleparjem postopati. Poleg tega pa hoče nova vlada vpeljati progresivni davek, česar se pa boje vsi bogatinje, ki so nasprotniki vsake pametne davčne reforme, ker se boje, da bi morali kaj več davka plačevati. Da bi novo vlado ob veljavo spravili, trdijo da je 80cjalnodemokratična. Najbrž se Bourgeois ne bode dolgo držal. Razmere v Turčiji. Poslednji čas bo bili razni poboji zlasti v Armeniji. V Erzerumu so Turki pobili nad 50 kristijanov, v Bevruthu je mnogo mrtvih in ranjenih, v Bit listi je 179 mrtvih, v AI-lepu so napali Tuki celo evropske kristijane in jednega Nemca odpeljali. Turčija zatrjuje po svoj'h glasilih, da so napadovalci povsod Armenci. Armenski patrijarh se je hotel te dni zaradi tega pritožiti pri velikem vezirju, ki ga pa ni hotel vzpre-jeti. Potem je šel pa pomoči prosit veleposlanike, ki so pa odgovorili, da ne morejo dosti storiti, ker so izvedeli od turške vlade, da so naptdalci povsod b li Armenci. Veleposlaniki so pač dali turški vladi dober svet, da naj gleda, da se mohamedanci po- Bila je rožnata — malodane bela — v veličastni milini. Baš, da se je razvila v rožo — v rožo, ki postane zvezda, iz katere ima biti žena. Tiger je šel mimo, ter se zjokal ob toliki milini. To je Evo vznemirilo. Videla je, da bode imela vrstnico za — večno. Ona je bila krasna — roža nič manj. — Vonjava ob vonjavo, smehljaj ob smehljaj, čarobnost ob čarobnost bodo bili na veke boj mej sabo. Zaman bodo skušali zaljubljeni pesniki dokazati svojim oboževanim kraljicam poniževanje kraljeve rože. — Eve to ni premotilo ; v svesti si je, da bi jo ioža vedno nadkriljevala veličastno, zmagovito; večno ponižanje bi bilo za ženstvo, da bi je primerjali odevuli vrtnici. — Nepopisna žalost objame Evo. Nič več se jej ne ljubi iskati svoje podobe v zrcali vode, niti gledati labudjega gibanja na valovih modrih jezer. Po celo noč sanja o ble-stečih zvezdah in pozabi celo svoje rožnate prstke. — Dolgo je trpela, naposled sklene uničiti belo rožo, katera jo je oropala slave, da je najlepši kras raja. Vendar pa je vedela, da z jedno rožo ne uniči nje rodu; vsaki vigred, vsako poletje priklile bodo iz tal prekrasue, ter onečastile ustne, ki niso tako rožnata. Vsaj prvo razžaljenje bi maščevala; brez mirijo. Turki so posebno predrzni postali, kar so iz ruskega vladnega lista „Praviteljatvenega Vjest-nika" posneli, da ni več popolne jedinosti mej Ru-eijo in Anglijo. _ Volilno gibanje. Od.groT©r „Slovencu". Malo sem sel mej svet ter se oziral po političnem kranjskem obnebji; bral sem opomin prezv našega škofa (svojega rojaka) ter videl iz njega, da nas potres še ni dosti potresel, da še ne bo sprave mej škofovo in posvetnjaško narodno stranko na Kranjskem. Sprevidel sem, da „Slovenčeva" garda pripravlja hndo vojsko proti narodni naši stranki, pogovoril sem se z izborno izvežbanimi dolenjskimi agitatorji in delati začel, kakor je vojni načrt zahteval. — „Slovenec* me že ima; cele strani piše o tem nevarnem Slancu. „Pozor, somišljeniki na Dolenjskem! Slane je zunaj na agitacijskem torišču !tt Nazadnje bom pa res še slaven agitator, mali dr. Lueger, kor imajo možaki „Slovenčevega" uredništva toliko straha pred mano! Ob poslednji državnozborski volitvi in Ž6 prej ob prvi Šukljetovi volitvi so me vlekli vsaki dan po svojih predalih in zopet me vlačijo zdaj, ko smo dolenjski agitatorji raztegnili svoje delo tudi na deželo. Kar s svedrom me dero, prej jim moj nos ni bil všeč, zdaj bi pa najrajše celega človeka vrgli v pekel, v najglobeji pekel! — Vsacemu drugemu bi se že gabilo to vedno zmerjanje, ti otročji dovtipi na moje ime, meni ne, s še večjim veseljem se zapodim mej te agitatorje nasprotne nam stranke. „Slovenčevciu, res sem zunaj, ali ne jaz sam, vse kar čuti sramoto, da bi Vi komandirali po deželi, vse, kar si ne da vzeti moštva! — Dosti nas je. Na celo novo polje stopajo nekateri izmej nas, — vzbudit našega kmeta, da vrže pred prag one ljudi, ki mu ponujajo poslance, ki kmetijstva nič, kar nič ne umejo in posebno take, ki rži od ječmena, ki prosa od sirka ne znajo razločevati. Do zdaj je šel naš oratar z Vami skozi drn in strn, prav za prav, on se ni brigal za volitve. Prišli ste s prav Vam udanimi ljudmi k prvotnim volitvam, sebe seveda dali kot volilne može voliti in še par družili, da je bilo število polno in šlo je z največjimi duševnimi ničlami — kandidati. Trdo stališče imamo mi dolenjski agitatorji na tem novem torišču (v mestih nimamo dosti opraviti, ker je V8e v dobrem redu), treba je pridobiti celo novo polje narodni naši stranki na Dolenjskem. — Vaš strah, gospoda pri „Slovencuu, pred mano, ki sem le jeden navdušenega našeg« dolenjskega bojnega oddelka, mi daje upanje, da to novo torišče ni izgubljeno za našo stranko! (Z laj namreč nimamo prejšnje organizacije več; včasih Ntuo se malo narodni stranki na rob postavljali; prevzv. naš knezoškof je bil tako dobrotljiv, da je ■lavnosnani opomin izdal in ta nas je združil z glavno .stranko in ta vzela je vsa naša gospodarska vprašanja v svoj program.) Črnogledec sem na volilnem bojišču; rajše manj, ko več glasov štejem, ali v živcih nekaj čutim, kakor da bo Schvveiger v H-likrajini dot.m dobil po plečih in da morebiti ne ban ve'; videl, kar sem tako težko gledal, prijatelja Viljema Pfeiferja v deželnem zboru kot zastopnika kmetskih občin dolenjskih. Tako odkritosrčnega agitatorja, ko sem jaz, še niste imeli „Slovenčevci". Ako o Pfeiferju pišem, odkrito rečem, rad ga imam. — Bil sem skoraj štiri leta v njegovi bližini in vse se v meni vzdigne, če pomislim, da ta dober človek, pa tako slab „muzikaš* kmeta zastopa in to že skoraj 24 let. — Pred 10 leti bi ga bili naši duhovniki že radi od poslanstva odslovili in pred par leti bil bi znova od-slovljen, če bi se hitro naš Viljem z dušo in telesom ue bil zapisal Vam gospodom klerikalcem no- osvete ne more prenesti zmago svoje vrstnice Sprva jo je hotela raztrgati, zgristi, z nogami jo poteptati v prah ter tako umazano prepustiti vetru, ki je pihal čez plan — Videla je, kako se je jastreb spustil na škrjančka, tako bi se i ona spustila na rožo. A izumila je drug umor. Iz suhega listja napravila je na pesku gromado, jo zažgala, spustivši nanjo kr"snico, ter v plamen vrgla utrgano rožo. Oj kako so nežni listki vstrepetali, se krivili in stiskali! Kako je bilo žalostno in grozovito videti, kako je gorela ta nežna belina, ter vonjava, to mlado življenje in njega milina! — Na ugasli žrjavici pa je ostal naposled beli prašek — rozin pepel — in žena — že takrat grozovita, je bila zadovoljna. Obup metuljčkov v raju pa je bil velik. Ljubili so rožo — a ni je bilo več. Več se ne bodo mogli spuščati na trepetajočo njo listke, srkati med iz sladko-vonjavega osrčja. Obupno so obletavali kraj grozo -vitosti. Kva jih niti opazila ni. Ko pa je ona odšla, spuste se prestrašeni na kraj in obupno gledajo blede ostanke ljubljeue rože. — Ohraniti si hočejo vsaj ta spominek---. Razprostrtimi krili sedejo v beli pepel in se zagrnejo vanj. — Drobni prhteči prašek, ki še sedaj pokriva njih krila je — prašek, pepel umrle rože. vejšega kova! V Novem mesta so tedaj g. duhovni imeli shod, poklicali Pfeiferja ter mu nož postavili na prsa. Zdrhtel je pred Vami in podpisal je, podpisal vse in podpisal bi bil vse, najhujše. — Vodite ga zdaj okoli, z zvezanimi rokami mora revai sa Vami, žalostno hodi, mučenik je! Pa to nas dolenjskih agitatorjev ne bi spravilo proti njemu; v volilni borbi v občinah na kmetih nas vodijo druge težnje, kakor dlako cepiti o tem, ako je kdo klerikalen ali liberalen v slovenskem smislu, ampak kaj druzega. — Kranjska je poljedelska dežela. Ali nas vseh in tudi Vas ni sram, da v našem deželnem zboru le par kmetov-ekonomov sedi in še večja sramota, da našega kmeta po večjem zastopajo gospodje, ki o kmetijstvu kar nič ne umejo? Gospoda pri „Slovencu", ne urnem dosti kmetijstva, ali več, dosti več, kakor Vi vsi in tudi isti, ki Vas v naš bratomorni boj goni! Pa to vem in znam, da kmetijstvo ni tako lahek nauk, da bi se smel že vsak človek, ki kmetijstvo iz kočije ali železniškega voza gleda, predrznih, o tistem kaj govoriti ali koristi kmeta zastopati. Povejte mi pa, možje pri „Slovencu1* in v farovžih, kaj razume Vaš dr. Papež, advokat v Ljubljani, kaj Vaš Žitnik in kaj naš prijatelj Viljem Pfeifer o kmetijstvu? Pfeifer ima dosti na javnih dražbah kupljenih kmetij, ali nobene teh ne obdelava sam; le jeden mali vinograd obdeluje in v tej vedi vprašuje zvedenejšega dra. Mencingerja. To vse naši kmetje izprevidajo; proti Pfei« ferju že veliko let godrnjajo in so dozdaj le čakali, da mož sam sprevidi, da mu zastopstvo k in ta čisto nič ne pristaja. Letos so Bi postavili druzega moža. Iz mojega, četrtek v „Slovencu" natisnjenega pisma razvidite, da 25. oktobra še nisem vedel, kdo bo kandidat proti Pfeiferju. Prišel sem v Št. Jernejski okraj in vprašal može, katerega bodo proti Pfeif-rju postavili za kandidata, ker so že norca se brili iz njega, rekši mi na pr.: „ga moramo odstaviti, drugače bo še treba plačevati mu penzijo" Ne malo ne se niso ti kmetski volilci premišljevali in rekli so mi: Gustav Pire, ki nam .Kmetovalca" piše, naj bo naš, Rdiarda Dolenca pa, ki v ,Dol. Novicah" skoraj vse gospodarske članke piše ter je kot veščak v vinoreji tudi zunaj dežele na najboljšem glasu, naj postavijo B lokranjci za kandidata in če prideta ta dva v deželni zbor, se bodo kmetijska vprašanja postavljala na dnevni red in ta dva kot veščaka, dobra ekonoma, se ne bosta mogla prebirati, kakor se Šuklje ni mogel, ko je s svojim talentom vrgel železniško vprašanje Dolenjske in druga v zbor. Dolenjsko kmetijstvo naprej! — glasi se po naših krajih in ekonome, veščake v kmetijstvu v deželni zbor! To je parola volilnega gibanja v dolenjskih kmetskih občinah; podali so jo meni kmetje sami in ker uvidevam, da ti možje tako pametno mislijo, grem lahko na agitacijo, saj mi nobeden ne bode mogel oč'tati, da za kandidate — neumneže v kmetijstvu delam, kakor mi niste očitali tega, ko sem z vsem svojim temperamentom vstopil pred 12 leti za Šukljeta ter tako spraviti pomagal velik talent v delo za blagor dežele. Siiklje se je stotero izkazal zaslužnega za to Dolenjsko, morebiti pa bosta Pire in Dolenc vender le boljša delavca v kmetijskih vprašanjih, kakor župnik Schvveiger in dobrovoljni naš Viljem! Ali ne? Kdo si upa nasprotno trditi? Belokranjci poznajo že R karda Dolenca. V i sami in naši župniki ste ga že več let priporočali ljudstvu Belokrajine za poslanca ter kazali nanj kot izbornega veščaka v vinoreji. Rekli ste: „Belokranjci, vaši vinogradi so uničeni, novih je treba nabaviti. Ubogi ste zdaj. dežela, država mora kaj pomagati, da vsaj po ceni trte dobite, in Rihard Dolenc, vodja kmetijske šole na Grmu, veščak v trtoreji. nas kranjski rojak, pošten Slovenec, tega morate voliti, ko Dragošu ure poteko !u In glejte, kako vas je že dosti let v „Dol. Novicah" učil ravno o dobrem vincarstvu ter kmetijstvu, kakor je zdaj po drugih deželah že napredovalo; brez teh spisov bi „I)ol. Novice" že prvo leto šle rakom žvižgati". — Ali ste naše Belokranjce tedaj zanos voditi hoteli, ko vam zdaj ta Dolenc ni več všeč? In zakaj danes nečete več Dolenca, povem vam, za to, ker se je isti javno odpovedal, da noče nič več opraviti imeti z ljudmi, ki, kakor v Starem trgu hujskajo na eorojake. Ali je pa to pameten razlog, to izvrstno moč odbacuiti in na njegovo mesto — kaj pravite, župnika Schvveigerja?? — kandidirati ? Torej vse fraza o vinoreji, kmetijstvu ! Tudi Pirca poznajo naši kmetje „ Kmetovalec" je v vsaki vasi in G. Pire ga urejuje, ga po večjem piše. In ob premovanju živine je ta mož mej nami in z lastnimi ušesi se prepričamo, da ta sicer še mladi mož kmetijstvo razume, le o kmetijstvu govori, ko bo drugi kandidati teh vprašanj bojijo, ko zlodej križa. Le pošteno roke na srce, kdo ima prav, naši kmetje, ki ta dva za poslanca želijo, ali vi, ki Pfeiferja in Schvveigerja ljudem v s i 1 j u j e t e! Pfeiferja gotovo; Schvveiger sam za mandat prosi. Pfeifer se je, predno se je na Dunaj zdaj oktobra meseca odpeljal, kake 4 dni vozaril od farovža do farovža in se potolažen potem odpeljal na Dunaj, češ, zdaj je pa že vse v redu in moja izvolitev gotova. Zakaj pa ni Sel po vaseh svojih volilce v- kmetov? Ali le farovžiso mer odaj ni pri volitvi, kmet nič ne velja; ta ni toliko vreden, da ga kandidat sam vpraša, če mu je všeč ali ne! — Prav dosti rešpekta človek, ko to vse vidi, pred vašimi agitatorskimi možgani ne more imeti; mi ga izključimo kmalo iz naše arede, če bi bil kdo naših tako neroden. Ali možje, tako našega kmetskega volilca poniževati, pa vendar ne gre; da bi on le bil mutasto bitje in neumno, ki samo nič ne ve in le vse farovž 1 To pa vender ne gre I Mi smo Dolenjci in pokazali smo vam že, da se brigamo za naša gospodarska vprašanja, pokazali tudi, da amo železnico, popravo glavne ceste, most v Novem mestu že po Šukljetu dosegli. Ne tako nas, Dolenjcev, zaničevati ! Tudi v trebanjskem, raokronoškera, rade-škem okraju se dviguje hud odpor proti vašim ve-ščakom ekonomom — dr. Papežu in Žitniku. To so znamenja časa; pozor, pozor kapelani in župniki, doktorji sv. pisma; ni samo Slane zunaj kot ptič, ki vihar naznanja; tudi mej druzimi ljudmi in kmeti, kojim gre za to, da pridejo ekonomi v deželni zbor, se vzdigujejo „Sturmvogel" ! Agitacija je trudapolno delo; časa se veliko izgubi. Dobu'kari jo nam dolenjskim agitatorjem ne morete očitati. Meni, duhovni gospodje pri „Slovencu", šo dobro ime kradete, ko ste vender prepričani, da kot advokat za to ne morem, čo je ta posel tudi trd, ker ima z eksekucijo opraviti. Pa po 10 do 20°/o obresti ne boste za Slanca lahko našli intabuliranih, ne drugače. Lahko pa bi vam povedal, kako nekateri iz vaših vrst na to stran delajo l — Torej stvarno, stvarno in ne bodite otro-čaji; saj veste, da se vas nič ne bojim! — Vzgojiti pomagal me je res duhovnik, čestitljiv pameten mož, dekan Žuža v Laškem trgu. Nikdar ga nisem žalil. Njemu se imam zahvaliti, da nisem utonil radi pomanjkania kruha na gimnaziji ter na univerzi. Mož me je imel tako rad, da bi mi vse premoženje bil zapustil. Zapustil ga je potem za dijaške ustanove in jaz sem bil pri napravi testamenta zraven iu me je mož testamentnim eksekutorjem volil. In to vse, ko sem se v .Slov. Narodu" z Vašimi predniki pri „Slovencu" bojeval. OJ njega imam dosti vzgoje: ali ls vprašajte po slov. Štajerskem po dekanu Antonu Žu&i iu odkrije se tam sleherni domoljub. Seveda, ta duhovnik je imel večje duševno obzorje, kakor vi in on je bil velik patrijot. Le ž njim mi je svoj dolg pobotati in to je vrejeno, mož ta mi je dal večkrat svoj blagoslov na pot v življenje, slednjič, ko me je poročil. Tako, le dajmo se! Jaz grem hitro na voz in v kraj na agitacijo, v katerem župnik že vidi, kako bo Pfeifer gostijo imel v Kandiji pri VVindiseherju; naročena je ta najbrže že. Morebiti Pfe fer, če ga lepo posadimo na tla, da za gostije namenjen denar naši dijaški kuhinji v Novem mestu, ali pogorelcem v Toplicah, ki tako težavno zopet zidajo. Dr. Slano, v lastnem in drugih imenu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 novembra. — (Občinski svet) je včeraj v tajni seji rešoval mnogo stavbinskih rečij, danes ob 6. uri zvečer pa bode imel izredno javno sejo. — (Volitve v zdravniško zbornico.) Končno so se razpisale volitve v zdravniško zbornico kranjsko. Prvotno je bil za oddajo glasovnic določen rok do 4. novembra, a zdaj se je podaljšal do 11. novembra. — (Kranjska hranilnica.) V včerajšnji slavnostni se i kranjske hranilnice so se prtrdili vsi predlogi, kakor smo jih včeraj naznanili. Predsed-sednik g. Luckmann je v daljšem govoru pojasnjeval, kaj občekoristnega je hranilnica storila, a v imeni vlada je govoril deželni predsednik baron H on. — (Osobna vest) Predstojnik inženerskemu oddelku pri južni železnici v Ljubljani gosp. Josip K a m b e r s k y je premeščen na Dunaj. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V četrtek se bodo torej predstavljali „Razboj n i k i", se bode po večletnem prestanku zopet uprizorila klasična igra. Ž- v prvi dobi slovenskega gledališča se je ta znamenita igra jedenkrat predstavljala in kritike iz tedanjih časov pričajo, da je bilo občinstvo nepopisno oduševljeno in gledališče natlačeno polno, dasi tedaj pri našem gledališču ni bilo močij, ki bi se mogle meriti s sedanjimi. Za „Razbojnike" se kaže v vseh krogih gledaliških prijateljev naj-intenzivntjše zanimanje in vsestransko se odobrava poskus, spraviti klasična dela na naš oder. — (Predstava na čast gorenjskim gostom ) Javili smo že, da se bo v soboto na čast gorenjskim gostom pela velika opera „Afričanka". V Kranju sestavljeni odbor za prireditev skupnega prihoda k sobot ni predstavi je razposlal po vsem Gorenjskem vabila in nadejati se je številne udeležbe. Da bi ne zmanjkalo prostorov, bi bilo želeti, da se udeležniki z Gorenjskega čim prej oglase za vstopnice. Napovedani obisk Gorenjcev je ljubljanske narodne kroge močno razveselil, toliko bolj, ker so prav Gorenjci uneti podporniki načela gledališča in je pouoetoma j obiskujejo ter tako materijelno omogočnjejo njega napredovanje. Da se bodo mili gosti presrčno vzpre-jeli, je po sebi umevno. — (»Slovensko učiteljsko društvo") priredi v sredo 6. t. m. v klubovi sobi „Pri slonu" prvi letošnji učiteljski večer. Poročali bodo gg. J. Dimnik in E. Gangl, o češko-slovanski narodopisni razstavi v Pragi, in g. J. Kruleč „ Nekaj o učiteljskih izpitih v začetku preteklega stoletja". Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi prijatelji društva dobro došli. — (Slov delavsko pevsko društvo „ Slavec") je zaradi priprav za neki slovesni nastop preložilo nameravani spominski večer na čast skladatelju Volariču na dan 8. decembra. — (Preskušnje za učiteljsko osposobljenje) so se včeraj pričele na c. kr. učiteljišču. Oglasilo se je za skušnjo za ljudske šole C učiteljev in 30 učiteljic; za skušnjo za meščanske šole 2 učitelja in 2 učiteljici. — (Izpiti za državno gozdno in lovsko službovanje) so se vršili pri tukajšnji deželni vladi. Za izpite za gozdnovarstveno in tehnično pomožno službovanje se je oglasilo 21 kandidatov ; 3 so odstopili, 4 pa izpita niso naredili, ostali so imeli deloma dober deloma prav dober uspeh. Za lovsko in lovsko-varstveno službovanje se je oglasilo k izpitu 11 kandidatov; odstopili so 3, ostali pa so vsi naredili izpit. — (Z Barja) Piše se nam: Čudno se nam zdi, da imajo vasi ljubljanske okolice kakor so: Rudnik, D. M. v Polji, Hrušica i. t. d. to prednost pred nami, da se jim dostavljajo pisma dvakrat na teden, nam pa nikoli! Mi bivamo na mestnem teritoriju, a vender ne uživamo te dobrote, kakor oni. Res je, da naše dopisovanje ni Bog ve kako razvito in da dobivamo le „leere Geldbriefe" vender je imel že marsikdo sitnosti in gmotno škodo, ker ni dobil pravočasno tega ali onega obvestila i. t. d. Sedaj leže pisma toliko časa na pošti, da pridejo dotičniki, za katere so, po nje. Priprosto ljudstvo pa se malo briga za posto in ne hodi tja, ker ne pričakuje navadno pisem. Zato jih leži vedno mnogo na pošti, nekaterikrat po več mesecev dokler se ne vrnejo, od koder so prišla. Naj bi pač slavno poštno ravnateljstvo odpravilo ta nedostatek in naklonilo nam to, kar imajo že drugi. — (Obrtno gibanje v Ljubljani) Meseca oktobra letos pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte iu sicer: Stage Oton iz Beljaka, sobuo slikarstvo in pleskarski obrt; Berzin Josipina, Mestni trg. štev 9, žensko krojaštvo; Lampert Terezija, Dunajska cesta štev. '25, prodajo apna; Dolenc Anton, Mestni trg štev. 9, krojaški obrt; Fischer Oton, Kongresni trg št. 9, knjigo 11 žl v o (antivarijat) in posojevanje knjig; Elsner Viktorija, Tržaška cesta štev. i3, kra-marijo s krojnim blagom in suhim cvetličjem ; Keru Marija, Slonove ulice štev. 30, kramarijo z drobnim blagom; Kubelka Karol, Poljanska cesta štev. 7. trgovsko agenturo; Ottogalli Dominik, Dunajska cesta štev. 7, prodajo pečenega kostanja; Polanjko Alojzij, Hrenove ulice štev. 6, čevljarski obrt; Ćepon Adolf, Opekarska cesta štev. 55, krojaški obrt; Richter Franc, Poljanska cesta štev. 5, branjarijo; Bergant Štefan, Breg štev. 20, gostilničarski in krčmarski obrt; Lehnert Marija, Dunajska cesta štev. 35, nadrobno prodajo žganih opojnih tekočin; \Veber Viljem, Tržaška cesta štev. 40, kleparski obrt. — Odpovedali, oziroma f.iktično opustili pa 80 obrt in sicer: Kotnik Anton, branjarijo; Tanko Frančiška, gostilničarski in krčmarski obrt; Jeromen Terezija prodajo mesa; Fischer Maks, knjigotržtvo; Škutelj Franc, pečenje in prodajo črnega kruha; otibernik Uršula, kramarijo z drobnim blagim. — (Platnice za Stritarjevo knjigo „Pod lipo") Dobroznani ljubljanski knjigovez gosp. Ivan Bonač je za Stritarjevo knjigo „Pod lipo" naredil jako elegantne in trdne platnice, katere prodaja komad po 20 kr., h poštnino vred 25 kr. Platnice so vredne toplega priporočila. — (Iz Starega trga pri Poljanah) se nam piše: Od leta 1852. nismo imeli take povodnji, ko zadnje dni. Kolpa preplavila je naše polje in travnike ter odnesla radi deževja zastale pridelke in zasula vso ravnino z mulom ter jo tako storila za več let nerodovitno. Žagarjem je odnesla voda les, mlinarji imajo tudi velike škode. Upamo, da naii poslanci in vlada ne bodo pozabili na našo dolino! — (Koncert na korist šolski mladini) priredijo boštanjski pevci pod vodstvom gosp. naduči telja Alojzija Račiča dne 10. novembra točno ob 4. uri popolodne v prostorih goap. Alojzija Drmelja v Boštanju. Po koncertu prosta zabava. — (Nesreča t rudniku) Dne 31. m. m. je v idrijskem rudniku eksplodiral dinamit in rudarja Ivana Gantarja težko, rudarja Matijo Šinkovca pa lahko ranil. — (Trgatev na Štajerskem) je po vseh goricah končana. Veščaki trde, da bode letošnje vino še bolje nego iz 1. 1885. Plačuje se štrtinjak po 70 do 80 gld. in tudi več Ljutomerski cerkveni mošt se je prodajal s posodo vred po 150 do 180 gld. štrtinjak, torej po 24 do 27 kr. liter. Nekateri pa so ga prodali celo po 28 do 30 kr. liter. — (Povodnji) so bile minole dui tudi na Goriškem in so naredile veliko škode. Soča in Idršica in njih pritoki so silno narasli in preplavili vso okolico. Voda je odnesla mnogo drv, samo v tolminski okolici več nego 200 sežnjev, je izruvala drevesa in opustoševala po'ja. Tudi Vipavščica je izstopila iz struge in prouzročila posebno veliko škode v tovarnah, ki so ob njenih bregovih. Ško-cijanske jame je silno narasla Reka tako preplavila, kakor se že 20 let ni opazovalo. Voda je dosegla v Veliki Dolini višino 12 metrov nad nor-malom, v Rudolfovi jami pa je preplavila pota, ki leže 17 metrov nad tlom in odnesla več lesovja od hudičevega mosta. Kako silen je bil naval vode, se vidi iz tega, da so po palec debeli železni nasla-njalni drogi zakrivljeni, ali pa iz skalovja iztrgani. Devet metrov dolge hlode, ki so bili pritrjeni z močnimi železnimi spojkami, je voda izruvala 16 metrov visoko nad Reko. Sodi se, da je voda na polnila vso jamo, v nekaterih krajih do 70 metrov visoko, Ker se je pa primerno kmalu odtekla, morajo biti za škocijanskimi jamami še druge neznaue prostorne jame, kamor se je odtekla tolika množina vode. — (DinamitarJi na Primorskem) Na ko lodvoru v primorskem Tržiču na^el je neki inžener štiri dinamitne kapselne. Sluti se, da so bili pripravljeni za atentat na železniški vlak. Brez dvoma je kak iredentovec z dinamitom hotel potrditi svoja politična načela. — (Laška demonstracija) V Milanu se je te dni razkril spomenik Garibaldiju. Mej venci, ka teri so se položili na spomenik, je bil jeden — Tržačanov. Trak je bil v tržaških barvah in imel napis „Trieste a Giuseppe Garibaldi." — (Akad senat hrvatskega vseučilišča) je zaradi protu adjarskih demonstracij za časa cesarjeve navzočnosti relegiral IG vseučiliščuikov, in sicer 6 za vedno, 2 za štiri semestre, 8 za dva semestra. Mej relegiranci niso tisti, proti katerim teče sodna preiskava. — (Madjarski globus se širi) Za avstro -ogersko mornarico zidajo novo cerkev blizu Pulja. Njeno zunanje lice bo sestavljeno iz zelenega, rudečega in belega mramorja, torej predstavljalo ogerske barve. In za to cerkev bodo nabirali nvj primer skim prebivalstvom. — (Razpisane službe.) Na jednorazredui ljudski šoli v Stopica (IV. plač. kategorija) mesto učitelja in voditelja. — Na dvorazrednu i v Do-brniku drugo učno mesto (IV. plač. kat.) Prošnje za obe službi do dne 20. novembra okr. šolskemu svetu v Novemmestu. * (Samočeške ulične napise) je sklenila narediti občina fcSmihov pri Pragi namestu dosedanjih dvojezičnih. Deželni odbor jim no bo delal sitnosti j, ker v čiškem deželnem odboru ni izdajalcev na rodne stvari. * (Umorjeni begun.) Iz Hruszovva v Gališki je pobegnil neki ulaneo, ker so ga. podčastniki preveč trpinčili. Odsoten je bil nekaj dnij, potem se pa vrnil in se sam ovadil. Zipovednik ga je dal takoj aretovati in naročil nekemu podčastniku, naj ulanca pelje v Lubaezovv. Ta korporal je privezal ulanca k svojemu konju in odjahal, ulanec pa je moral teči. Korporal je pognal konja v galop. Nekaj ČaBa je ulanec dirjal poleg konja potem pa omagal in padel. To pa korporala ni motilo. Priganjal je konja in ta je ulanca vlekel za soboj skoro uro daleč v Hruszov. Ko je korporal dospel tja, je bil nlauec seveda že ubit; polomljene so mu bile vse konti, glava je bila vsa razbita. * (Davek na bicikle) na Francoskem je do • nesel 1. 1894. državni blagajnici okolu 11 j milijona frankov. Obdačenih je bilo 147 977 biciklov. Ta davek je dal skoro 5krat toliko dohodka, kakor davek na konje, ali drugo vozno živino. * (V visočini 17 000 metrov nad zemljo.) Minuli teden sta spustila v Parizu zrakoplove t Hermille in Besancon v zrak balon, ki je imel »podaj namestu običajne košare, aparate, ki sami od s* be eaznamijo temperaturo, gostost zraka itd. Balon je padel še isti dan proti večeru na tla blizu Chain-trauxa. Aparati so kazali, da je balon dospel 17.000 metrov visoko, v kateri višini je bila temperatura 75° pod ničlo. 1 • Slovenoi in Slovenko 1 no zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 K J 1 Književnost. — Slovensko nemški slovar. Včeraj je izšel zadnji sešitek Wolf Pleteršnikovega slovensko-nem-škega slovarja, obsezajoči slovarsko gradivo od besede zaplet k a do žvrkljati ter popravke in dodatke. Umeje se ob Bebi, da bomo o tem mouu-mentalnem delu govorili še obširneje. — „Slovanski Svet" ima v št. 42. naslednjo vsebino: Pod novo vlado; Iz državnozborskih go vorov; Pred novimi volitvami; Gazela; Volk i lisica; Literarne misli; Dunajsko pismo; Slovenci in Rusi; Žmstvo; Drobtince; Razgled po slovanskem svetu; Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v št. 21. na-sledno vsebino: Jos Ciperle: Narodna vzgoja; Občni zbor „Zaveže slov. učiteljskih društev; Ce-puder: Občni zbor „Narodne Šole"; Listek; Književnost; Naši dopisi; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — rKmetovalec-' ima v št. 20. naslednjo vsebino: Kako se iz sadja dela kis ali jesih; Ver-zajsko Ivanovo grozdjiče; Sušenje sadj i; Migljeji ohč: nam ; Kako se dele in urejajo skupni pašniki, gozdi in jednaka skupna zetnljšča; Kis iz medu; Prezimovanje cvetic; Rizne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Plzen i">. novembra. V kaznilnici v B o r y j u pri P1 z n u se je danes trinajstim omladincem, obsojenim v znani pravdi, naznanilo, da jih je cesar p o m i 1 o s t i 1. Pomiloščenci so se takoj izpustili. Mej njimi sta tudi dr. K a š i n, sin državnega poslanca istega imena, in pisatelj Hajn. Dunaj 5. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji razpravljala o predlogi glede melioracijskih posojil. Poljedelski minister grof Ledebur se je izrekel za to, da se kmetovalcem zadolženje čez gotovo mejo onemogoči. Lvov 5. novembra. S molka slavi danes svoj 85. rojstni dan in 50letnico, kar je bil obsojen na smrt. Mesto je polno tujcev, ki so prišli iz vseh poljskih krajev, prodajalnice so vse zapite. Posebna deputacija je spremila Smolko v katedralo, v mestno hišo iu v sinagogo; brezštevilna množica mu je prirejala viharne ovacije. Na strelišču se je Smolki poklonilo 120 deputacij. Pariz o. novembra. Ministerski predsednik Bourgeois je predstavil poslanski zbornici novo ininisterstvo in potem ć i tal vladni program, v katerem se obljublja ustreči mnogim gospodarskim in političnim zahtevam radikalcev in socijalistov. Časopisi povdarjajo, da je prišla prvič na krmilo stranka, katera je socijalistom BorodnejŠa nego doslej vladajočim strankam. Bruselj 5. novembra. Tukajšnji vodilni klerikalni list „Patriote", kateremu dopisuje visok dostojanstvenik na papeževem dvoru, poroča, da je mej avstrijsko vlado in Vatikanom nastal konflikt, ker se nuncij Agliardi še ni odstranil. Narodno-gospodarsKe stvari. — O letini izdalo je ravnokar c. kr. poljedelsko ministarstvo konečno poročilo, kateremu posnamemo da so se poljski pridelki večinoma srečno spravili ob lepem in ugodnem vremu meseca septembra in v prvi polovici oktobra. Koruza obrodila jo na Štajerskem in Koroškem večinoma prav dobro, na Kranjskem srednje dobro, v Dalmaciji na Goriškem in Primorskem in OStalifa avstrijskih deželah pa manje povoljno. Krompir obnese) se je precej dobro posebno glede kvalitete, ter jo izredno ukusen. RJp i ostala je precej drobna, zelju pa so gosenice precej ^škodovale. Najbolje obnesla se je vinska letina. Na Štajerskem Ispala je trgatev kvalitativno in kvantitativno prav dobro; na Kranjskem in Goriškem je sicer nekoliko manje mošta, a kvaliteta je tudi tukaj izvrstna. Slabše izpala je. trgatev v Istriji, Dalmaciji in na južnem Tirolskem, vendar je kapljica tudi v teh krajih mnogo bolja nego lansko leto. Sadja pa je letos splošno prav malo, le v Galiciji in Bukovini je v nekaterih krajih sadno drevje bolje obrodilo. Ozimina se je večinoma še pri lepem vremenu posejala. — Vinokupcem po Slovenskem se naznanja, da se dobi letos obilo vina, izvrstna kapljica v Sto-percih, še več v Žetalih blizu Rogatca Bela in ru-deča vina so po 70 — 80 gld.; izvrstna črnina po 90 do 100 gld. štertinjak. Letošnje vino bo, ko se vleže, jednako vinom iz 1885. leta. — Državne železnice. Postaja Mladotice na železnici Plzen-Duchov se je z dnem 1. novembra otvorila tudi za pratežni promet. Dosedaj je bila urejena samo za osobni promet. Tujci. 4. novembra. Pri Uoy«ln: Stefm z Dunaja. — Effenbergcr iz Brna. — Golia iz Novcpamesta Pri i%»*.<.rl kUciii ceimrjn: MiiUr iz Hamburga. Pri |iian«*m kolodvorui Jam*, par iz Dobrnnja. — Rayer iz Hamburga. — Spendal iz Polja. — Sondorfcr iz Olja. — Pogačnik iz Tržiča. — Golobitsc.h, Bezek iz Semiču. _ Pofil iz Gradca. — Krasnik iz Umire. (JiiirIR so v sLjiiUbJ«*"*: 29. t.ktobr.i: Marija Basler, posestnikov^ žena, Gli let, Gradnftko ulico H H. 80. oktobra : Mihael Potočnik, dnhovnlk, Hl» let, Kongresni trp St. 17. — "Vladimir HanuS, inženirjev sin, B let, G.uberjeve ulic U. 13 — Jera Pcterncl, delavka, 24 let, Sv. Petra četa St. 74. li. novembra: Koza profinja Manin, ZHsebnica, 68 let, Breg St. 12. _________ Mcteorologićno poročilo. Novembra Čas opazovanja Stanje baro-mel ra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 'J4 urah 4. 9. zvečer 739 0 9 6° C brezvetr. skoro jns. o-o 5. 7 zintraj 788*8 46° C sr. Bever megla n 2. popoL 7^7 H Uf C si. zahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 11*8', za 4'9" nad normalom. JD"\JLXX&i&1s:&* borza dne" 5 novembra 1895. Skupni državni dolp v n»tah..... 100 pld. — Skupni driftvni dolp v srebra .... 100 Avstrijska zlata renta....... 121 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 Operska zhoa renta 4" „....... ISO Ogerska kronska ruuta 4"/,...... 98 Avstro-operske bančne delnice .... 1"42 Kreditne delnice......... 385 London v ista........... 180 Nemftki drž. bankovci za ico mark . . .p>8 2') mark............ It 80 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 48 C. kr. cekini......... r> kr 10 15 80 60 70 50 70 92'/» 80 2 > 09 Javna zalivala. Dolžnost nam je, <> KI les*.« občeznana dr. Skedl-ovfc zadrašcina, liter po fin sladak Prosekar liter pO -I. M lcr*.«, kakor tndi dobrega Istrljano* po 98 kr., Ttroloa, po 36 kr. liter itd. (1413—2) C. \i glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda c-«s.l;cfcv-m«*** od 3L. olcto"ter«, 168S Hastopao onierjoal prihajalo! In oilliajalul cul onuacciil bo t Odhod U LJubljane (Jo*, kol.) 0> «•< uri 5 Min. t»o mimS ncabni Tlak t TtM«, Pontabal, Baljak, Ot I..-.', Kr*tia«titfeata, Ljubno, l«« Salithal v Auaiee, IacM, Omar -Snlnegrad, MUjt, Lino, BuaalaTlca, Pitanj, Marijina vara, lleb, Kvrlov« nrn, Vr»:i ■ >>*. Tare. Prago, i.fpiko, Dnnaj rta Amatattau. fA> o. uri tO min. *Jutrti) metani rlak t Ko4av|a, Noto metko. Oh T. ur* tO mirt. a'u.V'O oaabul Tlak v Trbla, Pontabal, Boljak, Ca i >t» fe*ran*oaafaato, Ljubno, Dunaj, 6aa Balathal v Solnograd, Dunaj _Jpi A.mttett.n. Ct> IV. Mrl UR fttin. pojtolurti** metnnl Tlak v Noto meato, Koće»j«. lo lf. uri tO min. i^r<«Wit» oaabnt Tlak t Trbla, Pontabal. Beljak, >'•■:■!*•■•:, Ljubno, Selsth \l, Dunaj. O* 4 uri pojtoludfm oaabnl ritk t TrMa, BaUak , OeloTeo, LJnbno, • '..« Ralaiiial ▼ Bilnogra«!, L«nd• OaaUin, Zali na Jasora, Inoitott, Bcci.«iii!, Curiti, i)»n«TO, Pariš, Storr, Line, Otnnndtn, laclil , Hndc-Javic«, PlacnJ, Marijiua Tara, lleb, Kr»n«i> o Tara, KarloTa Taru' Prit«*'. Liptko, DanaJ Tia Amatallou. Ott T. m—i HO mi m. »rrr.r maaani Tlak t Kih'-ot)», Noto meato. Boauu teo;a ob uoiloljah iu praznikih ob A. uri V« minut popolndna oaobui Tlak t Lnace-Bled. Prihod v laJnbUavno (ju*, kol.). n. uri 5V anln. tjutr^f oaabnl vlak a Dunaja rla Amatatlan, Lip-akega P*«ge, Frazionvih varov, KarloTih Tarcv, ITeba, Marijinih TftroT, z .j V Hn'i«' 'V. , Solnograda, Llnoa, Mkajrra, Omuudena, laohla, Aua leoa. Litihna. Oelorna, Baljaka, Vrausenifaate, Trbiža 8 uri 11- min. ijturi^f maiaat Tlak la KoooTja, NoTega maata. 11, -uri iv; mira. faipotuttn* oaabnl Tl.tk a Dunaja «ia Amatoitan, T: : lU.-u'A PranooTih varoT, Karlovih varor, Ileba, Mailjinlb ratOV, ruini«*, Budajetio, Holnograda, Linea, Hi»yta. Pariaa, Gonove, • H t - .•«••). a, Tnomoata, /.e'lr. na Jeaarn, I^ud-Gaatelna, LJnbna, Oiluvca, Pontabla, Ttblaa •i Mri min. ni/urin« incianl Tlak ia K(.6#tJ>, NOTega metla, 4. uri 5.1 trrin. j i'|i. 14IJJ) ki je zmožen po modulih iz lesa izdelovati podobe, 8e takoj VZprejme pri Alojziju l»ro«nr-|u, akad. podobarju v Celovcu, Koroftko. (1434—1) Vzpre j m *Bm solicitatorja z lepo pievo in h spričevnlom, da je v jednaki lastnosti že služboval. V Ljubljani, due" 3. novembra 1895. (1433—1) c. kr. notar. Kupčujem 8 smrekovim in mecennovim lesom tei poznam posebno trgovino na Zgornjem Štajerskem. Iftčem družbenika ali pa hočem npeljati in voditi za dobro in večjo slovensko tvrdko lesno kupčijo v gori imenovani deželi. Po naslovu naj se blngovoli povprašati prt upravniStvu ^Slovenskega Naroda". (1418—3» Na naši deški ljudski soli s pravico javnosti v TrNtu se razpisnje služba učitelja-voditelja z 800 gld. letne plače. Postavno opremljene prošnje naj se do dne SO. hovi'iiiIm'ii t. V. dopošiljajo „Vodstvu družbe sv. Ciiila in Metoda v Ljubljani*. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani dno 28. oktobra 1895. v* Vb t>1 t. H. fl. tO Ob 0 . y no to uri ao . »* „ to Odho4 ls LJablJan« (đrt. kol./ mira. cfHtrttJ t Kamnik. , i.turfni . , , rvt^r , . ,, KVt.rw „ „ (poilodnjt rlak It) ob nedeljah In praanlklb Prihod v LJablJazto (dri. koi.). mir*. cjufrr>> la K «.■., I:. i , .««•;.. U-u t n* , ,, (p — soo ,, wv+<*r ,, „ »t-^r.'r . s ipmlMiliiJt Tlak la ob undeliah in prarnlkih •3 03 a Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. N O "O M a h rt a 3 Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen i/. planinskih zellid in lahko raztoplji-vega vapnenega, železa. Steklenica t mivoililnm n "»rabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva so pri 819 44) Ui>a!r»(iii» |»«»Nto. 3 l 13 Lekarna Trnkćczy v Gradci. Štev. 1481. (1428-1) Natečaj« H potietknin m«**«4'<'i* «I«t«.'«ii1m"m I. I. vzprejmo se v službo z I« tno plačo 3G0 gld , prostim stanovanjem v občinski hiši in slnžbnno uniformo. Prosilci, kateri ao zmožni slovt^nnkega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vlože naj prošnje z dokazi apoaobnostl pri podpisanem županstvu do 25. t. Doalnieni vojaki in iandarmi, kat.tri so 8« z jednacimi posli že pečali, imajo prednost. Županstvo Postojina, dne l novembra 1895. Zupan: Vičič Miroslav I. r. (1424) Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1895/1896 iz ustanovi' ratijkega gospoda Franca H»apoca visokošolcera osei Stipiij t znesku te 150 gH, ai v. Pravico do teh štipendij imajo dijaki slovenske narodnosti, po-Bebno i/. Mariborskega in Soštanjskega okraju in tudi taki, ki se po dovršenih naukih pripravljajo za strojre skušnje v dosego doktorata. Prošnje za štipendije, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi vlo/.e naj se pri „Posojilnici v Mariboru" do 20. novembra t. 1. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku. V Mariboru, dne 2 novembra 1895. Ravnateljstvo. Jubilejske ustanove. Po'pisana zbornica razpisuje za leto 1895 osem cesar Prančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljfjo zbornici Izdajatelj in odgovorni ar* huk: Josip N o 11 i. L&stnina in tisk .Narodne Tiskarne"