Manj čakajočih — več zdravih
V zadnji septembrski številki Naše skupnosti smo lahko prebrali, da so bile v prvem polletju letošnjega leta v zdravstvenih domovih še daljSe \rste. V edno večje število naših občanov obiskuje ambulante in dispanzerje, več se jih zdravi v botnišnicah, večje je število zdravniških storitev.
Ali pomenijo naraščajoče šte-vilke v ambulantah in dispanzer-jih, da je med nami vedno več bolnikov?
To je resno vprašanje za nas vse. Prav /ato naši zdravstveni delavci načrtujejo, da bodo v na-slednjih petih letih poiskali od-govor na to vprašanje.
Skušali bodo ugotoviti, KAKŠNO JE /DRAV-STVENO STANJE NAŠIH LJUDI. Del svojega časa bodo porabili v krajevnih skupnostih, v bivališčih, v proizvodnih dvo-ranah in delavnicah, v šolah in vrtcih. Obiskali bodosvoje varo-vance tam, kjer živijo in delajo, da spoznajo okolje in pogoje nji-hovega življenja in zdravja. Da /DRAVJA.      * -
Prav to je vzrok, zaradi kate-rega število čakajočih narašča. Vedno več Ijudi se zaveda, da je /.DRAVJE naše največje boga-stvo. Vedno več Ijudi išče v naših ambulantah in dispanzerjih od-govor na vprašanje — ALI SEM 7DRAV?
Danes že vsi vemo in razume-mo, kako potrebna in koristna je na primer fluorografska akcija, s katero ugotavljamo zdravje in odkrivamo bolezni prsnih orga-nov. Na ta način med množico zdravih pri posameznikih pravo-časno odkrijemo skrite začetke bolezni, ki jih uspešno zdravimo v naših dispanzerjih. Tako je z načrtnim delom zmanjšano tudi število čakajočih.
S takim načinom dela bomo dobili tudi druge odgovore o zdravstvenem stanju Ijudi v naši občini. Več kot številke nam bodo povedali podatki o bole-zenskih pojavih. Vedeti moramo na pnmer, koliko je med nami Ijudi, ki so ogroženi zaradi bo-lezni pljuč. Vedeti moramo, kje in kako ti naši Ijudje živijo, de-lajo — saj vemo, da na zdravje vplivajo solidne gospodarske in stanovanjske razmere, stopnja prosvetljenosti, način zaposlo-vanja, prehranjevanja, rekrea-cije in druge življenjske razmere. Vse to velja tudi za druge bole-zenske pojave pri otrocih in mla-dini, pri delavcih in pri starejših.
Taka vsebina bo pritegnila k sodelovanju mlado in staro, mla-dino in delavstvo — v vseh živ-Ijenjskih okoljih. NaS cilj je — ostati zdnv.
dr. ZORAN ARNEŽ