ECCE ORGANVM! 
Vsebina / Contents 
De hydraulis – O orglah z vodnim uravnalnikom (Vitruvius) [3] 
...a......’ ........atas.e..– Izdelava orgel z vodnim uravnalnikom (Heron) [6] 
De fistulis organicis quomodo fiant – Kako se izdelajo orgelske pišcali (Bern) [9] 
De instrumento quod organarium dicitur – O glasbilu, ki se imenuje orgle (Theophilus) [13] 

Descriptio instrumenti – Opis inštrumentov (Arnault) [20] 
Tractatus de musica – Zapis o glasbi (Židek) [27] 
Anticni in srednjeveški spisi o orglah – spremna beseda in komentar k 
prevodom 29 [29] 

Naslovnica / Cover: Pavel Židek, Liber viginti artium, f. 161v. z dodanimi inicijalkami. / Facsimile with added drop caps. 


ECCE ORGANVM! 
Obvestila Ars organi SloveniaeISSN 2463-9397 
18 -april 2020 

http://glej.orgle.si/ 
Izdaja Društvo Jarina BohinjPripravil in uredil Jurij Dobravec 
Besedilo,ilustracije in oblika so avtorske.Upora­ba dovoljena samo po predhodnem dovoljenju. 

www.arsors.org 





De hydraulis – O orglah z vodnimuravnalnikom 
Odlomek iz dela DeArchitectura (Libri X Cap.VIII) iz 1.stol.pr.Kr. 
Marcus Vitruvius Pollio 
Opisu in prikazu orgel z vodnim uravnalnikom, sicer kratkemu apodrobnemu kot je le mogoce,se na tem mestu ne morem izogniti. 
V lesen podstavek je namešcena valjasta posoda iz medenine. Obstraneh v podstavku sta na levi in desni namešceni stranski opori,nekakšni letvi,na katerih sta pritrjena še dva [manjša] medeninastavalja. Vanju sta vsajena gibljiva bata, ki sta popolnoma okrogla inobložena z ovcjim usnjem in volno. Na sredini [spodaj] imatapritrjen železen drog,ki je gibljivo povezan z gonilnim drogom.Napovršini vsakega zgornjega pokrova [manjših dveh valjev] jeodprtina premera tri palce. Ob teh odprtinah sta pritrjena dvanihajoca delfincka iz medenine.Iz ust vsakega od njiju visi verižica,na kateri je s spodnje strani obešen pokrovcek omenjene odprtine. 
V valjasto posodo, v kateri je voda, je od zgoraj poveznjen narobeobrnjen lijak, ki je spodaj dvignjen na tri podpore, visoke okrog tri 

Slika 1. DellaPorta, Pneumatica, 1601. 
palce.Tako je mogoc prost pretok [vode] med spodnji robom lijakain dnom valjaste posode. Nad zoženim delom lijaka je namešcenasapnica, ki drži glavni del glasbila, ki ga Grki imenujejo .a... µ..s.... (canonmusicus),innadkaterosopodolgovati kanali;poštevilu štirje, ce gre za tetrakord, šest pri sekstakordu ali osem prioktokordu. 
Vsak posamezni kanal ima [podolgovat] cep z železnim rocajem;kadar ga zavrtimo, se med sapnico in kanalcki zraku pot odpre.Vzdolž vsakega kanalcka so vanj navrtane luknje, ki se skladajo zluknjami zgornje deske, ki ji Grki recejo p..a. (pinaks). Medzgornjo desko in sapnico so vsajene še letve,ki imajo luknje na istihmestih. Letve morajo biti dobro naoljene, da jih je mogoce zlahkoto potiskati navznoter ali navzven. Te naluknjane letve imenujemo plinte (plinthides), in so namenjene zapiranju inodpiranju odprtin vzdolž kanalckov s potezanjem ali pritiskanjem.
Letve imajo na koncu pritrjene železne kljukice, s katerimi sepovezujejo s tipkami; ko tipko pritisnemo, se letvica premakne. Navrhnji deski nad kanalcki so luknje na okroglo povrtane tako, da sevanje vsadijo pojoce ustnicne pišcali. 

Slika 2. Loret, Gazette musicale de Paris, 1878 (detajl). 
Iz vsakega [od dveh] stranskih cilindrov vodi po ena povezovalnacev do grla lijakovega vratu, kjer sta z odprtinami povezani vsapnico. Na teh ceveh sta namešcena dobro tesnjena ventila, kitakrat,ko se v sapnico tlaci zrak [z druge strani] preprecuje uhajanjezraka nazaj. 
Ko je gonilni drog dvignjen, je bat v stranskem cilindru na dnu,delfincka na vrhu pa sta nagnjena tako,da sta zgornja ventila odprtain zrak lahko pride [v cilinder] na zgornjo stran bata. Ko torej gonilna drogova hitro pritiskamo navzdol in navzgor, povzrocamozapiranje zgornjih [vstopnih] ventilov.Ko je zrak [nad batom] takoujet,lahko uhaja po odprtinah do pišcali,do katerih pride skozi grlolijaka in sapnico. 

Slika 3.Perrault,Les Dix livres d'architecture deVitruve, 1684. 
S hitrim gibanjem vzvodov, stisnjen zrak skozi odprtine polnisapnico do odprtih cepov in kanalckov. Z roko se letvice upravljatako, da jih izmenicno potiskamo ali vlecemo, kar pomeni iz­menicno zapiranje ali odpiranje odprtin.Glede na pravila glasbeneumetnosti tako pojejo razlicne tone. 
Ob razlagi zapletenega [stoja] sem se zelo potrudil.Naloga ni bilalahka,in,z izjemo tistih,ki so na tem podrocju izkušeni ,vsebine niprav lahko razumeti. Ce delovanja kdo ne bi razumel iz opisa, bocelotno delovanje gotovo razumel,ko bo glasbilo v živo spoznal. 

...a......’ ....... .atas.e..– Izdelava orgel z vodnimuravnalnikom 
Odlomek iz dela ..e.µat... – Pnevmatika iz 1. stol. 
Heron iz Aleksandrije – .... . ..e.a.d.e.. 
Vzemimo (na sliki 4 ali 5),da aß.d oznacujejo z vodo napolnjenomedeninasto posodo v obliki valja, v kateri je narobe obrnjenapolkrogla posoda e...,ki je toliko dvignjena od tal,da voda spodajlahko prehaja, z njenega vrha pa vodita dve cevi tako, da je ena,oznacena ...µ, polkrožno zavita in napeljana z gornje strani v cilinder ...p,v katerem je bat enakega premera. 

Slika 4.Benetke.Biblioteca Nazionale Marziana.Gr.Zan.516. 
Bat naj se tesno prilega cilindru tako, da ob strani zrak ne bouhajal, nanj pa naj bo pritrjen mocan vzvod t., v katerega je na tocki . gibljivo in pod kotom dobro pripojen gonilni vzvod. Navrhu cilindra ...p naj bo namešcen ventil .,ki naj bo navzdol proticilindru odprt, zgornja odprtina pa naj ima enosmerni pokrovcek. 
Pokrovcek naj ima luknje,preko katerih je gibljivo nasajen na žebljetako, da mu glavice žebljicev onemogocajo, da bi se snel; takipripravi recemo povratni ventil. 
Druga cev .. iz [polkrogle] posode e... vodi navzgor do precne cevi .. (sapnice), na kateri so nasajene pišcali a. Pod njimi so namešceni prevrtani predalcki ß, in kadar so ti odprti, zrak lahkopride v pišcali. Izvrtine drsnih letev v teh predalckih naj bodonapravljene tako, da se bodo, kadar letev potisnemo navznoter,pokrivale z odprtinami pišcalnih nog; ce pa letev potegnemonavzven, bo pretok zraka zaprt in pišcal ne bo pela. 
Ce torej gonilni vzvod na mestu f pritisnemo navzdol, se bo bat .s v cilindru ...p dvignil, nadtlak bo zaprl povratni ventil ., zrak pa potisnil po cevi µ... v poveznjeno polkroglasto posodo [e...] in iz nje navzgor po cevi .. v precno cev (sapnico) ... Iz precnecevi bo zrak šel v pišcali v primeru, ce bodo odprtine predalckov indrsnih letev poravnane z odprtinami pišcalnih nog. To pa je vprimeru, ce so drsne letve potisnjene navznoter. 
Kadar želimo, da neka pišcal zapoje,moramo odpreti izbrane odprtine, ki pajih zapremo, ko želimo, da zvok preneha. Vzemimo primer enega predalcka .d, na katerega je na 
''
odprtino podpišcalne plošce d 
'
postavljena pišcal e. Vanj je vsajena 
'
pomicna letev .., ki ima prav tako 
''
odprtino ., skladno z odprtinami predalcka in nogo pišcali 'e, 
'
vendar se ne prekrivajo. Potem naj bo tam pravokotno oblikovanatipka z vrtišcem v kotu, na kateri je na en krak drsna letev .. 
''
pritrjena.(Rekonstrukcija detajla: Markovitz 2003, 690) 
Ce z roko pritisnemo na eno od tipk ßµaµ na zgornji straninavzdol, se bo njen pravokotni krak premaknil v smeri predalcka, scemer bomo drsno letev .. premaknili navznoter; ko bo ta povsem
''
notri, se bodo [navpicne] odprtine prekrile in pišcal bo zapela. Cepa hocemo, da se ob umiku roke [s tipke] tudi drsna letevsamodejno pomakne nazaj in zapre odprtino, skozi katero prihajazrak v pišcal,je treba narediti takole:vzporedno s povezovalno cevjo[posameznega] predalcka naj bo na višini sapnicnega dna pravokotno vsajena palica deµµ. V to palico deµµ naj bo [pravokotno] vsajeno mocno a elasticno pero .µiz roževine.Konica roževinastega peresa naj bo pri izvleceni pišcalni deski z vrvico napeta do [navpicnega] kraka tipke .µ. Ce torej pritisnemo na[vodoravni] del tipke, premaknemo drsno letev navznoter, z njo papreko vrvice uslocimo vzmet roževinastega peresa. Ko tipko spu­stimo, se vzmet zravna na prvotno mesto, pri cemer drsno letevpotegne iz predalcka in prekine povezave zracnih odprtin. Ceželimo, da posamezna pišcal zapoje takrat, ko na tipko pritisnemoin odneha takrat, ko tipko spustimo, je treba takšno napravonarediti pri vsakem posameznem predalcku. 

V medeninasti valj nalijemo toliko vode, da v zgornjem delupoveznjene polkrogle ostane nekaj zraka, ki ga potem [zdocrpavanjem] vzdržujemo tako, da pišcali lahko neprekinjenopojejo. Bat .s tako ob docrpavanju zrak iz cilindra potisne vpolkroglo, kot smo že razložili, ob spušcanju pa odpre enosmerniventil, da se lahko prostor nad njim napolni z zunanjim zrakom, kiga potem s pritiskom na bat od spodaj pošljemo v polkroglo.Koristno je,ce je gonilka t. na mestu vrtenja t pritrjena tako,da sene premika vstran, in tako prepreci nagibanje bata, oziroma bat[znotraj cilindra] gor in dol tece lepo navpicno. 

Slika 5.Smidt,Herons von Alexandria Druckwerke. Leipzig,1899. 
De fistulis organicis

quomodo fiant – Kako se izdelajo orgelskepišcali
Iz zbirke De organis, 10. stol. 
Neimenovani avtor iz Berna – Anonymus Bernensis 
Plošco cistega bakra kuj dokler ne postane tako raztegnjena intanka,da jo zlahka oviješ okrog železne palice,ki si jo pripravil tako,da bo omogocala usklajene premere za vse pišcali, katerih dolžinameri blizu štirih cevljev, oblika pa bo valjasta in lepo zaokrožena.Potem naj bo pišcalna noga približno en cevelj visoka, stožcasteoblike, z zgornjo odprtino v velikosti golobovega jajca, spodnjo paškrjancevega jajca. Na vsaki strani, kjer sta oba dela enakegapremera, se naredi precna zareza in del bakra odstrani, na to mestopa se znotraj vstavi polkrožni del (pišcalno jedro). 
Na istem mestu je treba pišcalno cev na vsaki strani [ust] vtisnitinavznoter, saj se bo tu zvok oblikoval. Potem je treba s šestilom izmeriti celotno telo pišcali od tocke, kjer je postavljena [na nogo],do mesta zgornje odprtine. Na ta nacin bo mogoce ugotoviti, zakoliko bo morala vsaka naslednja pišcal biti manjša ali vecja gledena prejšnjo. Ker bo izdelana diatonicna lestvica, v kateri se danespretežno pojejo pesmi, je treba pišcali meriti na nacin, opisan vnadaljevanju. 
Prvo [pišcal] (ton a), ki je najmanjša in po zvoku najvišja od vseh,se razdeli po dolžini na osem enakih delov, potem pa se za drugopišcal (ton g) kos kovine podaljša za osmino prve; na ta nacin sebosta razlikovali po višini za en ton. 
Na enak nacin je treba tretjo pišcal (ton f) podaljšati za osminodolžine druge pišcali,kar pomeni med njima razliko enega tona.Zacetrto pišcal (ton e) je treba prvo pišcal podaljšati za tretjino, karpomeni, da bo ton od prve nižji za kvarto, od tretje pa za polton.Peta [pišcal] (ton d) mora biti natanko za polovico prve daljša odprve, in tako dobimo cisto kvinto, od cetrte pišcali razlicno za en ton. Za osmino podaljšana peta pišcal bo dala šesto (ton c), mednjima pa bo spet en cel ton. Naprej se za tretjino cetrte pišcalipodaljša ta ista cetrta pišcal,od cesar dobimo spet kvarto,ki je protiseksti nižja za pol tona (ton h). 
Osma [pišcal] (ton a) meri natancno dvakratno dolžino prve, odkatere se razlikuje za cisto oktavo, ki jo vedno sestavljata kvarta inkvinta. Procedura se potem nadaljuje z istimi razmerji zaporedomaod druge pišcali do oktave. S tako dobljenimi sedmimi toni oktaveje mogoce igrati vsako pesem navzgor in navzdol,seveda po rednihvajah. 
Potrebno je posebej paziti na razdalje med toni,saj bi [igranje na]predolge pišcali dalo prenizke tone, ki bi jih bilo treba potem predzacetkom [nove] melodije spet zvišati. Natancno je treba tudiuskladiti prvo lestvico pišcali z drugo.Vseeno je v primerjavi s temitežje narediti pišcali za hidraulos, ki jih tudi ni lahko vzdrževati. 
Sapnica, na katero se pišcali nasadijo, mora biti kvadratna alipravokotna z eno daljšo stranjo.V njenem zgornjem delu so za vsakton posebej globoko vrezani kanalcki, po katerih zrak pride dovsake od lukenj. Najdaljša pišcal se vsadi v sredino [sapnice?], vkatero na štirih mestih zrak vpihavata oba mehova. Malo predenzrak iz mehov pride [preko sapnice] v zgoraj omenjeno pišcal, jenamešcen zbiralni aparat dvoroge oblike z odprtino,ki se v sapnemkanalu zapre ali odpre z [enosmernim] pokrovom iz bakra aliželeza. 
Vrhnji pokrov sapnice je izdelan iz tankih in ravno zglajenih desk.Luknje na njih so razporejene zaporedoma v ravnih vrstah, ki somed seboj ustrezno oddaljene, število lukenj pa ustreza številupišcali. Pod vsako od teh desk je še ena deska, ki je pravokotna nanajdaljšo pišcal, vendar ni nepropustna/negibna, ampak [skozi posamezne luknje] prepušca zrak. V ležišca v sapnici se [pravokotno] glede na zgornje deske naprej in nazaj pomikajotanke, plošcate, ravne in natancno izdelane ventilne dešcice. Njihove luknje se ocitno pokrivajo s posameznimi enakimi luknjami prej omenjenih gibljivih desk. 
Za zatesnitev špranj, ki ob tem nastanejo, in zato, da je mogoceventilne dešcice vseeno premikati, se sapnico z ventili v njihovihležišcih prelije s tekocim svincem.Tako ostanejo ventili gibljivi.
Nanjo [sapnico] so pišcali postavljene tako, da se njihova velikostpovecuje od organistove desne proti levi. Nad vsakim ventilom pa ni nujno, da so postavljene le posamezne ali po dve pišcali enakedolžine in s tem istega tona, ampak jih je lahko poljubno veliko,tudi po pet ali deset na vsakega od 15-ih ventilov,oziroma odvisnood tega,kako je izdelano. 

Treba je narediti tudi preostalo mehaniko, in sicer se pred sapnicooziroma prej omenjene ventilne plošcice pritrdi lesene palcke, ki so,gledano od strani, v obliki kotnika, in jih je po številu enako kotventilov.Vsaka od teh palck ima na vrhu polkrožno železno kljukico,ki je s podobno kljukico na vrhu ventilne plošcice povezana s žico.Ob pritisku na tako tipko povezovalna žica potegne tanko ventilnoplošcico iz lesene sapnice in s tem uskladi položaj lukenj [za prehodzraka v pišcal]. 
Vedno je treba paziti, da med sestavnimi deli sapnice ni špranj,skozi katere bi uhajal zrak.Na lesene plošcice pa se dvakrat napišejocrke abecede takole: A.B.C.D.E.F.G.A.B.C.D.E.F.G.A, tako da organist hitro ve, katero tipko mora pritisniti. Te pišcali soprimerne tudi za hidraulus, ce spodaj namestimo polno posodovode, ki potem pritiska zrak,da ta piha skozi pišcali. 
***** 
Ce kdo želi poznati mere in nacin izdelave orgel,si je treba najprejzamisliti osem pišcali usklajene dolžine in premera (višineuglasitve?). Te pridejo [postavljene] tako, da bosta najvecja innajmanjša pišcal vsaka na svojem koncu. Najprej izdelamo prvo(spodnjo) pišcal, ki je poljubno dolga ali kratka. Za drugo pišcal (sekundo) razdelimo dolžino prve na devet delov in ji damo osemdelov. Enako tudi drugo pišcal razdelimo na devet delov in tretji(terci) damo osem delov. Za cetrto (kvarto) vzamemo prvo [meropišcali], ki jo razdelimo na štiri dele in ji damo tri. Potem cetrtopišcal razdelimo na devet delov in za peti (kvinti) damo osem delov.Peto razdelimo na devet delov in damo šesti (seksti) osem delov.Zasedmo (septimo) vzamemo cetrto pišcal, ki jo razdelimo na štiridele in ji damo tri dele. Sedmo pišcal razdelimo na devet delov inza osmo (oktavo) uporabimo osem delov. Ko je osma pišcalizdelana,se po enakem postopku pride od osme do petnajste pišcali(quintae decimae), ki je oktava oktave. Od petnajste naprej veljajoenaka pravila do enaindvajsete (vicesima prima), ki je oktava nadpetnajsto (superoktavo). 
Ko so mere na ta nacin dolocene, med skrajnima (glavnima)pišcalkama stoji ena manjša,ki se imenuje diapason (oktava),vse tripa so v sozvocju; ta meri dvakrat vec od zgornje in je [pol] krajša odspodnje. V primeru, da se manjša pišcal izgubi, kot je tu s crko Coznaceno na desetem mestu, se naredi manjkajoca pišcal na osnovimere nižjega C. Tako se tudi v vsakem primeru izgube [katere oddrugih pišcali] ravnamo po dobro znanih crkah in zapolnimopraznino,kot je bilo prikazano pri tonu C. 
Ce imamo bodisi dve pišcali enakega premera ali pa ima [daljša]premer dvakrat vecji, in je vecja dvakrat tako dolga kot manjša, bosozvocje za cisto oktavo narazen (diapason). Podobno je, ce jemanjša pišcal štirikrat krajša, njen premer pa tretjino prejšnje, bozvok za dve oktavi narazen.Ce vecja pišcal meri za celotno dolžinomanjše in še dodatno tretjino njene dolžine,ter ima premer tretjinonjenega premera, bo pela sozvocno v kvarti (diatessaron). Ce jevecja pišcal sestavljena iz dolžine in pol manjše in je notranjipremer polovico [premera vecje pišcali], dobimo kvinto (diapente).Ce vecja pišcal vsebuje dolžino manjše in še osmino njene dolžine,bo razlika en cel ton. Ce je vecja pišcal glede na manjšo dolga celonjeno dolžino in še dodatno šestnajstino njene dolžine, se razlikujeta za pol tona. 

De instrumento quodorganarium dicitur ­O glasbilu, ki se imenujeorgle 
Iz dela De diversis artibus oziroma Schedula diversarum artium, Capitulum IX.; 12.stol. 
Theophilus Presbyter (Rugerus?) 
Pišcali 
Izdelovalec orgel mora najprej vedeti, kakšne velikosti bodonajgloblje,srednje in visoko zvenece pišcali.Potem si izdela železendrog okroglega premera, ki mora biti tako dolg, kot bodo dolgepišcali,neporozne površine in natancno gladko poliran.Drog morabiti na enem delu debelejši in [povsem na koncu] nekolikoporezkan, da je mogoce nanj pravokotno natakniti železno rocico,podobno leseni rocici vrtalnika. Druga stran okroglega droga jetanjša in povsem spodaj enakega premera kot spodnji premer [nog]pišcali, katere bo postavil na sapnico. 
Potem vzame plošco cistega in gladkega bakra, in ga tako stanjša,da se vtis nohta pozna na drugi strani plošce. Ko nanjo najprejzariše kroj, in baker odreže za najdaljšo pišcal, to je najglobljo, ki jirece basovska, na mestu, kjer šablona doloca, da bo precnovstavljeno pišcalno jedro,s pomocjo spajkalnika narahlo nanese cin,in sicer za debelino travne bilke. En vzdolžni rob plošce obrusi znotranje strani, drugega pa pod nasprotnim kotom po zunanjemrobu, in robova na tanko pocini. Pred cinjenjem baker zmernosegreje in obrušene površine na tanko namaže s tekoco jelovosmolo,ker se tako cin lažje in hitreje veže. 
Ko bakreno plošco pripravi, jo ukrivi okrog okroglega železnegadroga in tesno zveže s srednjedebelo železno žico tako, da sepocinjena robova med seboj stakneta. Povezovalno žico najprejvdene v majhno luknjo, ki je na stanjšani strani droga, jo spiralnoovije okrog,potem pa isto naredi na drugem koncu ovite plošce terjo koncno dobro pritrdi. Potem vse skupaj, torej plošco, ki jeukrivljena na železni drog in katere robova se natancno prilegata, položi na kovaško ognjišce na razbeljeno oglje, na kateregapomocnik narahlo tlaci zrak. V desni roki drži palico, v katero je vnjen razcepljen del na majhni krpi zavit košcek smole. V levi rokiima daljši kos tankega tolcenega cina, in takoj ko se pišcal segrejein rdece zažari,s krpo,v kateri se topi smola,namaže spoj in pristavicin.Ta se takoj stopi in pomocnik previdno spajka robova skupaj. 

Slika 7.Poskus prikaza stožcastega droga za glajenje pišcali,oblikovanja jedra in ust.(Theobald: Technik und Kunsthandwerk,1933). 
Ko je ta postopek dokoncan in se pišcal ohladi, železni drogvstavijo v napravo, ki je podobna stružnici. Na drog nataknejopravokotno rocico, železno žico pa odstranijo. Medtem ko enaoseba suce drog, druga z obema rokama v rokavicah tesno zgrabipišcal tako,da ta ostane pri miru,notranji drog pa se vrti.To delatadokler pišcal ne dobi popolne oblike in zgleda lepo okrogla kot bibila postružena. Okrogel drog potem vzamejo ven iz pišcali, ki jona sredini za dva prsta pod in nad odprtino ust poravnajo spritiskom kladiva srednje velikosti. 
Pišcalno jedro je izdelano iz nekoliko debelejšega bakra v oblikipolkroga. Po robu je predhodno nanesen cin na nacin, ki je bilopisan pri robu pišcali. Jedro potem vstavijo na višino spodnjegaroba pišcalnih ust tako, da je povsem pravokotno in ni na nobenistrani nagnjeno ne gor ne dol.Za spajkanje je dobro imeti spajkalnoželezo ustrezne širine in oblike prilegajoce se pišcalnemu jedru.Med segrevanjem na jedro pristavlja manjše kose cina in nekajsmole ter previdno premika spajkalnik okrog tako, da jedro nezdrkne stran, a vseeno zadosti hitro, da je vroc cin na polkrožni delnanesen brez prekinitev, skozi katere bi potem uhajal zrak, razenseveda na mestu ust. 
Ko je to delo opravljeno,pihnejo skozi cev,najprej narahlo,potempa mocneje in na koncu zelo mocno, ter po posluhu dolocijo, kakobo pišcal uglašena. Ce želijo, da bo zvocno mocnejša, spodnjoodprtino [noge] pustijo vecjo, ce želijo bolj nežen zvok, odprtinomalo zožijo.Vse pišcali so narejene na ta nacin,vsaki posamezni padolžino prilagodijo od jedra navzgor glede na navodila in usmeritve, medtem ko so pišcali navzdol od jedra vse enake višinein enake debeline. 

Sapnica 
Preden se zacne izdelava sapnice, na katero so potem nasajenepišcali, se je potrebno odlociti, ali bo ta lesena ali bakrena. Ce bo iz lesa, vzamemo dva dobro presušena kosa platanovine. Dolgamorata biti dva in pol cevlja in nekoliko širša od enega cevlja,debela pa eden štiri debeline prsta,drugi pa dva.Les mora biti brezgrc in drugih napak. 
Kosa se zložita drug na drugega. Na sredini spodnje stranidebelejše deske se izdolbe kvadratna odprtina širine 4 prste, ki seobrobi z enakim lesom v debelini in višini enega prsta, v kateregabo vsajen sapni kanal. Po zgornji površini se izdelajo kanali, kivodijo od omenjene kvadratne odprtine, in bo po njih lahko zrakprišel do pišcali. Druga deska, ki predstavlja pokrov, ima s spodnjestrani precno izdolbene vzporedne utore na sedmih ali osmih enakooddaljenih mestih.Vanje se položi natancno prilegajoce drsnike, kijih zlahka vlecemo noter ali ven, hkrati pa tako zatesnjene, da zrakna spojih ne uhaja. Z zgornje strani se do vsakega od spodnjihkanalckov navrtajo okrogle luknje,ki naj bodo raje nekoliko širše odnjih. Na vsako pritrdiš še lesen nastavek, ki ga prevrtaš tako, da sedo spodnje deske vidi prostor, skozi katerega bo zrak prišel dopišcali. Luknje na nastavkih služijo za postavitev in pritrditevpišcali.Na sprednji strani sapnice je treba kanalcke razširiti v oblikiokna, da se bodo vanje položeni drsniki lahko premikali noter inven. Poleg tega na mestu zgoraj omenjenih kanalckov v drsniknarediš odprtine kvadratne oblike v velikosti dveh prstov, skozikatere bo šel zrak iz spodnjega v zgornji del. Ko bodo drsnikipotisnjeni navznoter, bo prehod zraka zaprt, ce bodo potegnjeniven,bo prehod prost. 
Na vsakem nastavku, ki je pritrjen nad drsniki, se po ustreznemrazporedu napravi tolikšno število lukenj, kot ustreza celotnemuštevilu pišcali pišcalne vrste.Vanje se nasadijo tako,da stojijo trdno,in da lahko s spodnje strani vanje prihaja zrak.Celo vsakega drsnika je treba oznaciti s crkami lestvice, da vsak lahko prebere in ugotovivišino tona, oziroma za kateri ton gre. Na vsakem drsniku je blizusprednjega konca izdolbena ozka reža, dolga polovico dolžinemalega prsta.Skozi vsako režo posebej na sredini vsakega kanalckasega bakren žebelj z veliko glavo,in sicer tako,da je pribit v smeri zzgornje deske sapnice navzdol do spodnje.Namen tega žeblja je,dadrsniku onemogoca, da bi ga pri igranju orgel povsem izvlekli izsapnice. 

Slika 8.Sapnica in drsni mehanizem ventilov.(RekonstrukcijaSmith, Theophilus -on diverse arts, 1963). 
Ko je vse tako izdelano, je treba dva vecja lesena kosa, kipredstavljata sapnico,zlepiti skupaj s kazeinskim lepilom.Potem šenatancno krožno obdelajo in prilagodijo nastavke,ki so nad drsniki,in v katere bodo postavljene pišcali. 

Mehovje 
Za izdelavo zbiralnika sape je treba na podoben nacin kot zgorajsestaviti dva kosa platanovine.Dolga morata biti po en cevelj,en bodebel za pedenj, drugi za tri prste. Na enem koncu sta zaokroženav obliki šcita v širini cevlja in pol,na drugi strani ravno prirezana inza dlan široka. Ko sta kosa lesa tako obdelana, da se med sebojdobro prilegata, na zaokroženo stran debelejše deske izreži tolikolukenj, kot jih je potrebno glede na število polnilnih mehov, naravni strani pa eno vecjo luknjo. Potem od vsake manjše luknjeizdolbi kanal do velike,skozi katero bodo vsi polnilni mehovi imeliskupno izvodilo.Obe deski zlepi s kazeinskim lepilom in ju krog in krog ovij z mocnim in na novo tkanim lanenim platnom, ki si gaprej namocil v nekaj enakega lepila, da se vse skupaj dobro sprime.Izdelaj tudi mocne železne spone,ki jih po vsej površini pociniš,daso odporne na rjo. Z dolgimi pocinjenimi žeblji z velikimi glavamispone pritrdiš tako,da pribiti skozi par luknjic trdno povezujejo obedeski z vrha in od spodaj. 
Potem najdi ukrivljen kos dobre in zdrave hrastovine,pri kateri jekrivina na eni strani ravno podaljšana za en cevelj, na drugi pa zadva. Na vsaki strani ga zavrtaj z dolgim svedrom, s katerim se sicervrtajo kolesa pri plugu.Ker pa se ti dve izvrtini zaradi ukrivljenostikosa ne moreta združiti, si naredi železno orodje z jajcastozaobljeno konico in na dolgem rocaju, ki je ob konici nekolikoukrivljen. Konico segrevaj in z njo izžgi luknjo v ukrivljen kanaldokler se vrtini z obeh strani lepo ne združita. Ko je luknjapripravljena, leseni kos pravokotno odreži v velikosti dlani, torejtoliko, da se bo cev prilegala ravnemu delu sapnega zbiralnika. 

Slika 8.Mehova in zbiralnik sape z ukrivljenim sapnimkanalom.(Theobald: Technik und Kunsthandwerk,1933). 
Potem daljši ravni del tega prevrtanega kosa lesa pritrdi na odprtinona dnu sapnice, ki je tako zarezana, da se cev vanjo lahko vtakne znekoliko pritiska. Ta spoj mora biti tako tesen, da ne more nitinajmanjša sapa uiti iz kanala.Na podoben nacin pritrdi drug koneccevi v sapni zbiralnik in vse lesene dele zlepi s kazeinskim lepilom.S platnom ovij celotno cev in vse skupaj, ter spoje še posebej, okujz trakom bakrene plocevine, ki naj bo širši kot je sam rob spoja. 
Ko vse izdelaš in celotne orgle želiš namestiti v zidno nišo tako,da iz notranjosti samostanske cerkve ne bo vidno drugega kot pokrov sapnice s pišcalmi,in s tem namenom tudi mehovje postavišza steno, moraš sapnico obrniti tako, da se drsni ventili vlecejo vtisto stran,kjer so mehovi.V steno naredi še vdolbino,kjer bo lahkosedel organist,ki naj ima sedež urejen tako,da bo noge dal na sapnizbiralnik. Na sredini te vdolbine je treba skozi zid prebiti šekvadratno odprtino.Skoznjo se vidi,kako sta namešcena sapnica inpišcalje, in sicer sta zrakotesno pritrjena nad sapnim zbiralnikom,ki je spodaj dobro pritrjen v zidno odprtino in v zid uravnoteženooprt s pomocjo dveh dolgih železnih palic. Pred odprtino soobešena lesena vrata, ki zaprta s kljucavnico in kljuko preprecujejovsakomur, da bi ugotovil, kaj je za njimi, ce mu tega nihce nerazkrije. 
Na zunanji strani je nad orglami na lesen okvir napeto debeloplatno v obliki manjšega šotora, ki ga je mogoce spustiti s stropanavzdol in tako prepreciti nabiranja umazanije na orglah. Z vrvjo,ki je spretno napeljana preko škripca tik pod stropom,je tak pokrovmogoce dvigniti v casu,ko orgle igrajo.Ko je glasbe konec,se šotorponovno spusti nanje. Vrhnji del tega šotora je s pomocjo štirihnotranjih palic piramidasto dvignjen. Na vrhu je lesen obroc, vkaterega je vrv pritrjena. Mehovje in konstrukcija, v katero jenamešceno, se prilagodi glede na možnosti v prostoru. 

Bakrena sapnica in njeni mehovi 
Najprej doloci dolžino in širino sapnice glede na nacrtovanoštevilo pišcali. Potem iz dobro pregnetene gline pripravi kalup, inko se posuši, ga natancno obreži na želeno velikost. Prevleci ga zvoskom in previdno zgladi z valjckom,ki je ob straneh vsajen v dveleseni palici enake velikosti. Potem v ta vosek izreži kanalcke zadrsnike in odprtino, skozi katero bo vanje prihajal zrak. Ko sozracni kanalcki in odprtine izdelane, jih pokrij z glino in ponovipostopek še dvakrat. Ko je kalup posušen, ga izreži na enak nacin,kot je zgoraj opisano za kadilnico (na drugem mestu). 
Podobno v glini oblikuješ mehovni zbiralnik, kjer se kanalckinavzdol širijo kot korenine drevesa, zgoraj pa združijo v enoizvodilo.Ko je vse to natancno oznaceno,kanalcke z nožem izrežešin jih preliješ z voskom,kot je bilo opisano zgoraj. 
Ko sapnico uliješ,vanjo na mestih pod drsniki enakomerno pritrditolceno bakreno plošco, in sicer en prst nad dnom tako, da bododrsniki lepo umešceni in se bodo lahko gladko premikali ven innoter. Preko drsnikov nanesi tanko plast gline in na vso sapnico skupaj nalij stopljenega svinca,od drsnikov,ki so spodaj,pa prav dozgornjega roba. Ko je vse lepo napravljeno, previdno odstranisvinceni odlitek, oznaci mesto odprtin za pišcali, najprej nadrsnikih in potem na svincenem pokrovu,in koncno zelo natancnoprevrtaj svincen pokrov z ostrim orodjem ali vrtalnikom. Poddrsniki narediš zracne odprtine, vsakega postaviš nazaj na njegovomesto ter vse skupaj pokriješ s svincenim pokrovom. Z udarjanjemkladiva združiš sapnico tako, da zrak ne more uhajati drugje razenskozi luknje, v katere so nasajene pišcali. 
Ko je odlit še zbiralnik sape in izvodilo vsakega posameznegapolnilnega meha nataknjeno v prikljucne odprtine, je sapni kanaltreba pritrditi na spodnji del sapnice in dobro prispajkati tako, dazrak prosto prehaja le do ventilov, ne more pa na noben nacindrugje uhajati.Na vrh vsakega meha se naredi ozka zareza,v katerose obesi tanka plošcica bakra, ki [kot povratni ventil] enostranskozapira prehajanje zraka.Ko mehove pritisnemo,se plošcica umaknenavzgor in sapa ima prosto pot ven. Ko pa se mehove dvigne znamenom polnjenja zraka v sapnico, se plošcica tesno prisloni kizvodilu in preprecuje zraku,ki je že bil vpihan, pot nazaj. 

Slika 8.Naslovnica angleškega prevodaTheophilovega dela De diversis artibus iz leta 1847. 


Descriptio instrumenti – Opis inštrumentov 
(tehnicni del) 
Henricus Arnault de Zuvolis (Arnaut de Zwolle), 15. stol. 
[129A] Prikaz kroja,ki služi kot osnova za izdelavo orgel [pišcali]in klavikorda. 
Burdoni,srednja lega, visoka lega. 


Slika 9.Arnault,folio 129 (gallica.bnf.fr). 

[129 B
] (prikaz klavikorda, ni prevedeno) 
[129 C] Naj navedem, da je dolžina pišcalne noge lahko povsempoljubna, le osnovna pravila je treba upoštevati. Poleg tega izrez zaspodnjo odprtino noge meri ravno toliko, kot polkrog pod zgornjoustno. 
Tu je prikazana velikost plošce za prvo in najvecjo pišcal; [ostale]bodo izdelane po zgornji shemi.
Druga oblika (nacin) vtisnjenih ustnic.
Odprtina za vstop sape,ki se na crtkanem mestu stisne. 
[129 D] Kroj se pripravi po naslednji formuli: 3.3.p.-3.3.p.-3. 
3. p. -3. p. -3. 3. p. -3. 3. p. -3. p. To pomeni, da vzameš dolžinotelesa najgloblje zvenece pišcali, ki je na sliki oznacena z M in N,ter jo razdeliš na tri enake dele. Tretjinsko tocko, ki je bližje Moznaciš z A, predstavlja pa polton fis; tocko, ki je bližje N, pa jepolton fis.Ta postopek je v formuli oznacen s prvo številko 3.Sledikorak 3.p.,kar pomeni 'na tri dele',oziroma,da razdeliš prej nastalotretjino med A in N na tri enake dele.Eno od teh tretjin prenesi nadaljico med A in M ter tocko oznaci s crko B; ta predstavlja ton cis.Na enak nacin je oznacena delitev ostalih delov.Tako razdaljo BNrazdelimo na 3 dele, del CN pa prav tako na tri.Del, ki nastane odC do M oznacimo s crko D in predstavlja ton dis. Tako nadaljujemo, dokler ne dobimo vseh tonov lestvice, tocke pa sooznacene abecedno do vkljucno crke L.Tako je postopek zakljucenin dobimo dolžine vseh pišcali do tona f'. 
Ko so vse tocke oznacene s crkami abecede zaporedoma dovkljucno crke L, na enak nacin razdelimo še naslednje razdalje dof'', in potem še navzgor po enakem principu. Tako, ce na primerželimo dobiti mero za fis'',razdelimo dolžino [prej dolocenega] fis'na dva enaka dela, saj sredina natancno doloca oktavo; ostale tone[v oktavah] potem dolocimo na isti nacin do katerekoli višineželimo. 
V osnovi gre torej za to, da je oktava kateregakoli tona vednonatancna polovica dolžine [pišcali] osnovnega tona. Vse to je tudirazvidno iz diagrama z merami. 
Na risbi je dolžina prve pišcali, torej MN, razdeljena na 6 delov(nekateri jo razdelijo na 7 delov in prav tako tudi širino na 7 delov,od katerih dva dela dolocijo kot širino ust). Ce vzamemo šestinekot obseg,je to oznaceno z MO. 
V tem primeru širino [kroja oz. plošce, t.j. bodocega obsegapišcali] razdelimo na 6 delov in na ožji strani oznacimo s crkamaNP. Vzdolžna crta OP, ki je narisana zgoraj, doloca obsege ostalihpišcali. Na precni (pokoncni) crti najvecje pišcali (MO) oddelimošestino obsega in narišemo vzdolžno crto QR, ki oznacuje deležobsega, namenjen pišcalnim ustom. Potem zaporedoma narišemopremer vsake pišcali s po dvema ravnima crtama, ki prikazujetanjihovo širino. Naslednje je, da preko obeh ravnih crt narišemopokoncne crte, ki predstavljajo obseg vsake posamezne pišcali,razdalja od zacetne crte (MO) pa predstavlja dolžino telesa pišcali[višino zracnega stolpca] izbranega registra. 
Ker pa se pišcali [ko so namešcene na sapnici] med seboj ne smejostikati, je treba med njimi pustiti nekaj prostora. Zato je precni crtiNP in MO treba razdeliti na 8 delov in ju povezati z vzdolžno crto.S to crto bomo tudi na ostalih precnih [pokoncnih] crtah dobiliosmine obsegov pišcali: dve osmini skupaj (torej 1/4) ustrezataširini ust posamezne pišcali, polovica te osmine pa višino ust. Petosmin od prej dolocenih predstavlja velikost splošcitve, torej[zgornje] ustnice. Te splošcitve za vsako pišcal posebej s šestilomzarišemo kot polkrog, pri cemer upoštevamo širino ust. Premerpolkrožne splošcitve na spodnji strani je treba prilagoditi obsegupišcalne noge, skozi katero v pišcal pride zrak. Ostale podrobnostiso razvidne s slike. 
[130 A] Tu je narisana spodnja stran sapnice,na kateri bo pišcaljev obliki mitre. Risba zgornje strani je na naslednji strani. 
kanalcki posameznih tonov niso narisani vzporedno [s klaviaturo],zato sem pri nekaterih s peresom oznacil šecrtico, h katerim tonom klaviature, ki so spodaj napisani, pripadajo.Kanalcki morajo vsak k svojemu tonu voditi naravnost, ne glede nato,ce pri tem niso povsem pravokotni na rob sapnice. 
[130 C] Izpostavimo naj, da je tonske kanale s spodnje stranisapnice treba pokriti z gladkim belim usnjem, ki mora biti dobronapeto in potem mocno prilepljeno s pomocjo stiskalnice. Tudiluknje za palicno mehaniko, ki so na zunanji strani debelejše, skoziokvir sapnice pa tanke, morajo biti znotraj sapnice pokrite z belimusnjem,ki je na les trdno a gibko prilepljeno.Z drobno palico,ki jespredaj zaokrožena, se skozi luknjico na prej prilepljeno usnjepritisne tako, da se usnje primerno izboci v stožcaste pulpete.Tudiventili morajo biti na tisti strani, na kateri so pritrjeni cez režotonskega kanala,prevleceni z belim usnjem.Podobno morajo biti z 



Slika 10.Arnault,folio 130 (gallica.bnf.fr). 
belim usnjem tesno prelepljeni vsi kanali v spodnjem delu sapnicein vsi v njenem zgornjem delu. Pri vseh postopkih lepljenja jepomembno, da se lepilo vedno nanese na zunanjo stran kože, tja,kjer je bila dlaka in je bolj gladka,saj se usnje tako bolje prime.Kjerje usnja ob pulpetah prevec, se ga primerno obreže. Potem se obadela sapnice, ki imata znotraj sapnicne komore usnje, zlepitaskupaj.Na koncu je treba pousnjiti še robove pokrova,s katerim bosapnica zaprta, in sicer tako tesno, da zrak ne bo uhajal ven. 
[130 D] Pri portativih se izdela dvojni meh, ki je podobenkovaškemu. Namešcen je pod klaviaturo, kjer je s spodnje stranitudi pritrjen. Naj povemo, da je pri portativih mogoce narediti takšen meh,da je dovajanje sape neprekinjeno.Takšna izvedba imanamrec še vmesno plošco z vgrajenim enosmernim ventilom.Medtem ko zgornji del meha po sapnem kanalu pošilja zrak vsapnico, ga skozi omenjeni enosmerni ventil prejema od spodnjegameha. 

[130 E] Spodnjo stran sapnice je na robu od crke A do B trebanatancno in enakomerno razdeliti na toliko delov, kolikor bo vseh tonov, torej celih in poltonov skupaj. Delitev se oznaci s pikami.Potem se crta od C do D razdeli na toliko enakih delov,kot bo celih tonov, ter enako oznaci s pikami. Poltone je potem treba razdelitimed cele tone glede na njihovo pravo mesto. Ko je to narejeno, ještevilo delov na crti CD s tako nastalimi poltoni enako kot številože prej oznacenih poltonov na crti AB. Potem se zariše ravne crteod crte AB do vsake tocke tona ali poltona. Te crte predstavljajonacrt za izdelavo kanalckov, ki potem vodijo zrak od ventilov dopišcali. Na teh mestih izdolbemo spodnjo stran zgornje plošce 


Slika 11.Arnault,folio 130v (gallica.bnf.fr). 
sapnice pri vsakih orglah, ne glede na to, kakšne oblike so. Pazitije treba na to,da so na tej predstavitveni skici kanalcki na zacetni(levi) strani krajši in morajo ustrezati kanalckom na spodnjemdelu sapnice. Podobno morajo tudi daljši kanalcki ustrezatirazporedu pišcali na drugi strani pišcalne deske. Posamezneventile oziroma njihove usnjene pregibne dele se potem nalepi nacrto AB, cez te usnjene pregibe pa se po celi dolžini doda lesenaletvica, da so ventili bolj trdno vpeti na svoj prostor. Letvica najse med posameznimi ventili pribije z drobnimi žeblji,da se ne bomogla bocno premikati. 
[130v A] Tonski kanali za tone h, c, cis, d, dis, e, fis, g, gis, h, c',a'', skupaj 12 tonov, bodo zgoraj podaljšani na samostojnopišcalno desko. Kanalcki za zgornjo plošco sapnice pa bodo vprimeru orgel, ki imajo procelje oblikovano v mitro, speljaninekoliko drugace,bolj zapleteno.Teh je skupaj 22,konkretno f,a,b,cis',d',dis',e',f',fis',g',gis',a',b',h',c'',cis'',d'',dis'',e'',f'',fis'',g''. 
[130vB] Ce hocemo pišcal trdno spajkati,je treba vzeti 2 funtadobro precišcenega cina in 1 funt cistega svinca. Skupaj jutopimo do azurno modre barve ali dokler se zlitina ne zacnepeniti.Takrat dodamo unco živega srebra in s palico ali železomdobro mešamo približno 2 minuti. Po želji dodamo pol unce alimalo manj cistega cina v prahu. Ogibati se je treba param, saj ježivo srebro strupeno. 




[130v C] V primeru tukaj [narisane razporeditve pišcali] se vsikanalcki, ki so vrezani v spodnjo površino zgornje deske sapnicelepo pokrivajo z nasadnimi luknjami za pišcali na zgornji površinite deske. 
[130v D] Vzmet je oblikovana in namešcena tako, da se pravokotno zaviti konec zgornjega kraka vsadi v telo ventila, drugikrak pa v zarezo,ki je narejena v letev pod ventili.Bolje je,ce ventiliniso preširoki, ampak da so bolj visoki, kar lesu [ventila] tudipreprecuje, da bi se krivil. 


Slika 13.V Arnaultovih zapisih so opisana tudi druga glasbilas tipkami (gallica.bnf.fr). 

Slika14.Proceljegotskihorgel. Slika15.Sestavamikstur. 

Tractatus de musica -Zapis o glasbi 
iz dela Liber viginti artium,15.stol. 
Pavel Židek – Paulus Paulirinus de Praga 
Klavikord je podolgovato glasbilo v obliki nizkega zaboja, nakaterem so napete podvojene kovinske strune. Spredaj so tipke, odkaterih ene kažejo cel, druge pa na pol tona, medtem kot so krajše(tipke) za nižaje. Skupaj s svojo pedalno klaviaturo omogocajoustrezno pripravo pri ucenju orgel in podobnih (glasbil),saj vsak,kise dobro nauci tega glasbila, osvoji tudi tehniko drugih. Prav takoje to glasbilo, ob katerem na primeren nacin osvojimo umevanjesozvocja. 
Klavicembalo je glasbilo s cudovito mehko sozvocnostjo. Imakovinske strune za vsak glas posebej in spredaj tipke kot pri orglah.Ob pritisku na tipko trzamo na vpete strune skladno z glasbenimmodusom. Pri vstopu in zadržku vsakega medsebojno razlicnegatona in zvena je podoben udarjanju klavikorda,le da zveni mehkejein glasneje. 
Dulce melos je izvotljeno precej podolgovato glasbilo, ki ima navrhnji strani kovinske strune, ki dajejo znacilne in privlacne zvokein zvene.Ob pritisku na jezicasto tipko trdo peresce na kratko udariali trza (struno) v kateremkoli modusu. Dulce melos podobnomehko in zvocno poje samostojno ali zadovolji v sozvocju zdrugimi (glasbili). 
Harfa je trikotno oblikovano glasbilo s crevesnimi strunami. Obbrenkanju z nohti po mnenju Orfeja, ki je njen prvi izumitelj, sezvok harfe sliši zelo dalec, dalj kot katerokoli drugo glasbilo zizjemo trobente,orgel in portativa.Lahko se druži z vsemi drugimiglasbili, saj lahko trza bolj ali manj glasno. 
Orgle so glasbilo s pišcalmi, ki so podobno razporejene kotpastirske (sirinks) in stojijo pokoncno. Kot clovek s sapo skozisapnik,tu iz pravega meha mocna sapa do pišcali ali burdona pridepreko sapnice s kanalcki. Z ustreznimi prsti se pritiska na tipke, kiso spredaj in imajo navadno jezicasto obliko, ter na pedale, ki se (znogo) pritisnejo za mogocne tone.To glasbilo se sliši v cerkvah,kjer pri petju vpeljejo ustrezen modus, po potrebi pa s tem glasbilommed njimi na kratko naredijo prehod. 
Portativ je manjše glasbilo, podobno orglam a le z enim mehom.Ce pritiskamo na tipke, zapoje. Od orgel se razlikuje po manjšizvocni moci in po tem, da ga je mogoce nositi v roki. Glasovi soubrani kot pri orglah.Kdor zna igrati orgle,zna tudi na to glasbilo;obratno pa ne, saj je zahtev pri orglah vec kot pri portativu. 
Zvoncki so glasbilo iz kovinske zlitine z majhnim premerom.Obudarjanju z udarjalko (kembljem) iz zlitine dajo kovinski zvenrazlicnih višin.Najglasnejši so spodaj,ki so širši,zgoraj pa so manjšis carobnim in bolj prodornim zvokom.To glasbilo lahko v sozvocjedružimo z razlicnimi drugimi glasbili, kot so citre (lutnja, lira),psalterij, dulce melos, klavicimbale ali orgle. 
Virginal je glasbilo enake oblike kot klavikord. Ima kovinskestrune, ki zvenijo kot klavicembalo, in jih je skupaj 32. Obudarjanju po tipkah prijetno zvenijo celi toni in poltoni.Virginal seimenuje zato, ker kot devica, zveni z nežnimi in neizstopajocimizvoki. 
[I]nnportile je prijetno glasbilo, ki je na zadnji strani (orgelski)pozitiv,spredaj pa so strune podobne kot pri klavicembalu,le da sonapete pokoncno. V sredini so za obe strani tipke, s pomocjokaterih se ob udarcu nanje oglasita oba glasova v sorazmerju.Primerjamo ga lahko z drugimi portativi,saj ima svoje ime,vendarje zaradi (pridruženega) klavicembala v svojem zvoku glasnejši inpolnejši. 

Liber viginti artium, izvirnik lista 161 (jbc.bj.uj.edu.pl). 
Anticni in srednjeveški spisi o orglah – spremna beseda in komentar k prevodom
Jurij Dobravec 
De hydraulicis – O orglah z vodnim uravnalnikom 
(Marcus Vitruvius Pollio) 
Na osnovi posvetila cesarju Avgustu zgodovinarji domnevajo, daje bil Vitruvijev spis O arhitekturi napisan le nekaj desetletij predkršcanstvom in tako predstavlja najstarejši znani traktat s podrocjagradbeništva, ki vsebuje tudi zapise o naravoslovju in umetnosti.Izvirnik ni znan. Najstarejši prepis v karolinški minuskuli, izkaterega verjetno izhajajo tudi mnoge razlicice in fragmenti,je iz 1.pol. 9 stol. Zapušcino knjižnice Karla Velikega hrani Britanskaknjižnica pod oznako Harley 2767. Celoten spis sestavlja desetknjig; pnevmatske naprave so opisane v deseti.Tiskane razlicice soznane s konca 15. stol.V 16. stol. so jih tudi ilustrirali.Vec izvodoviz tega casa se je ohranilo v knjižnici turjaških grofov Auerspergov,ki so jo do ljubljanskega potresa 1895 hranili v nekdanjem knežjemdvorcu na Novem trgu, kjer zdaj stoji NUK, potem pa na Dunaju.Leta 1982 so knjižnico razprodali na dražbi. 
Vitruvius je bil vojaški prefekt. O življenju je mogoce sklepati lena osnovi njegovega spisa O arhitekturi. Celo dodatka imenu,Marcus in Pollio, sta kasnejšega izvora. Njegovo edino delopredstavlja teoretski temelj današnjemu gradbeništvu in jenavdihovale številne inženirje in umetnike od renesanse do danes. 
Osmo poglavje desete knjige obravnava uravnalnik zracnega tlaka,ki v primeru orgel pišcalim dovaja enakomerno sapo in takoomogoca ubrano igranje. Med organologi ni enotnega mnenja, aliVitruvij pod nazivom hydraulis oziroma hydraulicis opisuje istoglasbilo kot ga zgodovina pozna pri Ktesibiju iz Aleksandrije, ki ježivel dobri dve desetletji prej. 
Celotno Vitruvijevo delo je v slovenšcini izšlo 2010. Prevedel gaje arhitekt Fedja Košir. Besedilo o orglah v Ecce organvm! jerazlagalno. Poleg karolinškega izvirnika upošteva tudi prevodefragmentov ali celote v druge evropske jezike in se pri besednihzvezah naslanja na komentarje raziskovalcev anticnih orgel. 

...a......’ ........atas.e..– Izdelava orgel z vodnim uravnalnikom
(Heron iz Aleksandrije – .... . ..e.a.d.e..) 
Obdobje življenja grškega ucenjaka Herona so zgodovinarjiugotovili na osnovi Luninega mrka, ki ga je opazoval in opisal vletu 62. V svojih delih poroca o takratni znanosti, od teorije spodrocij geometrije,optike,mehanike do prakse vojaških naprav inraznih avtomatov. Nekatera njegova dela so se ohranila v izvirnigršcini, druga v arabskih prevodih. Grška besedila odlikujepreprost in razumljiv jezik, zaradi cesar nekateri zgodovinarjidvomijo v njegovo strokovnost. 
Pnevmatika obsega dve knjigi, kjer opisuje npr. mehanske lutke,pojoce mehanske pticke, vodomete, avtomatska vrata in množicodrugih zanimivih pnevmatskih in hidravlicnih naprav. Vecinaorganologov danes soglaša, da je v poglavju 76 opisal orgle svojegadavnega predhodnika in somešcana Ktesibija, oziroma, da gre za'izboljšano' razlicico glasbila 
Prvi tiskani prevod je bil italijanski in je izšel v Bologni 1547.Mnoge razlicice in prevodi, ki neredko odstopajo od izvirnika, senaslanjajo na prvi latinski natis iz leta 1575. Danes kot osnova zaprevode velja grško besedilo, ki je v delu Veterum Mathematicorum Opera izšlo v Parizu 1693. Slovensko besedilo je pripravljeno obprimerjavi nemškega in angleškega prevoda. 

De fistulis organicis quomodo fiant – Kako se izdelajo orgelske pišcali 
(Neimenovani avtor, Bern) 
Rokopisno besedilo, ki naj bi izviralo iz 10. stol, je bilo najdenošele sredi druge polovice 19. stol. P. A. Schubiger ga je skupaj znemškim prevodom objavil leta 1876,ko ga je bil leto prej opazil vkatalogu Catalogus codicum bernensium Bernske biblioteke.Vsaj dveroki sta napisali besedila na vec listih,ki jih je nemogoce sestaviti vsmiselno zaporedje.Tudi logika besedil ponekod ni povsem jasna. 
Orgle obravnava sedem krajših besedil, ki so ponekod zelopodobna tisocletje starejšemu traktatu Vitruvija Pollia, delovanjeklaviature pa je opisano podobno kot pri Heronovemu besedilu.Podrugi strani so fragmenti iz nekaterih arhivov enaki ali zelopodobni besedila duhovnika Theophila. 

De instrumento quod organarium dicitur ­O glasbilu, ki se imenuje orgle
(Theophilus Presbyter) 
Najstarejši rokopis besedil o 'raznih umetnostih', Codex 2527, vtreh knjigah hrani Avstrijska narodna knjižnica na Dunaju. Drugarazlicica je v Avgustovi knjižnici v Wolfenbüttlu na SpodnjemSaškem. Prva knjiga opisuje slikarske tehnike, druga govori oizdelavi in barvanju stekla, tretja pa o izdelkih iz kovine, predvsemzlata.Tu je tudi opis izdelave posameznih delov orgel. V nasprotjus prvima dvema, kjer avtor na posameznih mestih ni povsem jasen,velja tretja za strokovno zelo zanesljivo. 
Besedilo je po strukturi in vsebini zelo podobno besedilu neznanega avtorja iz Berna. Mnogi zato domnevajo, da gre mordaza istega avtorja, verjetno meniha Rogerja iz Helmarshausna,oziroma za adaptacijo ali celo ponaredek. Identiteta pisca Theophilusa namrec ni znana, njegovo ime pa je psevdonim. 

Descriptio instrumenti – Opis inštrumentov 
(Henricus Arnault de Zuvolis) 
Zahodni, predvsem nemški raziskovalci, podpis mojstra Arnaultapogosto precrkujejo v Arnaut de Zwolle, kar naj bi pomenilo, da jeizhajal iz hanzeatskega mesta Zwolle na Nizozemskem, ki so gaokrog leta 800 ustanovili vojaki Karla Velikega. Njegov naziv se jedejansko glasil Magister Henricus Arnault, Medicus Alemannusde Zuvolis.V prvi tretjini 15.stol.je služil kot zdravnik in astronomna dvoru Filipa Dobrega v Dijonu, ki je danes v Franciji. PeterWilliams njegovo poreklo uvršca na Ceško, v mesto Stvolny, znemško razlicico imena Zwollen oziroma latinsko Zuvolis. Ceško poreklo bi lahko pomenilo dolocene povezave z Arnoldom Schlickom,ki je bil po mnenju nekaterih prav tako ceškega porekla. 
Zapiski Arnaultove znanstvene delavnice so nastali med 1440 in1465 in obsegajo razlicne tehnicne naprave tistega casa, meddrugim tudi lutnjo in vec glasbil s tipkami. Kot je znano, HenricusArnault sam ni bil izdelovalec orgel,ampak je kot raziskovalec risalnacrte raznih naprav, ki so jih obrtniki izdelovali v okoljih, kjer ježivel. 
Besedilo z razlicnih vidikov obravnava 10 orgel, od tega dvaportativa in pozitiv. Pri ostalih gre za vecje pozitive ali prave orgle, ki jih avtor tudi krajevno opredeli.Vsaj štiri od opisanih orgel so t.i.miksturne orgle,druge pa že imajo miksturo deljeno na posamezneregistre. Pri pozitivu izstopajo skice in opisi prenosnega glasbila,kjer so pišcali postavljene v obliki mitre, in drugega, kjer so pišcalikromaticno.Vsebina listov z opisi orgel je naslednja: 
-strani 123v–124r vsebuje dispozicijo pozitiva s 195 pišcalmi,prikaterem »...zvocne milobe ni mogoce primerjati z nicemer pod soncem.« 
-list 127r–127v govori o merah pišcali in (verjetno) jezicnikih,
-na a strani 130 je podroben opis sapnic. Skicirani sta dve, insicer s spodnje strani: ena za obliko mitre in druga zakromaticni razpored pišcali. Arnault višino in obseg oznaci zH–a2 oziroma H-f2, 
-zadaj, na 130r, je opis izdelave kovinske plošce in znacilnostispajke, 
-cez celo stran 131r je risba procelja, razdelilne plošce inklaviature orgel z obsegom H–f2. Zadaj, na 131v so dispozicijetreh orgel,ene od njih iz kraja Salins, 
-stran 131 ima tudi prilepljen dodatek z opisom tenorske pišcaliin drugimi opisi, 
-na listih 132v–134r so dispozicije razlicnih orgel in nekajzanimivosti, ki kažejo na prehodno obdobje od miksturnih naregistrske orgle,
-list 134v navaja mere flavtnega registra v cerkvi Notre Dame vDijonu, 135r pa pri istih orglah opiše mehovje. 
G. Le Cerf in E. R. Labande sta 1932 izdala komentirano besedilo LesTraite´'Henri-Arnaut de Zwolle et de divers anonymes, 
sdms. B.N. Latin 7295. Prevod organoloških besedil v nemšcino je1966 organiziral Karl Bormann in objavil kot prilogo delu Die gotische Orgel von Halberstadt. Posamezne stavke je skušal v anglešcino komentirati Peter Williams. Kljub nekajnedoslednostim, ki jih ugotavljajo organologi, in nejasnosti tedajrazvijajocega se tehnicnega jezika, vecina besedil lepo prikazujetehniko in tehnologijo takratne izdelave glasbil. 
Posebnost vsebine Arnaultovega snopica so izvirne risbe, katerihmere so v proporcih in ne v kakšnem izbranem merilu,in podrobnitehnicni opisi, vkljucno z dispozicijami nekaterih takratnih orgel.Opazna je tudi iznajdljivost avtorjev.Na primer vecslojnost sapniceoziroma pišcalne deske na njej je ponazorjena tako, da sta risbidveh plasti portativa II naslikani na istem mestu zrcalno na dvehstraneh iste listne pole. Orgle in portativi so sicer podrobno obdelani in služijo danes kot ena od pomembnih podlag prirekonstrukciji glasbil. 
Za slovensko organologijo je zanimivo, da klaviatura portativa IIkaže 31 tipk v obsegu od H do f2, kar je prav enako kot na freskiMojstra Bolfganga na Mirni na Dolenjskem iz leta 1463.Obseg 31poltonov povsem sovpada tudi z obsegi ohranjenih zapisov socasnepoznosrednjeveške glasbe, npr. Buxheim Orgelbuch iz 1475 terRobertsbridge Codex in Codex Faenza s konca 14.stol. 
Slovensko besedilo je pripravljeno na osnovi prepisa izvirnelatinšcine ter s pomocjo francoskega in nemškega prevoda.Uporabljeni so komentarji in razlage Petra Williamsa in KarlaBormanna. 

Tractatus de musica -Zapis o glasbi 
(Pavel Židek – Paulus Paulirinus de Praga) 
Univerzitetna Biblioteka Jagiellonska v poljskem Krakovu hraniedini rokopis obsežne enciklopedije Liber viginti artium, knjigodvajsetih umetnosti. Dejansko jih obravnava petnajst: gramatiko,logiko, retoriko, aritmetiko, astronomijo in koledarje, glasbo,zoologijo, botaniko, mineralogijo,topografijo, geografijo, medicino,metafiziko, teologijo in pravo. Pavel Židek, ceški ucenjak 15. stol.,jo je spisal v svojih poznih letih, ko se je po akademskih inpoliticnih službah v Padovi,Pragi in Krakovu umaknil v Plzen.Delrokopisa je dvojezicen ceško-latinski, zato danes jezikoslovcemsluži kot referenca za srednjeveško cešcino. Domnevno je besedilobilo zakljuceno leta 1463; inicialke k posameznim geslom so dodalikasneje,vendar dela niso dokoncali. 
Od skupaj 359 folijev enciklopedije jih je deset posvecenih glasbi.Glasbila so opisana brez inicialk (na naslovnici naše revije sododane). Mnoga njihova imena so drugacna od socasnih naevropskem zahodu,in šele iz opisa je mogoce prepoznati,za katerogre, oziroma, da gre za manj znano. Med glasbili s tipkami je npr.(I)nnportile,ocitno razlicica klaviorgel,za katere niti ne vemo,ce jeprva crka res i. Muzikologi kot posebnost izpostavljajo tudi zapis(P)ortatiw, ki seveda ni latinski. 
V slovenski prevod so vkljucena glasbila s tipkami in opisi drugihglasbil,kjer so omenjene orgle. 

Uporabljena besedila 
Pred prevajanjem anticnih in srednjeveških rokopisov smo pogosto postavljeni pred dilemo, katero besedilo vzeti za osnovo.Dejstvo je, da izvirnikov obicajno ni, prepisi raznih rokopisnihdelavnic po samostanih ali gradovih pa imajo besedila spremenjena,drugace sestavljena in razporejena, ali prikrojena glede na potrebe.Neredko so se prepisovalci skušali držati novejših pravopisov,prejšnjerazlicice pa zato slovnicno popravljali. Smisel se pri slovnicnihpopravkih lahko izgubi tudi zaradi nerazumevanja vsebine. 
Pricujoca poslovenjena besedila so prakticno razlagalni prevodi.To pomeni, da besedilo poleg neposrednega prestavljanja besed vdomac jezik tudi prakticno osmislijo. Pri tem igra izjemnopomembno vlogo strokovno izrazoslovje, ki je prevajalcu danes navoljo v Orgelskem slovarju,ki med 23 jeziki vsebuje tudi latinšcinoin slovenšcino. Kot komparativna pomoc lahko služijo razlicniprevodi v druge jezike, ki pa jih je treba predhodno kriticnopresoditi, oziroma ugotoviti strokovno ozadje prevajalcev. 
Mnoga latinska besedila so danes prosto dostopna na spletu,vendar vecina zgolj povzema tiskane prevode iz druge polovice 19.ali prve polovice 20. stol. V primerih vec razlicic se je treba tudiodlociti za eno, saj je koncni cilj razumljivost bralcem in bralkam.Za slovenska besedila so bila tako uporabljena besedila, ki so bilaobjavljena v delih iz naslednjega seznama. 
Vitruvius: Vitruv, Zehn Bücher über Architektur – Lateinisch und Deutsch. Darmstadt, 1964.Spletna stran Bibliothecaaugustana (www.hs-augsburg.de).
Hero: Markovits,Michael. Die Orgel im Altertum. Leiden, 2003, 102–104. Bern: Nef,Walter. Der sogenannte Berner Orgeltraktat. Acta Musicologica,Vol. 20 (1948),pp.10–20. Theophilus: Dodwell, C. R.Theophilus, De Diversis Artibus. London, 1961, 142–150.Židek: Reiss, Josef. Pauli Paulirini de Praga Tractatus de musica.Zeitschrift für Musikwissenschaft 7 (1924-25), 261–64. 
Razlage in komentarji k izvirnim besedilom,ter odprte dileme,kiostajajo tudi pri slovenšcini,so objavljene v naslednjem gradivu: 
Apel,Willi. The history of keyboard music to 1700 (dopolnjen izvirnik in prevod Hans Tischler). Bloomington,1972. 
Bormann,Karl. Die gotische Orgel zu Halberstadt: Eine Studie uber
mittelalterlichen Orgelbau. Berlin, 1966. Dodwell, C. R. Theophilus, De Diversis Artibus. London, 1961. Le Cerf & E.R. Labande. Les traités d'Henri-Arnault de Zwolle et 
de divers anonymes.Paris, 1932. Markovits,Michael. Die Orgel im Altertum.Leiden,2003. Perrault M. Les Dix livres d'architecture de Vitruve , corrigez et
traduits nouvellement en françois avec des notes et des figures.
Paris, 1684. Perrot,Jean. L'orgue de ses origines hellénistiques ŕ la fin du XIIIe sičcle. Paris, 1965. Sachs,Klaus-Jürgen. Mensura fistularum Die Mensurierung derOrgelpfeifen im Mittelalter. Stuttgart,1970. Williams, Peter. The Organ in Western Culture 750-1250.Cambridge,1993.Woodcroft,Bennet. Hero of Alexandria. London,1851. 

Sklep 
Za današnje izvajanje gotske in renesancne glasbe, ki postaja vsebolj popularna,so zelo vabljive ideje,da bi glasbila rekonstruirali.Vzadnjem obdobju poznamo množico takšnih poskusov. Pravzapravse zdi, da stara glasba na novejših glasbilih sploh ne more zvenetiavtenticno. Osnova za rekonstrukcijo so tako lahko predvsempodrobni opisi in nazorne upodobitve,zapisane v tedanjih casih. 
Vendar mnogi znanstveniki in izvajalci ugotavljajo, da vernerekonstrukcije obicajno niso posebej uporabne. Zato vse boljprodira spoznanje, da je smiselno pristati v dolocene kompromise.To pomeni, da ima funkcionalno glasbilo, ki je izdelano po staremvzoru,npr.pišcalje po eni sliki ali opisu,klaviaturo po drugem,mehin sapnico po tretjem, okvir in okrasje po cetrtem. Koncno podoboda glasbilu izdelovalec, ki stare tehnologije izdelave morda poznaali pa ne, upošteva ali ne. Prevedeni spisi so tako le ena od možnihpodlag, s pomocjo katerih se lahko približamo glasbenemu okusunekdanjih casov. 
Na koncu seveda šteje izvedena glasba, ob kateri smo dandanesposlušalci zahtevni v sodobnem smislu.