Št. 95. V Gorici, dne 29. novembra 1898. Izhaja dvakrat na teden r Štirih tedanjih, in siser: vsak torek in petek, /jutranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^^^^m-^ . - ____ »Gospodarskim Listom" s kako drago uredniško ^_^^H^^. <*^lflHLW '.*^flflL^LW. JHI ^^^^^^^^¦k .^^^^^^^^^ _fl_^_^_^_^_^_W _^_^K na dom _^_^_^^^^^_^_ft _^_^L^^^^_^_^ »¦»^P^'^-^-^ a^L^LA leto....... ^V ^H i^V ^^H flv^ ^^_B a^a^H ^^L ^* U ¦¦ ¦¦ Si fl^B . PosamiCne Številke 6 kr. ^^^^^^. ^_H* ^^m HI aW^a^at Naročnino .sprejema upmvaistvo v Gosposki itltci" ^^^^^ft^-.. .... ..J^^L, ^^B ^^| a^V ^^K Stv. !t v Gorici v --Goriški Tiskarni« A. Gabrsčefc. vsak .- ^^^^^k ^HT ^H ^H J^V ^H dan od 8. ure zjutraj do i), zvečer; ob nedeljah pa od _^ ^^^^^ I^H a^H BH a^LV TAmV do ure. >*a naročila brez doposluue HH ^^A WaM 1-H VflB flU ¦¦B VVM ne VMv MVfl VAVA _VM| VMm #¦¦ ¦¦¦¦¦MHtBB »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» ^¦¦¦h^^^Kfv ^¦¦B^^bSF ^Ha^_c«la^BW flBVflBBBBBH ^^^^H^^^^F ^^¦¦¦¦¦¦Sr ^^¦¦HBBBBr AVA^^^^^TAVA in »Primorec. prodajata vjlorici vjto- ^^^¦¦^^^ ' ^^^¦Hl'^ ^^¦¦¦¦^^ _aHF ifli bakarai Schuarz v Šolski ulici m Jellersitz v ' - - ^^a^*-" anM ^V Nunski ulici; — v Trstu v tobafcarni Lnvrenčič na /'l*»»Jt-«—-fc-t S_.JM.».S_*A trgu della Cas«rma in Pipan v ulici Ponte della Fabbiu. (VCCGmO IZCISlIlJGJ. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In naPOd! «Gor. Tiskarna* A. Tefeij XXVIII. Uredništvo in oduravuištro se nahaja v Gosposki ulici §t 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. nre predpoldne. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj .se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. „___ Oglasi in poslanica so racunijo po perit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. voaka vrsta. Vegkvat po pogodbi. — Večje črke po prostom. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna" A. Gabršeek tiska in zalaga razen »Sočo. in »Primorca, še »Slovansko knjižnico'', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 30 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« so racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Izjava. Nesrečno divjanja iz učiteljskih krogov- v Slov. Narodu je doseglo a o i o s t a s t' n v rit u n e c v številki od sobote. Psovk, zavijanja in lažij proti - Šoti sami tu niti ne omenjamo, ker je vse le pljuska v vodo in nas pusta povsem hladnokrvno. No kar so tiče temeljev nase domače politike, v de/.»,lni avtonomiji in nasproti tržaški vladi, je pa stopil -Narod s svojimi dopisniki popolnoma v s l u ž h o n aj s r d i t e jsepu 1 a-h o u s i v a i u v 1 a d o. 1< a .< o n s k i >p!< 'kurji in vlada ne bi smeli u a j 11 z a k u p e s u h t; g a /.lat a in e d S i o v e nci tak e g a list a. k a k o r j •• N a r od. l>i»lej so šli primor>kemti lahonstvu na roko le najbolj sovražni nam nemški listi, v prvi vrsti T:».j»*spošla •: niti Netie ri\ Prcsse • jim ni vselej vsi rezala. V s e t »• p a j e p r e k (i s i I »Narod", kajti v rioheumu teh listov s«* niso še tako resramuo zavračale temeljne ¦/. a h I i- v •• g o r i s k i h SI o v e n <¦ e v. li.i, niti -Oorrieiv in - SenliijolJa nista do dej s tolikim cinizmom smešila zali-lev '-'ori-kili Slovencev, kakor je to .-ti.ril • Narod od soboie v dopisu „z (Jonskega*. T a k o m o r e pihati le prodana podla duša brez i s k r e n a r o d u e č a s t i, a priobčo-vali jih more le list. ki je prodan 1 a h o u s l vil i n v I a d i! N a r o d > smeši pojem eelokup-nosti dežele, ki je uveljavljen tudi glede ua šolstvo po vsej Avstriji, tudi na Kranjskem, le na Goriškem ne, jemlje v zaščito laške lopove in barabe i!), katere baje hočemo mi Slovesi« i -odreti na meh-, da njim na škodo svoje ljud-tvo zbrihlamo > in predlaira dva deželna šolska zaloga: enega */a sloven>ke in drugega za iarlau-ke okraje. iT a m i se i se j e bi la /e spo- v e i a v neki li e. k r. u i a v ah! K;iko je prišel zdaj do nje »Narod* H tvdprile oči. o slepci, ki tdedate, pa ne vidite!) Ali v Narod- je šel še dalje! Vzel je v svojo obrambo tudi e. kr. namestnika (1 o e s s a, češ: niti slovenski namestnik ne bi mo^el drugače govorili, ko je nagovarjal ljudstvo proti po-litiski taktiki slovenskega dezeinozbor-skega kluba. Nam se pero krči, besede nam ne gredo na papir, katere je priobčil < Narod- v obrambo lahonstva in vlade na Primorskem. To radikalno glasilo se je vrglo z židovsko nesramnostjo tudi na -S o Co>, češ, ona seje srd in sovraštvo med narodnostima, katere posledico padajo na našo glavo. Mi, ki bijemo uprav obupen boj proti divjajočonm lahonstvu, no imamo poguma dovolj, da imenujemo vse lopovščine proti nam s približno pravimi naslovi imamo zdaj od ¦ Naroda* svarilo, da bi morali bili bolj krotki, bolj obzirni in „bolj olikanega Iona'". S takimi ljudmi in s -Slov. Narodom • je od lega dopisa dalje n e-mogoča vsaka stvarna polemika. Polomi/ovali smo pošteno in odkrito, dokler smo mislili, &,-. imamo posla s Slovenci: z ljudmi pa, ki pisarijo hujše nego v s ji k prodan izdajalec se ne bomo več resno bavili. To je naša izjava, kalero naj sprejme na znanje ves slovenski narod.' - O veliki večini našega učileljstva pa gojimo prepričanje, da nima ni najmanjše krivde na vseh teh prežalosluih pojavih. Upamo tudi, da se v kratkem prepriča, kako neumestni, kako krivični so bili vsi ti izbruhi proti poslancem in «Soči >, ki več delajo nego s m e j o p o v e d a t i. In s tem končamo! Uredništvo .Soče". I) o s l a v e k. — O a h s t inenci v deželnem zboru poreče¦¦¦> a prihodnjič zadnjo besedo. Opozarjamo na to «So-čine- čitatelje, ker bo od naše strani pravde konec. Kar porečemo, bo veljalo za prosojevanje sedanjega položaja Slovencev v deželi. Naš položaj. S E w * m y IL R«««* U *•*•» Kri»twOvik. AX<:t.KŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravskl. (Drugi zvezek). (Dalj*). ŠESTA KNJIGA. Okolo poludne je nastal naliv, pa ni razgrnil navala Ijudij; nasprotno je on postat Cinutaije Številnejši, čimdaije trušnejši. Dovolili so si celo obrekovati Pilata — s početka Uho, potetn glasno, tu pa tam so je cula celo kaka kletev*. Ben-IIur je vzdržal Galilejce, da niso kazali nezadovoljnosti. Vedel je, da rimska škornja obdrži zmago nad vsemi drugimi ob-ziri, in da konec tega spora je blizu. Pilat je samo Čakat, da bi mu židje dali povod in opravičenje k uporabi nasilja. S svojim zbactanjem so mu dali k temu priliko. Zares so se v kratkem zatuli odmevi udarcev, ?.a njimi pa stok bolesti in krik besnote. V tolpi je zavrelo. Oni, ki so bili zmlej, so rinili naprej, oni h srede so hoteli pririti venkaj, pa so se vzajemno potiskali dalje. * * -Agramer Tagblatt« od Četrtka se bavi v posebnem članku, datovanem iz Gorice, o goriških razmerah na sploh. (List zasluži priznanja in razširjanja med nami, ker se pogosloma spomni Primorja). Vidi se Clan-kurju, da pozna temeljito naše razmero, ker pove marsikatero britko resnico, kako se postopa v Primerja s Slovenci in kako z Italijani, in še marsikaj drugega, kar smo tudi mi >,e pogosloma povdarjali in pretre-savali. Nekaj važnejših recij pa omenjamo tako: Ko je bil Badeni leta 1801». v Gorici, je uplival vsled pr.prošenj slovenskih poslancev pri merodajnih italijanskih krogih, da bi se določilo za slovensko mestno ljudsko šolo kako drugo poslopje, ker Katinellijeva vojašnica za to ni sposobna. Italijani so obljubili sicer, ker jim je v odškodnino Badeni ponudil most čez Sočo, da bo po njem ITur-lanija združena z Gorico. Primernega poslopja za slovensko mestno šolo slavni naš magistrat še vedno ni dobil, temveč so je proglasila za sposobno bivša Katinellijeva vojašnica, katero so vojaki pred leti zapustili radi vlažnosti in drugih nedoslalkov. Za to, ker je poslopje nezdravo, vlažno, in ker je jako oddaljeno od mesta, zato naj služi sedaj po določbah Italijanov, katerim so se pridružili v poslednjem času še gospoda na upravnem sodišču na Dunaju, za šolo slovenskim otrokom! Lopovščino, katere so uganjali in katere še uganjajo italijani s slovensko mestno šolo v Gorici, so take, da jasno kažejo, kakošni barbari v polnem pomenu besedo so listi, ki trde, da so sinovi „avitc colture*. Primernega poslopja za slovensko mestno Šolo ni, ker jo hočejo popolnoma odpraviti, pač pa se stekajo v državne proračune doneski za most čez Sočo. Lansko leto je bilo zanj določenih 10.000 gld., letos jih je vloženih v proračun za t. 1899. kar 100.000 gU. in tako se nabere v kratkem 3G0.O0O gld., kolikor je potreba za most in menda za druge reči, katere so v zvezi ž njim. Badeni je šel, prišli so drugi ,krmitarji državne ladje", ki poznajo le še nameravani most čez Sočo, a se ne brigajo več, da bi Tisoč glasov je izražalo nakrat vprašanja, in ker nihče ni imel časa niti razuma odgovarjati, je nastal nepopisljiv strah. Ben-IIur je ohranil hladno kri. ,Ali vidiš kaj?" je vprašal jednega izmed galilejskih mladeničev. „Ne!« ,Čakaj. Dvignem te kvišku.* Pograbil ga je ter dvignil nad svojo glavo s takšno lahkoto, kakor bi bil kak otrok. »Nu in kaj je tam?" ,Sedaj vidim", je dejal Galilejce. „r;e-koliko Ijudij, oboroženih z bati, ki bijejo naše. Oblečeni so po židovsko, toda na Vsemogočnega Boga, pes naj bom, če niso to preoblečeni Rimljani... Njihovi bati padajo kakor cepci po človeških glavah...! Evo, vrgli so na tla jednega izmed rabinov, sivega starca. Ne prizanašajo nikomur!" Ben-Hur postavi mladenča na tla. .Možje iz Galileje!" je zaklical, »to je Pilatovo maslo! Ako me hočete ubogati, pa se maščujemo nad temi nočimniki." „Govori, govori! Poslušamo." Pogumnejši so rinili naprej na boj. .Umaknimo se k vratom", zaničuje jim Juda. .Drevesa, ki jih je zasadil Herod, da-siruvno ni imel pravice jih saditi, pridejo nam prav sedaj." prisilili mestni magistrat goriški, naj preskrbi za slovenske otroke primerno poslopje. Vedno po stavi metodi! Italijani dobe, kar hočejo, Slovencem se je pa zopet reklo, da za njihove otroke je že dobra Katinellijeva vojašnica !! Italijani so si že leta 1896. mislili: E, kaj, recimo, da damo drugo poslopje otrokom „ščavov", — dano besede tako ni treba držati, — da le dobimo most! Čez par let se razmere spremene, šolo ovržemo, most pa ostane! Za to že poskrbimo. Res, kakor so ugibali, tako se godi..... Na novi dovozni cesti h kolodvoru za tovorne reči, v najtesnejši bližini z že obstoječimi milnicami, je postavil magistrat novo mitnico, na kateri treba plačati donesek, ka* kor pri prvih; prizadeti krogi soprotestovali proti temu, potem se jo govorilo, da je utok ugodno rešen tako, da bi dovozuiki plačevali milni no lo po enkrat, ali tiste rešitve ni na »lan. Najbrže spi »spanje pravičnega" v kakem zaprašenem pultu v pisarni knko c. kr. oblasti! Na milnicah pa še vedno pobirajo slovenski denar!!...... Člankar se dotika tudi vlado, katera stori za Italijane vse, za Slovane v Prhnorju pa nič! Pripoveduje, kako se 5<5 trudil Hi-n al d i ni (nepozabnega spomina!}, dobili na Krasu za časa zadnjih deželnozborskih volitev na svojo stran dva slovenska poslanca, katera naj bi bila hodila v goriški deželni zbortla-čanil Italijanom in vladi. Ali zmotil se je mož, kakor za njim tudi grof GoCss, ki je po Soški dolini preganjal slovenske poslance v deželni zbor. Tudi to ni šlo; zato se je vlada oprijela učiteljskega gibanja, katero utegne tudi izkoristili za se proti slovenski stvari na Goriškem; koliko plačila dobo za to učitelji, raz-vidijo sami svoj čas, če se uresničijo vla-dino nakane. Povdarjali je le potreba, da vlada je vse skozi na strani Italijanov in njihovih poslancev, o katerih pa je znano, da nočejo nič slišali o deželnem šolskem zalogu in tudi ne o povišanju plač učiteljem! — Zalo pa udri po slovenskih poslancih! ( O znanih -izgredih" v Batujah pravi, da so bili naperjeni proti .nekemu znanemu irredentistu, ki je bil že obsojen radi razžaljenja Njeg. Veličanstva, in ki Vsi so kakor jeden mož planili k zidu. Nekateri so lomili debelejše veje, drugi, močnejši, so pulili drevesa s koreninami vred. Oboroživši se tako, so sli pogumno na boj. Med tem časom je na prostoru zmešnjava naraščala čimdalje bolj. Razlegal seje stok, krič in kletev. Nezavedna in osup-nena druhal je bežala k vratom. .K zidu!" zapove Ben-IIur, ,k zidu! Spustite dalje to čredo plašljivcev !* Na ta način so se umaknili gnječi in ko je tolpa narasla, so dospeli na trg. „Za menoj sedaj! Držite se skupaj!" je klical Ben-IIur. Sami niso vedeli, kako in kedaj so se udali njegovemu povelju. Šel je naprej ter delal pol v naglici sestavljenemu oddelku. Ko so Rimljani, mahajoči z bati na desno in na levo ter rogajoči se druhali — ki jim je kot podsekano klasje padala k nogam — drli neprestano naprej, so prišli kmalu pred borilce, pripravljene na boj. Njih začudenje je bilo veliko. Prileteli so udarci z jedne in z druge strani. Nasprotniki so besno udarili drug na drugega, ker jih je podžigalo k boju plemensko sovraštvo, ter se junaško borili. Vendar nobeden Rimljan, niti Galilejce, ni bil zmožen, kosali se z Ben-Hurom. Onje znal ne samo udarili sam, marveč tudi odbijati udarce. Ob enem pa je tudi pazil na gibanje svojih tovarišev ter se nahajal vedno tam, kjer so najbolj potrebovali njegovo pomoč. Bil je isio tako »zboren poveljnik kakor borilec. Njegov bojni krik je bil spodbuda za svojce, pa grožnja za sovražnika. Rimljan je, videči, da bo4o premagani, so jeli umikati se k stebričju. Vročekrvni Galileje! so jih hoteli poditi k pragu palače, toda Ben-IIur jih je pridržal. »Stojte!* jim j zakliče. -Tam prihaja centurij s stražo: oni imajo meče in ščite, pred njimi ne vzdržimo. Storili smo svojo dolžnost. Sedaj pa nazaj k vratom, ako se da." In znovič so ga poslušali. Toda skoro na vsakem koraku so se spotikali ob ljudi, ležeče na tleh; nekateri so ječali ter prosili pomoči, drugi pa so ležali kakor mrtvi. Vendar vsi na tem bojišču niso bili židje. To je bila Ben-Hurovih tovarišev jedrna tolažba. Ko je četa šla mimo centurija, stoječega pri vratih, se jej jame rimski vojščak posmehovati. r »Ha, junaki!" je dejal. -Kako to, da so si izraelski psi drznili na vojake! A kakšno je njihovo orožje!" Ben-Hur mu ni ostal dolžen odgovora. SOČA (Večerno izdanje). Izliuja dvakrat na teden r Štirih tedanjih, in iaer: vsak torek in petek, /jutranje izdanje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ,Go«podarskiin Ustom« in s kako drago uredniško zredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3-— četrt leta.......» 1-50 . Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki "nln^* itv. i* v Gorici v ^Goriški Tiskarni« A. Gabrsček. vsak lan od 8. ure zjutraj do i). zvečer; ob nedeljah pa od i. do 12. ure. >*» naročila brez doposluue naročnine te ne oziramo. * »PRIMOREC* izhaja neodvisno od «Soge» trikrat nesečno in stane vse leto g!d. l-20. . «S«ča» in »Primorec« se prodajata vJSpjrici ,vJ:o-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Sumhl ulici; — v Trstu v tobafcarni Lnvrenčič na trgu detla Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. ni hotel razobesili črne zastave*. Dalje: V Furlaniji so bile tudi demonstracije, pa nikdo se ni zmenil za nje, temveč je bilo „opro-šC enih več »rudečih* Italijanov, ki so bili obdotženi razžaljenja Njeg.VeliC* Vsekakor zanimivo! Če premišljaš kazni in pa oproščenja, pa pridei do takih mislij, katerih ne smeš izustiti, kaj še zapisati. To vse je prepovedano in skoro prepovedč nam še misliti. Ali kljubu vsemu pritisku naš narod v Primorju misli, in misli vedno več. Z neizbrisnimi črkami piše v njegovo dušo čas zgodbo o trpljenju* Vatero trpi. po krivici. Naš narod misli in ž i: m' misli olikano naše slovensko občinstvo, a misli vseh se iztekajo v en sam stavek, ki se glasi: Tako ne pojde ycč naprej! Baš zadnji čas, razni dogodki izza polupreteklega časa, marsikatero kruto postopanje s Slovenci na ljubo Italijanom in pa tista obečana in izpeljana »strenge Bestrafung", vse to približno in še marsikaj drugega je dalo mnogo misliti in iz teh mislij se. je rodil gorenji vsklik: Tako" ne pojde več napreji Stopi, kamor hočeš, med prosto ljudstvo ali pa med olikance, povsodi čuješ: „To je grozno, kar delajo s Slovenci v Primorju"; temu sledi zmajanje z glavo in konec je: „Ne, tako ne pojde več naprej, ni mogoče! Mera je polna!".... In na vsa taka dejstva se glasi kolbritka ironija okolnost, da je Slovencem ponujal grof Thun — »ministra"!! Vlada pa tira dalje svojo politiko. Povedali smo že svoj čas, da hoče na vsak način doseči deželni zbor v taki sestavi, da bo mogel zborovati brez Slovencev! Na to dela na vso kriplje ter se poslužuje okolnostij, kakor jej baš padejo v roko; samo proti Italijanom ne stori nikdar nič, ker bi bilo to v prilog Slovencem. Treba le, te pritisniti ob steno! Za to pa »avanzirajo" možje, kateri kažejo svojo uradno „gorečnost" o raznih prilikah proti Slovencem. Natlkomisar Prin-čič, ki gospodari v Gorici v podružni hiši tržaške namestniške palače, pojde baje med čiste Slovence za okrajnega glavarja tje, kamor pošljejo tudi laškega notarja Qua-rantotta. V namesfniški palači v Trstu so obnebje z nekaterimi zadnjimi imenovanji še bolj „počrniIi% kar ni bilo že poprej dosti »črno". V znamenju italijanščine in italijanskega duha se gospodari na sploh v Primorju, vsled česar lojalno sovansko, avtrijsko misleče prebivalstvo trpi krivice, — in mera je prekipela! Vse se maščuje na svetu, vsi grehi in tudi politiški grehi, katerih ima vlada v Primorju vse polno na vesti! Pride čas spoznanja, in morda se še pokesa vlada za svoje politiške grehe, kateri so dalekosežni za Italijane in Slovane v Primorju, za prve na dobri, za dr.ge na slabi strani, morda se še pokesa, da je zatirala in zanemarjala pošteni slovanski živelj v Primorju-ter podpirala oni, katerega zastopniki so že nebrojnokrat povedali, kam teži njihovo srce, a kljubu temu po ustih Malfattija še vedno povdarjajo, da »glede aspiracij Italijanov najvažnejši čiiiitelj v Avstriji je — slavna vlada!" K naSim na sploh zamotanim razmeram v Primorju, k inkviziciji, katera po vzorcu srednjeveških tiranij lepo cvete na Goriškem, v tisti deželici, kjer vlada— »ivelsche Ju-stiz", — kakor je pred kratkim rekla praška »Politik" glede napostopanje z izgredniki—denimo še naš posebni slovenski položaj, kateri se je pbqstril:v poslednjem času, ker nas v »središču Slovenije*? nočejo umeti, temveč še begajo že tako vzburjene duhove na Goriškem na škodo Slovencem in v hasek Italijanom ter vladi. Neslogo sejejo med naše ljudstvo od tam, od koder bi moralo prihajati pomirjenje, podprto na istinita dejstva v zvezi s splošnim našim položajem. Ali dobri, stvari gre končno zmaga, in za tt upamo, da tudi pripade njej zmaga, čeprav so naše razmere sedaj neugodne na vse|:čruY Ne rečemo nič več, temveč zaključujemo: Tako se godi Slovencem na Goriškem koncem »prosvitljenega* XIX. stoletja zadnje dal meseca novembra 1.1898!! Domače in razne novice. Z odgovorom pravosodnega ministra na interpelacijo našega drž. poslanca, preč. g. dr. Gregorčiča, se peča tudi goriška »Karjola*. Pravi, da je pokazal minister s svojim odgovorom nasproti Slovencem »la estrema benevolenza". — Ce se torej poravna kaka nam storjena krivica, smatrajo Italijani to za »estrema benevolenza". Za-vijači! '•• Dalje pravi: Zahteva se skoro, da bi »in un Foro italiano" (Kdo se ne smeje?!) se govorilo samo slovenski. Zopet zavijači! Mi zahtevamo samo to, kar tiče nam in drugega nič. Da se mora pri tem razrušiti kolikor toliko laška krivična prevlada, je umevno samo po sebi! Potem pa toži »Karjola8, britko toži: Ministerski predsednik pa ni hotel odgovoriti j na interpelacijo italijanskih poslancev glede na izgrede v Trstu, Nabrežini in v Devinu, pač pa je sumničil Trst, kakor bi bile tam bahantske veselice za čaka smrti pok. cesarice". Tako! Ni odgovoril sicer z besedo, ali tista »strenge Bestrafung", katero je obljubil italijanskim poslancem, ni izostala, temveč se je izpolnila v najhujši meri. Ali ni tu dovolj jasen odgovor?! Italijani pač smejo biti zadovoljni s tem odgovorom, ker se glasi prav po njihovih mislih, kakor da so ga oni sami narekovali. --------— Iz predmestja. — (Javna varnost v j Gorici). — Neki okoličan natn piše* dne 23. t. m; »V torek sem šel po opravkih po M a- | celski ulici. Mimo meno se pripodi tropica j slovenskih učencev 8-10 letnih dečkov iz Vrtojbe, Za njimi je drlo kakih 10 laških dečakov (12 14 letnih) tudi učencev, in sicer iz mosta. Ti so '"etali kamenje ! za slovenskimi otroki, ki jirn niso nič storili. Oboroženi so bili z pračamir eden je imel še celo oster, pili podoben čavelj na pa-palici pritrjen. (Aha. Lucheni jim je vzor! — »Fruh ubt sich, was Mcister werden \vill"). Jaz jih posvarim. Kaj so mi odvrnili? „B... šklaf, »ser,.o"! in začeli lučati kamenje za menoj. Kakor jajce debel kamen mi je prifrčal mimo ušes — malo je manjkalo, da ga nisem dobil v glavo. Enega dečka so podrli na tla in ga bili. j Neka »Slogina8 učenka je morala bežati pred kamenjem. In to —- kakor sem pozneje izvedel — se ponavlja dan za dnevom! Slovenski stariši iz Vrtojbe, so li upate pošiljati svoje otroke mimo take sodrge v šolo? Saj človek ni varen življenja! In že taki smrkovci počenjajo take reči, kaj bo ž I njimi še le, kedar dorastejo!? Kje je; redar- I stvo?! Spi____?! Bog varuj, da bi slovenski otroci kaj takega naredili; strašen krik bi zagnali la-honi. Ti »benjarninčki" pa smejo uganja.li. kar se jim poljubi!" Okoličan. Drug prijatelj našega lista nam piše tudi dne 23. t. m. ,. . ' »Pred kratkim je bilo v »Soči" pisano,' kako so nekateri učenci »avile collnre* ne- j kega 12 letnega učenca pretepli. i V torek ob 4. uri popoludne sem Šel | mimo Kapucinske cerkve, pa kaj zagledani? Nebroj goriške italijanske fakinaže v strganih hlačicah, od 0 — 13 let, luča kamenje in pretepa domov iz šole idoče učence (od 8—10 let stare) iz bližnje vasi Vrtojbe. Fakinaža je imela raznovrstno orodje s seboj. Eden je imel pilo, drugi kolec, vsi so pa bili oboroženi s pračami, s katerimi so v slov. dečke kamenje iučali. Vse te fakinaže je bifo okoli 15 ali še več, slovenskih otrok je bilo le 7. Ko sem poprašal nekega dečka, ki se je jokal (so ga namreč tepli in s kamnjem zadeli), ali se ta »štorija" večkrat ponavlja ali je bila takrat prvi krat, mi je rekel: Že dolgo časa, skoro en mesec, nas pridejo vsaki dan čakat in kamenje na nas lučat! Ko jih je hotel neki Slovenec pokarati, veste kaj mu so odgovorili ? Brut Šklaf, Serillo, cikorija itd. in so ga začeli lučati. To sem videl jaz s svojimi očmi in slišal s svojimi ušesi! Kam plovemo? Ako slavno redarstvo tu ne poseže vmes, potem kdo drugi ?" Torej kar dve pismi, ki potrjujeta dejstvo, kako surovo ravna laška „aadepolna8 mladina s slovenskimi otroki iz okolico. Kar čakat jih hodijo dan za dnevom z namenom, da jih tepo ter kamenjajo!! Ge bi izvrševalo naše slavno redarstvo [ svojo nalogo točno, tedaj bi bilo moralo že zdavnaj zapaziti to počenjanje laških barab! Toda pri nas je v vsakem pogledu tako* kaL kor nikjeri drugodi! Neki »peri" je podrl, kakor smo poročali, slovenskega učenca v Gosposki ulici na tla v blato; v bližini je stal neki redar, ki se je pa bore malo zmenil zato. Iz gorenjih dveh pisem pa je razvidno, kako surovo delajo s slovenskimi otroki v predmestju, ali nič ne čujemo, da bi jih varovali pred napadi oni činitelji, ki so v to svrho poklicani! V spomin nam ob tej priliki stopa početje z onim siromašnim slovenskim dečkom, katerega so bili obdolžili, da je odtrgal košček lepaka. Hitro je bilo rudarstvo na nogah in preganjali so ga ser, ter tje, čeprav ni ničesar storil! Ce slavno redarstvo dosedaj morda še ni vedelo (?) o teh lopovščinah mladine »avite eolture«, jih ve sedaj, in zato pričakujemo, da pogleda večkrat po označenih krajih ter pouči laške smrkovce, kako se imajo obnašati na cesti ter da imajo pustiti v miru slovenske otroke, kateri nikomur nič zalega ne store! Ali smemo upati, da prepreči slavno redarstvo za nadalje napade na slovenske otroke, ali moramo ostati Še za naprej v veri o »dvojni meri"?! I Če se takov barbarizem ne odpravi z goriških ulic in cesta prav v kratkem, po- I iščemo še drugih potov, da bodo oni, ki I so poklicani skrbeti za javno varnost, tudi res skrbeli za isto!! Pila, pra&i, kamenje itd., take in jednake reči rabijo laške smrkave barabe proti slovenskim otrokom! — To je orodje, katero nam d;i marsikaj misliti. Ce se že mladina poslužuje takih sredstev samo za to, da napada ž njimi mirne slovenske otroke, kaj bo takrat, kadar la mladina odraste?! Goriško lahonstvo pač lahko razvidi tu, koliko je vredna tista njihova »educa-zione", na kater> se ven in ven sklicujejo. Seveda, če laški otrok čuje iz ust sta-rišev samo psovke za Slovence, če se mu v šoli ne vceplja ljubezni do bljižnega, če vidi, kako so slovenski otroci zapostavljeni v mestu vsled lopovščin, katere uganja s slovensko [ mestno šolo visoka laška gospoda, tedaj misli | morda, da stori celo dobro delo, ako kamelja ali pa tepe in suje slovenske otroke! Moralni vzročitelji takih in jed-f nakih napadov pa so tisti, ki stoje | na čelu italijanskemu gibanju v deželi, tisti, ki ga podpirajo, tisti, ki imajo za Slovence samo žaljenja in Upreziranja ter ista s svojim uplivom vcepljajo dri ;im Italijanom v srce! I Ti Italijan?.-« prvaki in agitatorji ter I njihovi podpiratelji so moralni vzročitelji vseh sličnih napadov! In namesto, da bi se i odstranilo take živijo, jih vedno bolj pod-krepljajo od tam, od koder bi jih ne smeli, I od koder bi se moralo ravnati z vsemi jed- I nako!! Toda, žal, smo pač v Primorju.......... Goriško lahonstvo, ki se bije vedno ob prsi s svojo »avito culturo", pač sme bili ponosno i na svojo mladino, katera obeta biti dobra naslednica dosedanji laški taktiki v deželi, katera obeta »krotiti" Slovence v znamenji »pil", p r a č in kamenja, — tega »n a r o d-noga orožja" italijanskega!! I Na teh pojavili čestitamo goriškim la- honorn in ž njimi vsem njihovim podpira-teijem —¦ prijateljem po raznih privatnih itt neprivalnih hišah v Primorju. Ne škodilo bi prizadeti gospodi, če razmišljajo o tem: Kateri so večji hudo- ! delci, tisti, ki čakajo s pilami, pračami, | kamenjem mirne otroke z namenom, da jih napadejo, ali pa .isti, ki gredo kam brez orožja (en sam nedolžni »fovč" so našli!) zahtevat, naj se kdo odstrani iz tehtnih i vzrokov?! i KalhielHjeva vojašnica in njena od- daljenost tiri mesta! Nehote so je moraš spomniti, ko čitaš, kako delajo v predmestju s slovenskimi otroki i/, bližnje okolice. Kaj , bi bilo, če bi mestni slovenski starte« pošiljali v I Podlttrcn svoje otroke?! To bi imela opraviti laška fakinaža s pilami, pračami, kamenjem j itd., to bi bilo vesolje za sinčke »avite i eolture"...... I In slovenski olroei, ki bi hodili v strahu I pred laškimi barabami v šolo v Katinellijevo vojašnico, bi se vračali domov po Soli iz I nezdravih, vlažnih prostorov s kaljo bo- | lezni v telesu, povrh tega pa še topem' in | kamenjani!? Kdo torej naj pošilja svoje otroke v Podturen!! Velike in male oči. — Orožjiiski po-stajevodja in sedanji »titular-stražmešter* Grča je moral imeti strašno velike oči. da je videl batujskih "izgrednikov* kar — 1000. Poročal je — kakor je citati v zapisniku z i nadkomisarjem Pri uči čem »cino uber 1000 Kopte zahlende Menge (nach Angabe des G r č a)*, vsled česar seveda so prišli vojaki »na pomoč*. Poznamo tiste velike in male oči! Kadar se gre proti Slovencem, tedaj izvestna gospoda vidi vse podvojeno, a kaj, podvojeno, potrojeno, in če treba, še višje mullipticirnjo, samo, da se Slovence pokaže kot prave divjake, za katere ni drugega prostora kot temnice. To so tiste velike oči! Poznamo pa tudi male. Kadar se gre proti Slovencem v prilog Italijanom, tedaj izvestna gospoda na italijanski strani, čeprav je grešila ta hudo, ne vidi nič, ali pa skoro nič. Vse se pomanjšuje, kakor da ni bito nič; skozi pomanjSevalnico se gleda na njihova dejanja, skozi povečevalnico pa na ona Slovencev! Smo pač v deželi neverjetnostij, kjer se gospodari po sistemu »velikih* in »malih" očij, ki se odpirajo jednemu v prilog, drugemu pa v škodo, kakor se zljubi baš visoki gospodi na visokih stolcih. Kazenska razprava radi izgredov dcvlnskili in nabrežinskih. — 1«,). t. m. I je začel zadnji prizor v razpravah radi do-J godkov v Devinu in Nabrežini povodom ža-j lostnega dogodka v Genevi. Na zatožni klopi jih je sedelo 37. J Naj znamenitejša prikazen v obravnavi j je bil stražmošter C i g o j. Od vseh onih, katere je v svojih poročilih in pred preiskovalnim sodnikom označil kakor krivce in jih odločno obdolžil, ni na razpravi poznal skoro niti jednega. O Andreju Semoliču je trdil n. pr. v preiskavi, da j je le-ta še kake 3 aH 4 dni po izgredih ž njim in da mu je Semolič tudi ovadil več demonstrantov. Na razpravi pa je izjavil Cigoj, da Semoliča nikdar videl ni!! Glede 7 odtožencev, ki so bili toženi le J vsled ovadbe Gigojeve, je izjavil ta poslednji j na razpravi, da se jih več ne spominja, pač j pa je spoznal jednega, trde, da ga je on aretoval o isti priliki, dočim izhaja iz kazenskih spisov in kakor so kohstatovali tožitelj in branitelja, da clotičnik radi istega fakta niti tožen ni, pač pa da. ga je aretoval stražmešter Urh (ne Cigoj) radi nekega druzega fakta. Glede obtoženca Dorbeža je trdil Cigoj, da ga dobro pozna in da je bil isti na izgredih pri AVildiju, h kar je zaklical Dorbež, da ima ne eno, ampak 100 prič, da je bil takrat najmanje 80 do 100 korakov oddaljen od kamenoloma \Vildijevega. In ko je bil Cigoj opozorjen še na neko prav kričeče protislovje, v katero se je bil zaplel, zmračilo se mu je pred očmi in zgrudil se je na tla v nezavesti ! Zagovor dr. Rybafa je bil izborsn, da mu je pritrjeval celo dr. Camber. Po 8. uri se je razglasila razsodba. Obsojeni *> bili: 1. Fran Kačič na 24 mesecev težke ječe, 2. Fran Škabar na 20 mesecev težke ječe, 3. Štefan Kolman na 14 mesecev: 4. Fran Trampuš na 5 mesecev težke ječe; 5,. Vinko Martin Okretič na 10 mesecevježke ječe, G. Rafael Novak na 13 mesecev težke ječe, 7. Alojzij Urdih na 5 mesecev težke ječe, S. Rudolf Šulčič na 0 mesecev težke ječe, 9. Leopold Godnik na 7 mesecev težke ječe, 10. Peter Klarič na 6 mesecev težke ječe, 11. Kari Kolman na 8 mesecev težke ječe, 12. Avguštin Colja na 5 mesecev, 13. Anton Kovačič na 7 mesecev težke ječe, 14. Štefan Kovačič na 3 mesece težke ječe, 15. Josip Franecškin na 4 mesece težke ječe, IG. Fran Pahor na 15 mesecev težke ječe, 17. Josip Peric na 13 mesecev težke ječe, 18, Danijel Krt na 4 mesece težke ječe, 19, Anton Kozmina na 3 mesece težke ječe, 20, Anton Legiša na 4 mesece težke ječe, 21. Ivan Brajdič na 5 mesecev težke ječe, 22. Anton Besednjak na 4 mesece težke ječe, 23. Ivan Gabrovec radi pregreška po J$ 305 k. z. na 14 dni strogega zapora. Drugi so bili oproščeni. Deželne naklade na pivo in žganje, ™ Pridržuje sklepu visokega deželnega zbora in cesarski potrdhi, naznanja deželni odbor, da se bodo leta 181)5). pobirale naslednje deželne davščine: a) po 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva ; b) po 18 kr. od vsacega litra na drobno spečanih žganjin, omenjenih v I. čl. B II. točka 1 zakona z dne 18. maja 1875 (št. 84 dež. zak.) in po 10 kr. od vsakega litra na drobno prodanih žganjin, nenavedeuih v 2. točki istega zakonovega člena. Pobiranje teh davščin se izroči tistemu, ki potl:i najugodnejšo ponudbo, bodisi za posamezne okraje, ali pa za celo deželo, za skupno letno svolo, ki se bo v posteeipatmh mesečnih rokih plačevala deželni blagajuici. Klicna cena je določena za piv« žganje goriško mesto.....gl. 3108 gi, ;{G|0 goriško okolico...... 120 . 780 ajdovski okraj...... '.Hi , 9(10 kanalski ....... 1-S , 730 gradteki »...... : 1 » ISOO červinjanski „...... 298 , 3G<»0 korminski „.....„ 298 , 000 tržiški .......29S . 000 tolminski......, 11)2 , 0130 bovški ........ ISO , 40'.«» cerkljanski „ ...... UO , 18o sežanski ,......210 . 480 kornenski »...... 210 ,. 480 skupaj gl. 550Ogi.250OO Dražba za oddajo teh davščin še bo vršila v uradu deželnega odbora dne 7. decembra 1898. točno ob 10. uri predpolduc. Tako okrožnico so dobila vsa županstva poknežene grofije Goriške in Gradiške. Pogoji za oddajo so znani: kdor se hoče s pobiranjem teh davščin pečati, naj se oglasi pravočasno. Zamrla »Čitalnica*. - Nekdo nam piše: »V neki vasi V. v bližini Gorice se je nekdaj ustanovilo društvo »Čitalnica1, ki ie pa potem 20 let spalo, Pa zopet se je vzbudilo od mrtvih in zopet je umrlo in sedaj spi »spanje pravičnega*. Kličem Vam: Zbudite to društvo zopel. ne pustite ga razpasti! Skrbite, da bode dobro vspevalo in lep red imelo. Malo dobre volje. pa bo mogoče postaviti društvo zopet na noge! — Torej naprej, prizadeti!' Požar. — V nedeljo v jutro ob 4. uri je začela goreti Lebherzova tovarna za žveplenke, katera stoji v bližini starega pokopališča na poti proti Mirnu. Ogenj je trajal nad dve uri ter uničil vse tako, da je škode za 30.000 gld. Rešiti se ni dalo nič, samo golo zidovje je ostalo. Tlelo je še včeraj in so imeli radi tega ognjegasci tam še vedno posla. Zavarovana je tovarna pri »Generali* za 2 tretjini vrednostne cene. Lalionska nesramnost. — »Strenge Bestrafung" naših izgrednikov še ne zadovoljuje lahonskega časopisja. Zdaj pisarijo o zdivjanem slovenskem ljudstvu, katero šču-jejo duhovniki, deloma učitelji (— »Gorriere* učitelje že nekako izvzema —) in slov. časopisje. Počaščenje g. P1 e s a ob dohodu v Devin jih jezi in zato bruhajo svoj gnjev na ves slovenski narod, ki je že tako nizko pa-del(!), da povzdigujejo, česar bi se Lahi sramovali. Tako pripoveduje „Gorriere" od sobote, oni isti nesramni čifutski list, ki je govoril z največjo spoštljivostjo o gospodih, ki so n. pr. metali bombe in petarde, o gospodih, ki so v Gradišču opljuvali in razrezati slike udov cesarske hiše, o gospodih, ki so v Gorici potolkli cesarski orel nad neko tobakarno! In ta čifutska klepetulja se drzne še pobožno oči. zavijati in hinavski gledati »navzgor" do visoke in mogočne vlade, češ: mi Italijani vendar nismo tako propali, da bi slavili »zločince*, — in kliče vlado na pomoč proti tej „kugi", ki se širi med Slovenci v obliki „fi!lossera radicale slo-vena". — Kaj naj rečemo na tolike lopovščine?! — (Pardon! Zopet smo pozabili na „o!ikani ton"'. „Slov. Narod" lepo prosimo, da pomiri svoje nežne „bon-tonske" cutnice). .Karjola* se tudi bavi z deželnim šolskim zalogom ter pripoveduje, kaka krivica \>i se godila, ako bi morala c,e!adežela skupno prispevali k takemu zalogu, kar pa' je edino pravilno. Gorica plačuje direktnega davka okoli 300.000 gld. in potem, po ustanovitvi dež. šolskega zaloga bi z italijanskim denarjem morali še podpirati slovenske šole! Mi pa rečemo, da Usti denar, kateri plačuje Gorica na davkih, ni italijanski, nego slovenski. Slovenci rede Gorico in če bi Slovenci ne hodili v mesto, bi Italijani gladu pomrlj. Istotako bi Gorica prispevala po ustanovitvi dež. Šolskega zaloga s slo venski tu denarjem za slovenske, kakor za italijanske šole! Cjpito? »Slovenska ritalnlea v Oorlei* priredi v nedeljo dne 4. decembra l.v.l.s. v -rojili proftorih »Uesedo" po tem-!e vspo-reilu: t. »Pesem ioveeva>, ugiasoii Aul. NedvM; po/' mo>ki zbor. -1. «Cuj glas zvonov!- u,ria>bil Fr. Abt: poje ženski zbor -pivmijan -, klaitrom. 15. iPo/drav mornarjev*, uglaftliil V. G. liro/; tanihii" sekstčt. 1. .Domovin.i», nr*ia.-hii Aul Focr-slef; poje meiat«i , bor in h'iiur-^Jo. ."». [avil Aut. Foerr-ter: poji* mešani ;n mo-ki zbor. ^. Src«* je odkrila*, \es"i-la ir'l'.i V euelit dejanji; pOr-UtVeiiiS ivail AllJe-le-ki. <>>ebe: Planer, upokojiti« ^toUtik. -Pavlinkii, njegova vnuka, ¦- l'r*.i, jju-ipodin;.!. J.aznr, nadgozdar. — Kamiio, sm njegov. Pričeb-k ob ~\j uri zvečer. Vstopnice iu ii-lki za sedeže se botio prodajali 3i.i d.m -l',e?,ed"t> pri društvenem čuv,i;u m /.verei |i«'i hJagajuin. C,biblični dtuitveuiki ^o vstop-nitie prosti, nedru;f\eniki plačajo po JO kr. / i o-,ebo. Sedeli m- bodo prodajah diu^fvc-mkom in nedruitvriiikum \ I. vr-!t po 1" kr. v II. vr-ti po ::o kr., \ III. in IV. vr.-li p» .!<» kr. m tu »tulili po t<> kr. Vstopnic iti !t-'Ai za .-,ede/f ?:•¦ m- vrača/«, .ttupA u.u •<• b.',ig(.voljno hiani/» dokoma * I i«' s =• «i t-*. ilruUtoiiikc in druge mestne in okoliške Slovence vabi nijuljiidneje k obilni udrbv.bi. V (Jerici. :!>. novembra 1M»S. Čitalnični »d bor. rast, komur east. Ves slov.-u-U jiarod se di\i toliki .»amoz.i-esli iu eiiergj-rueiiiii videnju gospoda'in i'les i:t Soic o priliki zadnjih kazenskih razprav radi izgredov v Devintt. I.ebko se pohasiino, da imamo S|i>\enri iako žeiislvo, ki je pred ne^tevtluim otuiu-»fvoin. pred sodnim dvorom, da v onem \/.vi-¦'•nent tn-uotku, !o!i sanuizaveMno pripnznaiu ^\oj .slovenski materini jezik ! To je v.-eimi narodu, a posebno nam ^.oven^iviuj .viiani. v pono> in čast! /..ib> iim ./Li/.mto tt nt pub«u» ->vo/- >r«"ue >iu:pati e ;i najviše primati/*. Ob- s-netr. naj bi.igovole ptv/di tudi !:.i-h so/i;-e na \>t.'h hri!ko-!.i:. .\i m> ,di prt h;> \ !• .'kih urah. V-h\i;a' piyumno tudi v tej r.»sr.vi! Na?a plasti na stvar lu«>r.i '/»n.ig.di! I Jo ti''da; uitii kiiCemo iz dna t-rea! I log «-nvaj v.«-,! Mog ,'jvi v.is! Moveusko ;:ens(vf) v Tr?tu iu okolici. Xa znanje trgofecm. — V veliki slovenski vasi na Goriškem je na prodaj Klina, v kateri se nafcaja Imovina t, jestf htaail. Ta trgovina zantore ižvestno dobro vspevati, ker je v dotičnetn kraju mnogo tovaren in tlelavskih odjemalcev. ŠovetKki trgovec, ki bi hote! to trgovino prevzeti, bi gotovo dobro shajal. Treba le, da ima toliko denarja, da atnore trgovino z jestvinamt pričeti in vrhu tega še 2--3000 gld. h kupni ceni hiše prispevati. — Ponudbe naj se pošiljajo »Naši straži* v Ljubljani: ta refleklantom naznani tudi natančnejše pogoje in odnošaje. l*rt niL-tri rodbini »e 1»! smeli jiogrrešatt najboljših dveh ljudskih iti doraačihsteit-Uiiv, nastire'"; I»r. Ho s a ba lzam za žel a o. Dalje se pomiloščajo k;o'[ieiici. ki niso sledili po/jvu k nastopu vojaške . lu/be: to veij.t za armado in mornarico. Iz \vrodostojnih virov se zagotavlja Se, da \sporeduo •/. izdano vojaško amnestijo boiio izdatta tudi individiieiua p aniloSčenja za kazneme civilnega slann, kar se ima M7:'i.^iti na jubile;ni dan. Zu odpravo poštnine dopisom obilni h zadrug;. • - Obilne zadruge, orgauizo-vaiM- v Miii-lu obrtnega reda, so upravni ci-siiteiji javnega prava, ki ^o poklicane na po||ii pojitiikf uprave za važne funk-ije; >toje v pismeni zvezi z drugimi zadrugami, da se varujejo skupni interesi, kak«U' tudi z ottLed-mi svo;«g.i okraja, in suer neptvMaiio. Po-titr-ke oblasti nalagajo obrtnim zadingam, bu.itt na ¦¦'.nanje odloke, u iloge in dr. potom okio/nic, vsako leto morajo sklicevati shode /adru/tiikov. sejr ihl. Ker je znano, da take zadruge izilajo i»ko miingo za poštnino, v slučajih i!0. del letnega proračuna, in ker vendar kot javnopravni einitelji ui'" javne oblasti. Italija in Francoska sta sklenili novo Jrg«i\i»i-«ko pogodbii. kateri je pripisovati veliko va/tiost. (iospoilar-ki položaj Italije je obnpeji. k Setnu je pripomogla veliko Francoska, kt-r uvoz raznih pridelkov, po.-,ebno vina, v no je bil Italiji zaprt «kozt dolgo vr.stti let. odkar je bila slednja zaveznica Neničie. Poliliški nagibi so bili listi, vsled katerih s,> je Francoska odločila za novo frgovitt-ko pogodbo z Italiio, tudi z operacijo, jeli smo torej razmišljat;, kako bi si vsaj olajšali stanje in ugibali stao: Bče ne moremo dobiti popolne samouprave, stremimo pa za tem, da dobimo vsaj toliko odduška, kolikor se ga doseči da! Kar se doslaje strogo občinskih stvari j, naj okolica ostane združena z me.stom, v stvareh pa, katere opravlja občina kakor politična oblast prve instanci je, kakor o.jan vlade, naj se okoličani rešijo mestnega jarma; z drugimi besedami: delajmo na to, da se osnuje posebno okrajno glavarstvo za okolico! (Pohvala). (Konec prihodnjič). »Slovansko pevsko društvo* v Trstu priredi koncert v soboto It, decembra IHilN.v re-dului dvorani gledališča „Polileama ltossetli". Na koncertu sodeluje popoln vojaški orkester c. kr. pcšpolka štev. '.)7. pod vodstvom gosp. kapelnika. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krona. Sedeži: I. vrste, naslanjači (poltroncine) l krono; II. vrste 30 kr. III. vrste di) kr. — Vspored: 1. D. Jenko: BNaprej", orkester. 2. Fbttov: Ouverlura k operi »Martini*, orkester. '.). Forster: »Naše gore", mešani zbor. \. Kolarič: u) »Miruj srce moje% pesem, orkester. Smetana: b) Sekstet k operi »Prodana nevesta", orkester. 5. Fdrster: »Ljubica*, mešani zbor. (5. Hum-perdink: Fantazija iz opere »Ihlnsei in Grelci*, orkester, 7. F. S. Vilhar: *Na vrelu Bosne*, moški zbor in bas-solo. 8. *** »Dalmatinski Šajkaš", dvospev (tenor in bariton) s spremljevanjem orkestra. 0. H. Volarje: »Grajska hči", mešani zbor, s tenor in sopran samospevom in dvospevom soprana in alta. 10. Kindl: »Slovanski napevi", venec, orkester, U.*** »Plavaj ladja moja8, ženski zbor s spremljevanjein orkestra. 12. Verdi: Duet opere »Nabuccodonosor*, orkester. 13. Forster: »Vodnikov venec", moški in mešani zbor, s spremljevanjem orkestra. 14. Finale, orkester. Profesor glasbe na vseučilišču v Petrogradiu Vojteh Ivanovič Glavač, sirom sveta znani virlnoz na glasovirju in harmoniju, se je odločil dati koncem decembra 1.1. in začetkom januvarija 1899. nekaj koncertov po slovenskih, hrvaških in srbskih mestih. Kjer koli je doslej koncertoval ta veliki češki umetnik, bodisi v Evropi ali v Ameriki, povsodi je žel priznanja v najmerodajnejših krogih. Do lanskega leta po dolgem času umetnik Glavač ni smel na avstrijska tla brez Najvišjega dovoljenja v naši državi, a sedaj, ko mu je dovoljeno, pohiti najprvo v svojo domovino in potem na slovanski jug. Povsod! ga gotovo sprejmejo z navdušenjem, zlasti v njegovi domovini, za katero pa tudi slovanski jug ne zaostane. Glasovi iz Rusije Irdč, da glavna za- sluga Glavača, kot slovanskega umetnika, obstoji v tem, da je on s svojo odlično igro pripravil tuji svet do spoznavanja ruske in slovanske, glasbe in da je v Veliki Rusiji vedno visoko držal zastavo - slo--vanske v za j e m ti ost i na poprišču umetnosti! Takega moža Slovani v Avstriji sprejmejo gotovo r. odprtimi rokami," kamor pride. Velika Rusija je vsprejela v svoje okrilje in vzgojila že marsikaterega izven-ruskega Slovana, ki bi bil mogoče drugače ostal neznaten človek. Iz njenega osredja prihaja med svet marsikaj mdž, ki neso slavo Velike Rusije križem sveta, da se slednji čudi, kako more kaj dobrega in dovršenega priti iz tiste »barbarske" Rusije, — katera pa utegne v kratkem prevzeti drugim narodom prvenstvo na vseh poljih moderne prosvete in v katere rokah je bodočnost Evrope" .Tubilejski darovi za družbo sv, Ci-rila in Metoda v Ljubljani. _ Poslali so med drugimi: Na objavljeni poziv družbe v »Soči* je darovala šestorica slovenskih krokarjev pri »Krajnski Miciki" v Sarajevu B gld. — G. Blaž Žaborl v Št. Štefanu pri Šmarijah 54 kr. rm.C..g.idckan J. Peternel v Kobaridu je nabral 11 gld. 50 kr. in sicer so darovali čč. gg.: nabiratelj 1 gld., vikar Sim. Gregorčič 2 gld., vikarji Manzini. Mesar, Gubelj, Sedej. kurat Kalin, beneški župnik TrnSnik in dež. posl. Lapanja po 1 gld., kurat Loben in kapelana Košir in Franke po oO kr. —Ce. gg. ljubljanski bogoslovci 35 gld. in 100 iz-slisov »Pomladnih Glasov". — Živeli milosrčni patrijoti in njih nasledniki! V Črni sorl imajo, kakor cilaino v »Nevesinju", sedaj še nad 120 državnih šol, tako da prihaja jedna šola na manj nego 3000 duš. Knez Ni kol a se trudi za izobrazbo svojega naroda po vseh svojih močeh in narod ga tinte. Wilhelmov zeliščni sok ..znamka Schnoeberg" iiii[i:avljii si» po z.kiiviiiSkoiii prepisu i« nokov n:t-»liMviliii'j5ili, sv»'ž« izl.isiijt.nili zoljSi" in hh V|ir>ralilju nn innojre načini'. Ta sok hh jo po prepričanju ttigliolj t-lovivili zdravnikov izkazal kol. jiik« koristim liri ktifi« I j ll, liripiivosO, llillioilit, piNiilll liOiivith, zunIIkoiiJii, tutilulii, Imilljnjlli ilil. Veliko oajc.inuhcv potrjuje, da jim je Iu sok poslul iiKolilioilno polrrliiMi iu ilit m' iiiiiijo In lomu si-oiIhIvu zalivit'ili, ilu so oiljonjulii lioloiMni' in tla itniijo mirit« noN. Tu bo!; ko poscluio pripotoča kol piVMMViitiv osulmiii, fcnlor« lrpi'> pri ^r-itiMii nli ini^li'111'iii vivtiioiin uli iiu popoloviuiju na nitlioilnilt alekcijnh. Vplivu pomirljivo in ktopilno mi vnelo Mizno mreno jabolku, sapniku iu njejjtu ruz-nislki! (laoukije), pospp$in> izpljmiok s tem, gl. franko na vsako avstro »ogrsko jiošlo. Naročila se izvrSe najhitreje. l'1-i.-lno izdeluje le Franc AVillsclm, lekarimr v Neunkirihen pri Dunaju, kamor naj se naslovijo Poslano.*) Odgovor na predzadnjo »Sočo": Javljam, da nisem še nikoli potoval za gosp. Ant. Jerkiča, fotografa v Gorici ali Trstu, ler tudi nikdar ni nikogar v njegovem ali pod njegovem imenom fotografiral, kar lahko dokažem satu ali vsi oni, katere sem fotografiral pozneje, ko sem odstopil od g. Sr. Magoliča v Celju, kakor tudi poprej. Kar pa piše v -aduji »Soči* g. Sr.Ma-golič iz Celja, je bilo pa nepotrebno zalo, ker, odkar nisem več njegov pomočnik, se tudi nihčemu ne predstavim za potovalca ali pomočnika njegovega, kar tudi lahko dokažem. Fran Weiss . slovenski fotograf s Štajerskega. *) Za sestavke pod tem naslovom je uredniMvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon --Op. ur. *1 Ustanavljano leta 13B3. $f Prvi primorski zavod za izde- |p .fcg lovanje aromatiških izcedkov, likve- |jj. Js rov itd. tvrde fj& iFrafelli Marega5 jI Gradišča, Isonzo. fc .jjl Čistilnica na par: ' |^ ^j konjaka, slivovke, trcplnovca in najfinejših a*. j*| likverov. ^ ff Tovarna vinskega kisa ** JL po edino racijonelni sistemi »Pasteur* -----------------------s*i---------—~-«— Mata Fenimaiul pooblaščeni in priznani pirotehnik v Gorici, ulica Rabatta stv. 20. Priporoča se precastitim cerkvenim predstojništvoni in slavnim županstvom za i;apravo umetnih ognjev, posebno papirnatih topičev, o priliki siavnosti, katere se bodo vršile dne 2. decembra t. I. v proslavo 50-letnega vladanja Hjeg. Valil!, cesarja Franca Jožefa I. , NaproŠenaT soršlaviioišta morebitna naročila doposlati pravočasno, da se ista izvršč točno v popolno zadovolj-nost gg. naročnikov.___________________ Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl t Kapii-elnaki ulici šter. % v 1 a s t n i hiši gostilno pri »zlatem križu" (po domače „pri Lizi"). Tam točim dobro belo in črno vino, svoj pridelek iz Prvačine in Dorn-b er ga, izvrstno Puntigamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri. Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti. Priporočam se slavnemu občintvu za mnogobrojen obisk ter ostajam z odličnim spoštovanjem Ivan Kotnik, gostilničar in posestnik cl. .v Kapucinski ulici ± jLeta 1881.. y Gorici ustanovljena b/rdka E Riessner, y NunsM ulici 3S (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voSeeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo ...... '• -'- -- (P. d.) (S. cl.) tiskarno Jrk na perilo. Konsorcij goriških pekovskih mojstrov javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalog kvasu najboljše kakovosti po 56 kr. kg. Obrniti seje na 6. D. Gonforto na Komu št 12 in v pekarne: Karola Brašček, na Kornu št. 3, Peter Tomasini v Rabatišču št. 12, Andrej Fait v Gle- diščni ulici §t. 5 in Ivana Budinja u ulici Parcar št. 10. A ODLIKOVAN ^ j fotografski aielier )f yd na Travniku štev. 11 v Gofiež, M ^ podružnica W \ podružnica n» Ac«.ucdottu St. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu .in na deželi v blagohotno podporo. ) Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA -priporoča Via Giardino 8 41 52—43 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja ludi uzoree. Cene zrnoma. Postrežba poifena. Krojaški mojeter W I FRANC ČUFERt Y Gorici ^ v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE , za moške po meri, bodisi fine ali priprosle. , "¦ . v ---- 10 52—44 Priporoča se svojim rojakom v Gorici ? in »a deželi, posebno pa učencem Ijud-t skih in srednjih Sol za obila naročila. lahko zaslužijo ose- ___. „ be vseh stanov^ in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa: pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica„in m nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest 1«- i 0P1G1 v Nunskih ulicah št 10 nasproii gostilno ,Bele?a zajca* priporoča proč, duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stojal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšele) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Helena in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepžanje. PUl Vse po nizkih cenah!!! -*U| Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resherg v Gorici, v Kapucinski ulici St. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino prfmeso — moko — gris - drobne in debele otrobe — turslco — 20b — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20 ."»;) j Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in belega Tina. »pcclicfjska poslovnica M I GaSpar Hvalic v Gorici g :« 5i 40 v ulici Morelli 12 & se toplo priporoča Slovencem v jg| Gorici in z dežele. ffi sadjarsko društvo za Brda v Oorlfi prodaja pristno briško rebulo. Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro, likerje ter žganje na debelo in na drobno. Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. _fe*5"_Cl@@ «^»J_M«I"D OGLAS. HSHr- Muzikalije *^fLj izdane po „Glasbeni Matici" v Ljubljani in raznih drugih izdajateljih ima v zalogi in prodaja po originalnih cenah Anton Jeretič v Gorici ki ob enem priporoča svojo dobro urejeno knjigoveznico, v kalero sprejema vsaktero knjigovežko delo, od najeenejega do najfinejega, po zmernih cenah. Nadalje izdeluje in prodaja zvezke za šolo po navodilu si. c. kr. dež. šolskega sveta, iz dobrega papirja, za samih 60 novč. 100 komadov. *¦"""¦¦"" . I * Dobroznana gostilna iM j edina n-ir.>lni gostilna ~l___l^^^^. S prOnOGlSGl, katera toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline. Kuhinja domaon z okusno pripravljenimi jedrni. •I' ta Goriško pivo! (na Goriičoku II). Podpisani priporočam svojim p. u. odjemalcem svojo posebno dobro uiežano izvozno, marčno mule-žano pivo najboljSe kakovosti, dobiva se v sodčkih po Vi* V»t 'm m I« H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljSe blago: Žatečki hmelj in hanaški ječmen. C 26—13 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotovljam, naj-točnejSo postrežbo. Z najodličnejSim spoštovanjem Fr. Wsmck, pivovar. Teodor Slabanja srebritr v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velnčiiMtHI ditlnivsčin! in ceikvcnlm predstojnik oni svojo delavnico za izdelovanje rc*rk»»»»i» posode iti orodji«. Staro blago popravi, pozlati in posielui v OKiijii po najnifiji ceni. Da si pa zamoiejo tudi bolj revne eerkve naročiti cerkvenega koviiistkeg.i blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, il.i jim je pripravljen napnivljali blago, ako mu poletu to izplačujejo na obroke. Obroke si pa [»teč. p, n. gospod naročev-ale<- nam lahko določi. - Pošilja vsako hhgo 11!) poštnine prosto! TrpoM mi plucali, v ft-rlii, na (luliti Su trakeulin! Kdor se hoče iznebili enkrat za vm-Icj plnčnili ali trakealnih holo/ui tudi zai-l.i-relih, bolezni na duhu, kab-rc se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na nlučah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalniee janifijo pristnost tei?a Čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki pral k Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37. Najbolji goveji prah iz Ihrliidovrga krmilnega apna obv^rnjt' pr«-d lizanjem in zrenjem lesa. /. iliratijii;.' mehkobo kostij m medlost, vznu a slast v zrenju, Krepi prebavljanje, povK-a množino mleka in moč za delo ter d<. izvrstno meso. Za v.«o govejo živino jV pri irlošnldi slabih pičah vi-likf važno<«li. Navodila pošiljajo se na zalitevo z.i„ :, K. oddajam ) po pošli, one. o.l :ii> K. naprej pa po že- |! lezniei s povzetjem. j Take pošiljatve ?e izplačajo vsakomur, j posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in i onim. ki rabijo za dom različne jestviac; ati i : žele o raznih (irilikali nabaviti si specijali* ! \ tele. kiiioie se ca deželi ne dobi, ali pa le I i želu drago, n. pr. morska riba in raka, i j sveia sadja, fino olj« itd. | ! Glavni moj namen je razpošiljati j ! dobro Slag-o in po nizki ceni. i 1 Cenike dopr-Sijem radovoljno in brezplačno. ! | Za p. ti. gg. trgovce imam poseben i i cenik in zamorein dajali blago po tako ! | nizkih kupili, da se ne bojim konkurence. ' 5 Tudi sprejemam zasopstva in vsakojaka | j posredovanja. ¦j Z odličnim spoštovanjem ' ; Ernest Pcgau l TRST i \ (d) v ulici $. FraneHseo štv. 6.