URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO II.
25. decembra 1957
St. i>
\ S K R I N A
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 294. Odlok o spremembi odloka o gradbenih okoliših \ <>b fini Celje.
205.	Odlok o gradbenih okoliših \ občini Mozirje.
206.	Odlok o gasilskem skladu okraja Celje.
297.	Odlok o ustanovitvi Mestnega katastrskega urada Celje.
298.	Odlok o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom.
290. Odlok o spremembi 88. člena statuta okraja Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
500.	Odlok o spremembah in dopolnitvah statutu občine Mozirje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
501.	Odlok o delu lastnih sredstev, ki ga morajo zagotoviti
294.
Po drugem odstavku 15. člena zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi z 2. členom zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje po predlogu Občinskega ljudskega odbora Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1957 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o gradbenih okoliših v občini
Celje.
I.	člen
V odloku o gradbenih okolišili v občini Celje (Uradni list LRS, šl. 32-136/56) se spremeni 1., 2. in
5.	člen, ki sc sedaj glasi takole:
1.	člen: V občini Celje se smejo uporabiti za gradnje saino zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših mesto,. Lisce, Podgolovec, Jožefov hrib, Skalna klel. Lipa, Šmarjeta in Lopata.
2.	člen: V vseh gradbenih okoliših je dovoljena zazidava zemljišč tako, kakor z ustrezno urbanistič-do dokumentacijo predpiše Občinski ljudski odbor Celje, pri tem pa je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi predpise o kulturno-zgodovinskih in drugih zavarovanih objektih.
3.	člen: Gradbeni okoliši so takole omejeni;
a)	Mesto: Črtu Savinja, železniška proga Zidani most—Maribor, Mariborska cesta. Pokopališka cesta, Cesta na Dobravo, Dečkova cesta. Savinjska železnica, Ljubljanska ccsla ter zaključna parcelacijskn črta do Savinje.
b)	Lisce: Savinja do Seidlovega studenca, obronek Anskega vrha. ravna črta med parcelami 320 iti 476 k. o. Lisce.
e)	Podgolovec: Dečkova cesta, podaljšana Ipavčeva ulica. Zupančičeva ulica. Cesta na Dobrovo.
č) Jožefov hrib — Skalna klet: Trasa bodoče Voglajne, Cesta na Stari grad. Zvezna cesta ter črta 60 m severno od Večne poti.
prosilci, do hi dobili posojilo i/ občinskega k redilnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE
502.	Sklep o spremembi sklepa o višini pogrebnine.
503.	Sklep o posebni stopnji prispevka zn zdravstveno za-\ a rova nje.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Mozirje Občinski ljudski odbor Šoštanj Okrajni zavod za socialno zavarovanje Celje
Register finančno samostojnih zavodov
d)	Lipa: Pot od Kovinarske šole do Rudarske šole, pot od Otroškega vrtca ob gozdnem robu do lesenega mostu, cesta od tega mostu do Kovinarske šole.
e)	Šmarjeta: Mariborska cesta, nova krožna cesta.
f)	Polttlc: Cesta proti Zidanemu mostu, daljnovod proti zahodu, zahodna meja vodovodnega zaščitnega pasu ter črta ob gozdu do glavne ceste.
g)	Lopata: Cesta v Šmartno, črta ob parceli 1100/2. gozdni parobek, črta ob parceli 1100/5.
Ostali členi ostanejo nespremenjeni.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi sc tudi v Uradnem listu LRS.
št. 01-9545/1-57
Celje, dne 8. juniju 1957.
Predsednik
okrajnega ljudskega odboru Riko Jerman I. r.
295.
Po 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč zu gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odboru Mozirje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dno 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Mozirje.
I.	člen
V občini Mozirje se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča \ gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom.
2.	člen
V gradbenih okoliših je dovoljena samo zazidava. skladna z urbanistično dokumentacijo (zazidalni načrti), ki jo predpiše občinski ljudski odbor. Do izdelave teli načrtov sme pristojni gradbeni organ izdajati dovoljenja ožje lokacije le ob upoštevanju splošnih urbanističnih načel, predpisov o varstvu javnih cest. prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustreznih predpisov tega odloka.
Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let.
5. člen
Za gradbene okoliše se v posameznih krajih določajo zemljišča.
I.	Mozirje
Zemljišča leže \ mejah:
Izhodišče je jugovzhodno oglišče pare. št. 497. Od tod poteku meja v smeri proti vzhodu po južnih mejah pare. št. 497, 498. 499, seka pare. št. 520/2 in luko v premi črti doseže zahodno oglišče pare. štev. 530/11. Nato teče po južni meji pare. št. 530/11. po južni in jugovzhodni meji pare. št. 530/10. po južnih mejah pare. št. 530/8. 530/16. 550/6, 531/2, 531/4. 331/3, 544. 545, 546. 547. 548, 549 in 550. Nato seka v premi črti cesto tako. da doseže jugovzhodno mejo parcele št. 22, poteka vse južneje oglišča te parcele po jugovzhodni meji te parcele, nadalje po južni meji pare. št. 23/2, po vzhodni meji pare. št. 23/4 ter premočrtno seka pare. št. 45 in cesto tako, da doseže skrajno vzhodno oglišče pare. št. 46. Od tod poteka po zahodnih mejah parcel št. 62,'76. 74. 73. seka pare. št. 68 premočrtno, poteka po vzhodni stranici pare. št. 47'do južnega oglišča pare. št. 70. Zatem drži po severni meji parcel št. 68 in 73. po jugovzhodni meji pare. št. 72/1. seka tamkajšnjo cesto in doseže vzhodno oglišče pare. št. 105/1. Nato poteka po zahodni meji pare. št. 106/1 in južnih mejah pare. št. 105/6, 105/1. zajame pare. št. 88. se spusti po južni meji pare. št. 115, po kateri drži do južne meje pare. št. 552. teče ob njej in v premem podaljšku seče pare. št. 351. 354. 355. 348/f. 349. 347. 346. 345. tako da doseže severni kot parcele št. 358. Nato poteka po severni meji pare. št. 358 in v podaljšku te meje seče pare. št. 343 in tako doseže zahodno mejo te parcele, po kateri poteka do točke, ki leži nasproti vzhodnega oglišča pare. št. 337. Od te točke premočrtno seče pare. št. 362/1 in doseže pare. št. 337, po katere južni meji teče in prispe do severovzhodnega oglišča pare. št. 341. Odslej teče po severovzhodnih mejah pare. št. 48 I. 340/2. 68/1 do vzhodnega oglišča parcele št. 339. Od tod drži po jugovzhodni meji pare. št. 339 in 336 3. seče tamkajšnjo cesto, teče po severni meji pare. št. 375. seče cesto in teče po severovzhodni meji pare. št. 435. Nato premočrtno seče cesto in pare. št. 432/2 ter dospe na severno oglišče pare. št. 453/4. Od tod teče po vzhodni meji slednje parcele, v podaljšku te meje seče premočrtno pare. št. 450 in prispe na severno mejo pure. št. 476/2. Nato teče po tej meji do skrajnega zahodnega oglišča te parcele. Od tori teče po severovzhodni, vzhodni in južni meji pare. št. 476/3 do vzhodnega oglišča pare. št. 476/6, po južni meji parcele in dospe do vzhodnega oglišča pure. št. 476/8. Nato teče v jugozahodni smeri po zahodni meji pare. 472/3. 472/1. 472/4 in južni meji slednje parcele, v podaljšku seče cesto in doseže vzhodno mejo pare. št. 447. po kateri drži do izhodišča.
Navedene parcele kakor tudi vsa zemljišča v gradbenem okolišu so v k. o. Mozirje.
Zemljišča gradbenega okoliša so določena za individualno zazidavo razen površin:
1.	pare. šl. 476/2. 462/2. 9 in severni del pare. št. 462/1, katerega južno mejo tvori severna meja pare. št. 468 1 in premi podaljšek te meje do vzhodne meje pare. št. 476 3. so namenjene za blokovno zazidavo.
2.	pare. št. 463/1 in preostali del pare. št. 462 I so namenjeni za šolske gradbene namene.
3.	pare. št. 461 in 4 se iz gradbenega okoliša izločita, ker bosta predlagani ustreznemu republiškemu organu za kulturnozgodovinsko varstvo.
2. Gornji Grad
Zemljišča leže v mejah:
Izhodiščna točka je severovzhodno oglišče pure. št. 828/2. Od tod teče meja ob južni strani ceste pare. št. 830/3. dokler pravokotno na to cesto ne seče pare. št. 166/2 in pelje po zahodnih mejah parcel št. 167/2 in 167/8 in tako doseže severno mejo pare. št. 167/8. Nato teče po severni meji te parcele, pare. št. 207 in 168 in dospe do mosta preko Drete, od koder poteka ob Dreti, dokler se ne usmeri proti jugu, seče pare. št. 98/1 iu v podaljšku pelje po zahodnih mejah pare. št. 47/2, 98/2. 54 in 92/1. Od tod se krije z mejo k. o. Gornji grad do severovzhodnega oglišča pare. št. 154/1. nato teče po severni in zahodni strani pare. št. 154/1, po zahodni meji pare. št. 871, po južni meji pare. št. 813, po zahodni meji pare. št. 814/1 do jugovzhodnega oglišča pare. št. 871. Tu seče cesto pare. št. 853/1, pelje ob severni strani te ceste do točke, ležeče nasproti severovzhodnega oglišča pare. št. 822/1, nato teče v premi črti pare. št. 828/2 do ceste pare. štev. 8.30/3 v smeri severovzhodnega oglišča parcele štev. 828/1. Od tega sečišča s cesto poteka po južni strani te ceste do izhodišča. Navedene parcele leže v k. o. Gornji grad. Zemljišča so določena z.n individualno zazidavo, razen:
u) pare, št. I. 2/4, 2/3, 2/2, 103. 161. 162/1. 162/2. 166/1, 247, 157, 2/5, 158 in 2/6. Ta zemljišča so iz gradbenega okoliša izločena, ker bodo predlagana ustreznemu republiškemu organu, da sc zavarujejo kol kulturnozgodovinska značilnost kraja;
b) pare. št. 121, 122, 123/1. 123/3 in 123/4. ki se iz gradbenega okoliša izločijo.
3.	Ljubno ob Savinji
Gradbeni okoliš obsega dva predelu (1 in 11).
Meje predela št. 1 potekajo takole:
Izhodiščna točka je severno oglišče pare. št. 201/1. Od tod poteka meja ob zahodnem bregu potoka Ljubil ice purč. št. 215/2 do severovzhodnega oglišča pare. št. 121/1, nato teče po južni, zahodni in severni meji pure. št. 22/1 in doseže cesto pare. 214. Za tem teče ob cesti severne meje pure. št. 16/1, seče cesto pare. št. 271/1. izpusti pare. št. 23 in ob severovzhodnem oglišču te parcele dospe na katastrsko mejo katastrske občine Sv. Primož in teče ob tej meji do zahodnega oglišču pare. št. 66. Odslej poteka ob robu te ceste pare. št. 211/2 do severovzhodnega oglišča pure. št. 177. teče po severni strani iste parcele do potoka pare. št. 216/2, zavije proti jugu in poteka ob tem potoku ob reki Savinji do vzhodnega oglišču pure. št. 189/4. Odslej teče ob zahodni meji pare. št. 200, seka cesto pure. št. 209, teče ob severovzhodni strani pare. št. 201/1 do izhodišča.
Te parcele leže v k. o. Ljubno-trg. Zemljišča so določena za individualno zazidavo razen:
a)	pare. 132/2 in 132/3; to zemljišče je določeno za razširitev šolskega prostora;
b)	pare. št. 149, 150, 151, 152, 154, 165, 166/1, 64 in 164; ta zemljišča so določena za zidavo zadružno komunalnih objektov;
c)	pare. št. 136/4. ki je določena za zidavo javnih objektov;
č) pare. št. 159/1, ki jv izločena za fizkulturiio objekte;
d)	pare. št. 102. 103/2, 104. 105/2, 182/1, 182/2, 183. '25. 210, 186/1, 184, 185, 107, 167, 108, 209 in 186/3. Tu zemljišča so iz gradbenega okoliša izločena, ker bodo predlagana ustreznemu republiškemu organu, da se zavarujejo kot kulturnozgodovinska značilnost kraja.
Meje predela št. II potekajo takole;
Izhodiščna točka je južno oglišče pare. št. 893/5. Od tod poteka meja v severovzhodni smeri po severovzhodnih mejah pare. št. 893/5, 901/4, po vzhodni »leji pare. št. 893, seče cesto št. 64/1, drži ob severni strani te ceste do pare. št. 907. Odslej teče po zahodni meji pare. št. 907 in po južni strani ceste II. reda do pare. št. 898/4, po vzhodni meji te parcele in dospe na cesto pare. št. 1288, po katere južni meji doseže severovzhodno oglišče pare. št. 893/22. Nadalje teče po južni strani ceste pare. št. 893—26 do severozahodnega oglišča pare. št. 893/19, nato po zahodni meji te pare. do republiške ceste, po katere severni strani teče do izhodišča.
Zemljišča leže v k. o. Savina in so določena za individualno zazidavo.
4.	Luče
Meja okolišu poteku takole:
Izhodiščna točka je most preko potoka Lučnice pri pare. št. 75/2. Od tod poteka v zahodni smeri ob potoku Lučnice v ravni črti do zahodnega oglišča pare. št. 134/3, spremlja zahodno mejo pare. št. 134/3, nato ob cesti vzdolž zahodne parcele št. 137/2 in ob severni strani iste pare., dokler ne doseže reke Savinje. Zatem teče ob zahodnem bregu Savinje do izliva potoku pare. št. 134/1 v Savinjo, nato ob južnem bregu tega potoka do severovzhodnega oglišča pare. št. 4/4, zajame pare. št. 4/4, 3/2 in 4/2 in teče ob zahodni meji pare. št. 91/2 do jugozahodnega oglišča te parcele. Od tod poteka v južni smeri ob vzhodni strani pure. št. 90/1 in 81/1, seče tamkajšnjo cesto in teče po severni in zahodni meji pare. št. 80 ter po vzhodni in južni meji pare. št. 59. Odslej teče po severni meji pare. št. 65, po severni in vzhodni strani meje pare. št. 64. nadalje po severovzhodni meji pare. št. 72 do potoka Lučnice. nato pa ob tem potoku do izhodišča.
Vse spredaj označene parcele so v k. o. Luče.
Zemljišča tega okoliša se smejo uporabiti za individualno zazidavo razen površin:
a)	pare. št. 25, 26/1, 26/2, 26/3 in 26/4; ta zemljišča so določena za šolske gradbene potrebe;
b)	pare. št. 35, 36, 83, 52, 50, 48, 47 in 67. Ta zemljišča se iz gradbenega okoliša izločijo, ker bodo predlagana ustreznemu republiškemu organu, da se iz kulturno zgodovinskih razlogov zavarujejo.
5.	Rečica ob Savinji
Meja okolišu poteka takole:
Izhodiščna točka je jugovzhodno oglišče pare. št. 983. Od tod poteka meja tako, da zajame pare. št. 985. 981, 978, 973, 971. 968, 967, 964 in 63. Od južnega oglišča slednje parcele teče meja ob vzhodnem robu pure. št. 109 vse do potoka pare. št. 1095, nato v smeri proti jugovzhodu ob potoku do severovzhodnega oglišča pare. št. 207. Nato se usmeri proti zahodu in teče po južni meji pare. št. 209/1 do severozahodnega oglišča pare. št. 208/3, od koder se obrne proti severozahodu in poteka, premočrtno sekajoč pare. št. 209/1, do njenega severozahodnega oglišča. Od tu pelje po zahodni meji pare. št. 213/1 ii> po zahodni meji pare. št. 217 do najbolj južnega oglišča pare. št. 28. Od tod teče v smeri najbolj južne stranice iste pare. do potoku, nato ob potoku v severovzhodni smeri do severnega oglišča pure. št. 28, od koder v loku zavije proti zahodu, tako da v premem podaljšku poteka po najbolj severni meji pare. št. 16 in zajame to parcelo.
Zatem teče proti jugu ob cesti pare. št. 1083/2, dokler te ceste ne preseka, obrnivši se proti zahodu in v premem podaljšku pelje po južni meji pare. št. 49/1. Od jugovzhodnega oglišča te parcele v smeri proti jugu o~b vzhodni meji pare. št. 59, zajame pare. št >9/2 in teče v smeri proti jugu v razdalji 10 m ob cesti pare. št. 72/1, od tu se usmeri proti vzhodu, tako da v premem podaljšku poteku v razdalji 5 m po najbolj severni meji pare. št. 72/2, nakar zavije naravnost proti jugu in premočrtno reže pare. št. 72/4 v razdalji 80 m, zopet zavije, in sicer naravnost proti vzhodu, reže isto parcelo v razdalji 40 m, na kur se usmeri naravnost proti jugu in v premi črti doseže najbolj južno mejo pare. št. 72/4. Od tod teče proti vzhodu po južni meji slednje parcele, se usmeri proti severu in poteka ob cesti pare. št. 1079. dokler se ne usmeri pravokotno proti vzhodu in v premi črti poteka do jugovzhodnega oglišča pare. št. 195. Nato seka v premem podaljšku pare. št. 200 in 203 v smeri proti jugu in pelje po vzhodni stranici slednje parcele v razdalji 20 m, nakar zavije proti jugovzhodu in vzporedno teče s cesto pare. št. 1093. v 30-metrski razdalji se vije, dokler ne dospe do zahodne meje pare. št. 169/2. Od tu pelje v premi črti do južnega oglišča pare. št. 997/3. Tej parceli se izogne, seče potok in zajame pare. št. 99/2 in teče proti severovzhodu po jugozahodnih stranicah pare. št. 990/1 in 979/1 in končno v severni smeri ob potoku do izhodišča.
Vse te parcele so v k. o. Rečica trg.
Zemljišča tega okoliša se smejo uporabljati za individualno zazidavo razen površin:
a)	pare. št. 173, 174, 176 in 177, kolikor ležijo v •gradbenem okolišu. Ta zemljišča so določena za industrijo;
b)	zahodni del pare. št. 72/4, ki leži v gradbenem okolišu in dela 40 m širok in 80 m dolg pas zemljišča. To zemljišče je namenjeno za javna poslopja;
c)	pare. št. 57, ki se iz gradbenega okoliša izloči, ker bo predlagana kot kulturno zgodovinski rezervat.
6.	Nazarje
Okoliš obstoji iz treh predelov: A, B in C.
Predel A obdaja tale meja:
Izhodišče za severovzhodno oglišče pare. št. 921 7. Od tod poteka meja v smeri proti jugozahodu ob cesti pare. št. 1183/1 do severozahodnega oglišča pare. št. 593. Od tu teče po zahodni meji pare. št. 593. se usmeri proti vzhodu in zajame to parcelo in pare. št. 268 in 267, 266 in 265, zavije proti jugu in zajame pare. št. 601/2 ter 601/4 in še pare. 237. Od jugovzhodnega oglišča pure. št. 237 poteka tako, da zajame pare. št. 889/2, 889/1, 889/3, 889/4 in 899/13. Od jugovzhodnega oglišča pare. št. 889/13 teče v premi črti jugovzhodnega oglišča pare. št. 87/1, od koder doseže, sekajoč pare. št. 887/1, v premi črti. dolgi 65 m, jugovzhodno mejo pare. št. 887/1. Od tu poteka proti severovzhodu po jugovzhodni in severovzhodni meji pare. št. 887/1, dokler v premem podaljšku te meje ne doseže jugovzhodne meje pare. št. 89/4. Nato teče v smeri proti severovzhodu ob tamkajšnji cesti po jugovzhodnih mejah pare. št. 891/4, 891/3 in 892 do točke, ki je od najvzhodnejšega oglišča pare. štev. 892 oddaljena 5 m. Od te točke poteka proti jugovzhodu tako, da v premem podaljšku gre po jugovzhodni meji pare. št. 906/6. zajame to pure. in pare. ši. 902/2, 145/2, 146, 906/3 ter 921/3, teče po najvzhodnejši stranici pare. št. 921/11. seče v premem podaljšku tamkajšnjo cesto in dospe v smeri proti severovzhodu po vzhodni stranici pare. št. 921/7 do izhodišča.
Navedene parcele kakor tudi vsa zemljišča v tem predelu leže v k. o. Dobletina.
Zemljišča tega predelu so določena za individualno zidavo razen površin:
1.	pare. št. 892, 891/1, 89/5 in 891/4; ta zemljišča so določena za zdravstvena poslopja;
2.	za cesto, ki poteka jugovzhodno te parcele št. 889/12, 889/1. 889/10. 889/9. 889/8, 889/7. 881/2. 891/4. je določen 12 m širok varovalni pas.
5. zemljišča jugovzhodno od tega pasu, ki obstoje iz delov parcel št. 887/1 in 895 1, so določena za stanovanjske bloke.
Predel B obdaja tale meja:
Izhodišče je jugovzhodno ogliŠče pure. št. 497/2. Od tod poteka meja v smeri proti jugovzhodu ob bregu rokava Savinje pare. št. 1196/1 in 1196 do jugovzhodnega oglišča pare. št. ' 541/23. Od tu poteku meja po jugozahodni stranici pare. št. 541/23 in zahodni stranici pare. št. 541/6. Zatem teče po južni meji pure. št. 541/2, izpusti vmes pare. št. 541/23, vse do najsevernejšega oglišča pare. št. 541/4, nato pa v podaljšku po severni meji pare. št. 49 do ceste št. 1184/1. Od m poteka \ smeri proti tej cesti do izhodišču.
Navedene parcele in vsa zemljišču v tem predelu leže v k. o. Dobletina.
Zemljišča tega predelu so določena za lesno industrijske gradbene namene.
Predel (1 obdaja tale mej a:
Izhodišče je vzhodno zemljišče pare. št. 616. Od tod poteka meja po vzhodni in južni meji te parcele, v nadaljevanju sečc tamkajšnjo cesto, zajema pare. št. 641/2, 641/1, 640. 639 in 638, poteka ob tamkajšnji cesti v smeri proti zahodu, v podaljšku pa po južni meji pure. št. 623/1 do njenega jugozahodnega oglišča. in zajame to parcelo. Od tu zavije proti severu in teče v premem podaljšku zahodne stranice stavbne parcele št. 76 v razdalji 45 m, nakar se usmeri na vzhod in teče v premi črti do jugozahodnega oglišča pure. št. 573. od tu pu po južni meji pare. št. 573 do severovzhodnega oglišča pare. št. 572. Od te točke pelje pravokotno proti severu, doseže južno mejo pare. št. 574/1 in teče po tej meji proti vzhodu. V nadaljevanju seka tamkajšnjo cesto in gre po severni meji pare. št. 573/2 in v premem podaljšku do zahodne pare. št. 1174. zatem se obrne proti severu, teče po zahodni meji pare. št. 1174 do jugozahodnega oglišča pare. št. 606, od tu pa po južnih mejah pare. št. 611 do najjužnejšega oglišča iste parcele. Od tod pelje v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 616. od koder dospe po vzhodni in južni mezi iste parcele do izhodišča.
Navedene parcele in \ sa zemljišča tega predela leže v k. o. Dobletina.
Zemljišča tega predela so določena za individualno zazidavo.
4.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Zemljišča, ki leže izven gradbenega okolišu, se ne smejo uporabljati za gradbene namene, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Grafični prikazi zazidljivosti zemljišč v posameznih okoliših so sestavni del tega odloka.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členit zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene razen na področju prometa. zvez, elektrifikacije in vodovodnega gospodarstvu.
8.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
9.	člen
la odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraju Celje.
Št.: 01-3037/1-57
Celje, dne 19. aprilu 195".
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
296.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 1. členu uredbe o gasilskih skladih (Uradni list LRS, št. 6-30/57) v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 9. in 91. členom temeljnega zakonu o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), 45. členom temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Uradni list FLRJ, št. 18-170/56) in 26. členom statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gasilskem skladu okraja Celje.
1.	člen
Pri Okrajnem ljudskem odboru Celje se ustanovi okrajni gasilski sklad (v nadaljnjem besedilu »sklad«) z namenom, da se dobijo sredstva za potrebe požarne varnosti in gasilske službe.
Sklad je proračunski sklad in pravna osebo.
2.	člen
Sredstva sklada so:
1.	4% od vseh premij za požarno zavarovanje, ki se plačajo Državnemu zavarovalnemu zavodu na območju okraja;
2.	gasilski prispevek v višini 2% od dohodnine, nabrane v okraju po predpisih o dohodnini;
3.	sredstva, ki jih za uresničenje namena sklada prispevajo gospodarske, zadružne ter družbene organizacije;
4.	dotacije politično-teritorialnih enol.
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo lahko samo za namene. ki jih predpisuje 10. člen uredbe o gasilskih skladih (Uradni list LRS, št. 6-30/57).
Sredstva skladu se ne smejo uporabljati za osebne izdatke uslužbencev in delavcev v gasilski službi.
4.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo in ugoto-\ ijo vsako leto v predračunu dohodkov in izdatkov sklada, ki je priloga okrajnega proračuna.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 5 članov. Predsednika voli okrajni ljudski odbor izven svojih odbornikov, člane pa izmed gasilskih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji požarne varnosti.
Upravni odbor posluje po tem odloku, po drugih veljavnih predpisih in po pravilih zakona, ki jih
sPrejme sum najpozneje v enem mesecu po svoji izvolitvi.
v Pravilu skladu potrdi svet zu notranje zadeve in 0'K'o upravo okrajnega ljudskega odbora.
(>. člen
S sredstvi skladu gospodari po veljavnih predpisal upravni odbor sklada, ki je za svoje delo odgovoren okrajnemu ljudskemu odboru.
7.	člen
Sredstva skladu so naložena na posebnem računu l,ri Komunalni banki v Celju.
8.	člen
V vsem ostalem veljajo glede sklada določila uredbe o gasilskih skladih.
9.	člen
la odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
Št.: 01-744/2-57
Celje, dne 19. aprilu 1957.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman I. r.
297.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 76. členu studita okraja Celje v zvezi z 2. členom odloka o spremembi 88. člena statuta okraja Celje št. 01-7145/1-57, v zvezi s 5. členom uredbe o zemljiškem katastru (Uradni list FLRJ, št. 43-365/53) in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora Proizvajalcev dne 8. julija 1957 sprejel
ODLOK
11 ustanovitvi Mestnega katastrskega urada v Celju.
1.	člen
Ustanovi se za območje občine Celje nov kata-strski urad pod imenom Mestni katastrski urad Celje.
2.	člen
Mestni katastrski urad Celje bo posloval v okviru Katastrskega urada pri OLO Celje.
298.
Po 40. in 41. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37-430/55) in 26. členu statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1957 sprejel
ODLOK
o načelih za pravila trgovin s pavšalnim obračunom.
1.	člen
Za gospodarstvo pristojni sveti občinskih ljudskih odborov na področju okraja Celje so dolžni pri sestavljanju pravil za trgovine s pavšalnim obračunom upoštevati določila uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, 104. in 105. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in načela, ki so v tem odloku.
2.	Člen
Pavšalirajo se lahko trgovine z živili, ki nimajo pogojev za redni obračun (nimajo delovnih mest poslovodje, blagajnika, knjigovodje in prodajalca).
V skladu z 59. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah lahko za gospodarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora dovoli trgovinam z živili, da prodajajo tudi določene vrste industrijskega blaga.
3.	člen
Za gospodarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora določi trgovini s pavšalnim obračunom odstotek od ustvarjenega dohodka za investicijski sklad, ki ga srne trgovina uporabljati le s soglasjem občinskega svetu.
4.	člen
Glede prispevka za socialno zavarovanje je dano delavcem trgovine s pavšalnim obračunom na voljo, ali plačajo polno zavarovanje ali pa pavšalni prispevek.
5.	člen
Posamezni delavci ali vsi delavci lahko odpovedo vodstvo trgovine s pavšalnim obračunom v roku, ki ne sme biti krajši od 3 mesecev. Isti rok velja tudi, č'e odpove občinski ljudski odbor. V primeru kršitve pravil ali drugih predpisov sme občinski ljudski^ odbor odpovedati vodstvo trgovine tudi v krajšem času.
6.	člen
3.	člen
Občinski ljudski odbor Celje in Okrajni ljudski odbor Celje bosta sporazumno poskrbela za vse, kar .le potrebno za začetek poslovanja na novo ustanovljenega katastrskega urada.
4.	člen
Glede organizacije in poslovanja na novo ustanovljenega katastrskega tirada veljajo predpisi uredbe " zemljiškem katastru in drugi predpisi o poslovanju katastrskih uradov.
5.	člen
Tu odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja ' vije in velja od dne objave, uporablja se pa od I- avgusta 1957.
*t.: 01-7145/2-57
('e|je. dne 8. julija 1957.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
Občinski ljudski odbor postavi poslovodjo trgovine s pavšalnim obračunom v soglasju z delavci, ki so prevzeli trgovino v upravljanje.
Občinski ljudski odbor lahko odstavi poslovodjo, če se ta ne drži predpisov ali ravna v nasprotju z njimi.
7.	člen
Zu gospodarstvu pristojni svet občinskega ljudskega odbora določi v pravilih, ali se plače delavcev trgovine s pavšalnim obračunom določajo po tarifnem pravilniku, ki ga mora potrditi pristojna komisija za plače in situl, organizacija, ali pu sc plače določijo po osnovnih proporcih, po katerih se ugotavlja višina prejemkov zu posamezno delovno mesto.
Delavcem ni zajamčen minimum plač.
8.	člen
S pravili se določi delitev celotnega dohodka trgovine s pavšalnim obračunom, ki mora obvezno vsebovati naslednje elemente:
1.	materialni stroški,
2.	amortizacija po zveznih predpisih,
3.	obresti za obratna sredstva.
4.	prispevek za kadre.
5.	članarina zbornici,
6.	nadomestilo plač za prvih 7 dni,
7.	prispevek zn rez. sklad,
8.	prispevek za investicijski sklad.
9.	pavšal,
10.	ostanek dohodka za plače delavcev in za nagrade vajencem.
9.	člen
Trgovina s pavšalnim obračunom je dolžna voditi blagajniško knjigo, knjigo nabave in prodaje, knjigo upnikov in dolžnikov in spisek inventarja.
10.	člen
Delavci trgovine s pavšalnim obračunom so dolžni dati zavarovanje za obratna sredstva in kritje obveznosti do družbene skupnosti, če višina obratnih sredstev presega znesek 100.000 din. Zavarovanje se lahko da v gotovini, po tretji osebi, z zastavo premičnin in nepremičnin.
Zavarovanje se mora dati do višine obratnih sredstev.
11.	člen
Za gospodarstvo pristojni sveti občinskih ljudskih odborov smejo izjemoma zaradi tržnih potreb ali pa zaradi poizkusa predati trgovine, ki trgujejo s sadjem in zelenjavo, ali pa jih na novo ustanoviti tudi po naslednjih načelih:
1.	trgovina se lahko preda v upravljanje samo enemu delavcu:
2.	delavec, ki prevzame trgovino, plača samo pavšalni davek in pavšalni prispevek za socialno zavarovanje, ostanek dohodka po kritju stroškov mu ostane kot plača;
3.	delavec, skrbi za potrebna osnovna in obratna sredstva sam;
4.	delavcu se določi prodajni prostor na tržnici in drugih prometnih točkah in izda dovoljenje za prodajanje na raznih prireditvah;
5.	delavec mora voditi samo blagajniško knjigo in knjigo nabave in prodaje.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, objavi pa se v Uradnem listu LRS.
Št. 01-9322/57
Celje, dne 8. julija 1957.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odboru Riko Jerman 1. r.
299.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 76. in 88. členu statuta okraju Celje v zvezi s 7. členom splošnega zakonu o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55) in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji okrajnega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne S. julija 1957 sprejel
ODLOK
o spremembi 88. člena statutu okraja Celje.
1.	člen
88. člen statutu okraju Celje, sprejetega dne 29. decembra 1956 št. 01 -810/24-56. se spremeni in se glasi takole:
Okrajni ljudski odbor intu tele upravne zavode (zavode in urade):
—	zavod za planiranje; zavod za statistiko,
—	katastrski urad Celje, mestni katastrski urad ('el je;
—	katastrski urad Šmarje pri Jelšah in katastrski urad Šoštanj.«
2.	člen
Ustanovitev in poslovanje novoustanovljenega Mestnega katastrskega urada v Celju bosta urejena s posebnim odlokom.
3.	člen
Tu odlok velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije.
Objavi se v Uradnem listu LRS in v Uradnem vestniku okraja Celje.
Uporablja se od 1. avgusta 1957.
št. 01-7145/1-57
Celje, dne 8. juliju 1957.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
300.
Občinski ljudski odbor Mozirje je po 9. in 50. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 174. in 175. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) in 24. členu statuta občine Mozirje na seji dne 30. avgusta 1957 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah statutu občine Mozirje.
1.	člen
21. člen statutu občine Mozirje se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Občinski ljudski odbor sestavlja občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Občinski zbor ima 25 odbornikov..
Zbor proizvajalcev ima 21 odbornikov.
Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo p11 zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov,.
2.	člen
Tu odlok velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Celje s pritrditvijo Komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
št. 01/2-4253/57
Mozirje, dne 50. avgusta 1937.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Anton Zupan 1. r.
15	25. XIJ. 1957
URADNI VESTNIK
Strun 7
301.
l‘o I. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ. št. 51-598/57) in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji dne I". oktobra 195? sprejel
ODLOK
<• delu lastnih sredstev, ki ga morajo zagotoviti prosile!, da bi dobili posojilo iz. občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
1. člen
Posojila iz obč.inskega kreditnega skladu za zidanje stanovanjskih hiš se lahko dovolijo le tistim interesentom iz 58. členu uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLR|. št. 6-39/56), ki zagotovijo oziroma vložijo v zidanje tudi del lastnih sredstev, ki znaša za posamezne kategorije interesentov, izračunan v odstotkih od pro-
računske vrednosti del, kakor sledi:
1.	za stanovanjske zadruge	25%
2.	za gospodarske organizacije	10%
5.	za stanovanjske skupnosti	in hišne svete	5%
4.	za zavode, ki jim je priznana lastnost pravne
osebe, in za politično-teritorialne enote in njihove pooblaščene organe	5%
5.	za delavce in uslužbence ter druge interesente	50%
2. člen
Interesenti lahko zagotovijo del lastnih srcdste\ iz 1. člena tega odloka v gotovini, materialu ali pa v delovni sili.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01/1-4246/1-57
Šoštanj, dne II. oktobra 1957.
Nadomešča predsedniku Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
podpredsednik Frido Rlagotinšek 1. r.
302.
Po tretjem odstavku 47. členu zakonu o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51-613/54). 7. členu in 2. točki 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12-93/55) in 20. členu statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju št. 01/2-566/57 je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na zasedanju dne 24. septembra 1957 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o višini pogrebnine.
1.
Sklep o višini pogrebnine št. 01/2-23/56-11 se spredeni tako, da se v 2. členu pod točko a) navedeni znesek 13.000 din črta in vstavi namesto tega znesek 15.000 din, tako da se ta točka glasi:
u) za umrlo odraslo osebo v znesku 15.000 din .
2.
Ta sklep se uporablja od I. oktobra 1957 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraju Celje ter velja od tega dne.
št. 01/2-566/57-14
Celje, dne 24. septembra 195".
Direktor	Predsednik skupščine
Milan Loštrk 1. r.	Bojan Horvat 1. r.
303.
Po 11. točki 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ. št. 12/55-93) in po 48. členu uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12/55-92) in po 20. členu 17. točke statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju (01 /2-566/57-S/2) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v (Zelju na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanja dne 24. septembra 1957 sprejela
SKLEP
o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje.
1.	člen
Obvezno se določa posebna stopnja prispevku za zdravstveno zavarovanje pri vseh zavezancih prispevka. ki imajo zaposlenih 50 in več zavarovancev.
2.	člen
Najmanjši povprečni izdatek zdravstvenega zavarovanja na enega zavarovanca, v katerem so obseženi oskrbni stroški za zdravljenje v stacionarnih zdravstvenih zavodih in oskrbni stroški za zdravije-je v naravnih zdraviliščih, se določi na 3.200 din v razdobju enega leta. V razponu od 2.800 din do 3.200 din se plačuje prispevna stopnja, ki je določena z a zdravstveno zavarovanje, to je 12.50%.
3.	člen
Najmunji odstotek izostanku z dela zaradi bolezni in poškodb se določi na 4%. Od povprečnega odstotka izostankov z dela v razponu od 3—4% se plačuje prispevna stopnja, ki je določena zn zdravstveno zavarovanje, to je 12.50%.
4.	člen
Najmanjši odmik od povprečnih izdatkov zdravstvenega zavarovanja na enega zavarovanca (nad 5.200 oziroma pod 2.800 din), za katerega se obvezno predpiše posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, se določi v znesku 300 din, posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za vsakih nadaljnjih začetih 300 din pa se določi v višini 0.50% za prva dva odmika: zn naslednje odmike pa za vsakega po 1%.
5.	člen
Najmanjši odmik (nad 4 oz. pod 3%) od povprečnih izostankov z tlela zaradi bolezni in poškodb, za katerega se obvezno predpiše posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, se določi za vsak začeti odmik 0,40%, posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za vsak začeti odmik pa \ višini 0,50% za prva dva odmika: za naslednja odmika pa za vsakega začetega 1%.
Stran 8
URADNI VES J Nik
Štev. 13
25. X1J. 1£2I
--------■ ■
6.	člen
V členih 2. 3, 4 in 5 tega sklepa navedena merila ponazarja naslednja tabela:
0,40			0,50	oz. 1
A ko /.naša povprečje izdatkov od din	do din		% izostankov z dela od	do		znaša pris. stopnja p v %
1.900	2.199	1.80	2.19	10.50
2.200	2.499	2.20	2.59	11.50
2.500	2.799	2.60	2.99	12,—
2.800	3.200	3,—	4,—	12.50
3.201	3.500	4.01	4.40	13.-
3.501	3.800	4.41	4.80	13.50
3.800	4.100	4.81	5.20	14.50
4.101	4.400	5.21	5.60	15.50
4.401	4.700	5.61	6.00	16.50
7.	člen
Obvezno se določi posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje pri vseh rudnikih črnega, rjavega premoga ter lignita, ne glede na število pri njih zaposlenih zavarovancev.
8.	člen
Najmanjši odstotek izostankov / dela zaradi bolezni in poškodb pri vseh rudnikih črnega in rjavega premoga ter lignita se določi na 6%. Od povprečne?11 odstotka izostankov z dela od 3% do 6% se plačuj* prispevna stopnja, ki je določena za zdravstveno zavarovanje. to je 12.50%.
9.	člen
Najmanjši odmik (nad 6% oz. pod 5%) od poj' prečnih izostankov z dela zaradi bolezni in poškodb (člen 8). za katerega se obvezno predpiše posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, se določi na 0.40%, za vsak začeti odmik 0.40% se doloc! posebna stopnja za zdravstveno zavarovanje v višini 0.50% za prva dva odmika: za naslednje odmike p« za vsakega začetega 1%.
10.	člen
Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme, uporablja pa sc od I. julija 1957 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01/2-566/57-S/15
Celje, dne 24. septembra 1957.
Direktor	Predsednik skupščine
Milan T.oštrk 1. r.	Rojan Horvat I. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
Občinski ljudski odbor Mozirje je na svoji seji dne 16. oktobru 1957 po 24. členu statuta občine Mozirje sprejel naslednji
S K L E P
I
SKLEP
I.
Maks Podlesnik, uslužbenec ObLO Šoštanj, sv razreši dolžnost* občinskega sodnika za prekrške in se za novega sodnika za ptr' krške izvoli Kainilo Krepek, pravnik, uslužbenec ObLO Šoštanj. N svojstvu honorarnega uslužbenca.
Ker je potekla mandatna doba dosedanjemu upravnemu odboru Lekarne v Mozirju, so bili zn člane novega upravnega odbora imenovani naslednji:
1.	Stanko Podscdcnšek, podpredsednik ObLO Mozirje
2.	Dr. Maks Bitenc, upravnik Zdravstvenega doma Nazarje
3.	Ivanka Pavlin, uslužbenka, Mozirje
4.	Ivan Marovt, upravnik pošte, Ljubno ob Savinji
5.	Slavko Mikck, delavec, Lepa njiva
6.	mr. ph. Mita Gologrnnc, upravnik Lekarne Mozirje
7.	Vida Dolar, uslužbenka Lekarne Mozirje
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na svoji seji dne 17. oktobra P)" po 24. členu statuta občine Šoštanj sprejel naslednji
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJI
Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje J1' na »svoji seji dne 24. septembra 1657 po 26. členu statuta zavoda sprejela naslednji
S K L E P
Za člane komisije za organizacijska in finančna vprašanja pd Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju so bili imenovani:
1.	Dušan Medved, Celje
2.	Rudi Pibrove, Celje 5. Slava Križanič, Celje
4.	Melik Gojmir, Celje
5.	Zastopnik OSS, Celje
6.	Zastopnik zbora proizvajalcev OLO Celje
REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV
VPIS	SPREMEMBA




I. Besedilo: Vzgojni zavod za duševno nerazvito mladino Celje. Ustanovitelj: Okrajni ljudski odbor Celje, odločba št. 01-6453/1 / dne 19. aprila 1957. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet zn šolstvo okrajnega ljudskega odbora Celje.
Organ zavoda je upravni odbor, ki šteje sedem članov. Upravnik zavoda je Unvcrdorbcn Jože, Celje..
Delovno področje in naloge zavoda: omogočiti šolanju na pomožni šoli in njenih delavnicah učencem, ki v kroju svojega stalnega bivališča nimajo ustreznih šol, kjer bi se šolali; skrbeti za zdrav telesni razvoj, smotrno učenje in vzgojo po načelih socialistične morale.
Za zastopstvo in podpisovanje zavoda so pooblaščeni: Unver-dorben Jože, upravnik zavoda, Medved Alojzija, učiteljica pomožne šole, Boben Roman, učitelj pomožne šole, in Brečko Marijo, tajnico pomožne šole.
St. 36/57
('elje, dne 4. oktobra 1957.
1. Besedilo: Dijaški dom Vransko.
Vpiše sc sprememba v tem smislu, du zavodu zastopa in zu»j samostojno podpisuje upravnik Sedlak Dušan, listine finančne#*1 značaja pa sopodpisuje Golob Franc, član upravnega odbora zavoda.
St. 03/1-929/1-57
Vransko, dne 1. oktobra 1957.
POPRAVEK
V l). številki Uradnega vestnika na str. 38 mora hiti naslov:	Planina . podjetje za promet in prede-
lavo mesa. Celje, podpis direktorja j>u Pugelj Gabrijel.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju • Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. () Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din. cena posamezni številki 30 din