Štev. 8. V Mariboru, dne SS. februarja 1906. Tečaj List"ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate Be plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 16 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Trgovinske pogodbe. Avstrija bo sklenila letos nove trgovinske pogodbe z naslednjimi državami: z Nemčijo, Rusijo, Srbijo, Italijo, Švico in Belgijo. Kdor vzame kak časnik v roke, bo čital, da se o novih trgovinskih pogodbah sodi samo z obrtniškega in trgovskega stališča, ali so nam ugodne ali ne, a kmečko stališče se ne jemlje v poštev ali pa le samo postranski. Ali so morda trgovinske pogodbe za kmeta brez pomena? Ne. Ampak kmet se premalo briga za te zadeve, zato se tudi njegov stan v trgovinski politiki premalo upošteva. Slovenski kmetje so se zadnja leta brigali glede trgovinske politike samo za carino na italijanska vina ter zahtevali nje povišanje. In v tem so dosegli tudi lep uspeh! V vladnem predlogu za novo trgovinsko pogodbo z Italijo je povišana cena na 60 K za meterski cent, dočim je zaafala doslej samo 7 K 62 h. S tem bo našim vinom omogočeno zopet tekmovati z italijanskimi vini. Za naše kraje je ugodna tudi določba, da se smejo les in žagini izdelki brez carine uvažati v Italijo. Neugodno pa je, da se bo odslej moralo od vsakega konja, ki se proda v Italijo, 25 oziroma 40 lir (1 lira = 95*/4 h) carine plačati, doslej pa so bili konji prosti carine. Italija hoče namreč povzdigniti svojo konjerejo, za to zabranjuje uvoz tuj h konjev s carino. Švica izvaža v Avstrijo iimed poljedelskih pridelkov sir, mleko, govedo, kože, izmed avstrijskih kmečkih pridelkov pa se uvažajo v Švico vino, les, žito in moka. Švicarska in naša vlada se še nista mogli zjediniti zaradi nekaterih točk in za to tudi o tej pogodbi še ne moremo natančneje soditi. O trgovinskih pogodbah z Nemčijo, Rusijo in Sfbijo pa smo že itak parkrat razpravljali v našem listu ter branili kmečko stališče. Proti Srbiji se moramo zavarovati zaradi uvoza živine, prod Rusiji zaradi uvoza različnih žitnih vrst in perutnine, najnevarnejša pa nam je s svojim uvozom Nemčija, ki lahko škoduje kmetu skoro z uvozom vsakega pridelka. Toda boj proti Nemčiji je najhujši, ker naša vlada in nemški poslanci v državnem zboru radi pozabijo domačega kmeta, če le morejo Nemčiji storiti kako uslogo. Iu to se ne bo prej spremenilo, dokler v Avstriji ne bo na krmilu pravična slovanska vlada. Kmalu pridejo vse trgovinske pogodbe v državni zbor in mi bomo našim kmečkim čitateljem natančno in vestno poročali, kako so slovenski poslanci varovali v tem oziru kmečke koristi. Politični ogled. Državni zbor. Se le v petek dne 23. febr. predloži vlada državni zbornici svoj predlog o volilni pravici. Toda razpravljalo se ne bo o njem takoj, ampak šele v sredini matca. Ogrski držayni zbor je bil dne 19. t. m. razpušcen, ker je večina državnega zbora želela samostojno Ogrsko, naš cesar pa v to ni privolil. Bilo se je bati, da se večina ne bo hotela razpustiti in bo dalje zborovala, zato je bilo pripravljeno vojaštvo. Toda Mažari niso imeli korajže, zbali so se bajonetov in se udali. Branite kmeta! Namestnistvo naše je že parkrat opozorilo spodnjestajerska glavarstva, da se mleko prodaja po litrih. Tuda gospodje po naših glavarstvih skrbijo pač za lov, lepe konje in zabavo, za kmete pa ne, za to se v tem oziru tudi nič ni ukrenilo. Poslanci, branite vsaj vi kmeta! Železnična podjetja proti kmetu. V poljedelskem ministrstvu so bila pogajanja, da železnice dovolijo v krajih, kjer je vsled kake bodi nesreče nastalo pomanjkanje, znižane vožne cene. Železnična podjetja so zahtevo odklonile. Kmečki stan na Nemškem. Pri nas vlada komaj da pozna kmečki stan, na Nemškem pa ga v zadnjem času visoko čisla. Dne 8. febr. je imel državni kancelar Bilov plameneč govor za kmečki stan: „Smatram za najvažnejšo vladino nalogo, da varujemo in pospešujemo nemški kmečki stan, ne samo iz gospodarskih ampak tudi državno političnih razlogov. (Dobro!) Zakaj se bori socialna demokracija najrajši ravno proti kmečkemu stanu in njegovim težnjam ? ... . Ker hoče posest kmečkega stann uničiti! Potem še le se bo kmečki stan postavil ob stran socialdemokracije. Tem bolj je torej dolžnost vlade in državnega zVora, da varuje kmečki stan kot najtrdnejšo podlago vladarskih držav in da ga brani propada (Pritrjevanje.) To dolžnost bom jaz tudi izpolnjeval, dokler bom stal na čelu vlade." (Burni dobro-klici.) Take besede se iz ust naših ministrov ne slišijo, pri nas se hoče kmečki stan rešiti le s ponemčevanjem. Kratkovidna vlada! Pek Ornig — strokovnjak v živinoreji. Ker je pek Ornig, ki je v najnovejšem času tudi načelnik okrajnega zastopa, zelo skrben (!) za svoj okraj in ima, kakor Girstmajerjev Francelj v Mariboru, mnogo prostega časa, se je začel pečati z živinorejo. Pri svojem delovanju za povzdigo živinoreje pa se hoče najbrže ravnati po določilih zakona z dne 17. aprila 1896 dež. zak. in uk. 1. št. 41. za vojvodino Štajersko. § 2. tega zakona se glasi (kakor jo je najti dobesedno v dež. zakoniku, seveda v imenitni slovenščini): „Delokrog okrajnih zastopov. V ob_ LISTEK. Vrl slovenski kmet. (V spomin f Antonu Korenjaka.) Umrl je 6. febr. mož, kateri si je v resnici zaslužil slovensko ime Korenjak. Rojen je bil 1.1833. kot sin Martina, katerega smo stoprav pred 3 tedni pokopali. Dovršivši takrat 2 razredno pod spretnim vodstvom V učni k a stoječo domačo šolo, bi bil kaj rad Tonček študiral, a oče se ni dal pregovoriti — pridržal je sina doma, da mu je pomagal pri obširnem gospodarstvu. Večkrat ga je poslal s konji na vožnjo. Bdo je namreč še jako v navadi, da so vozili vino od tod naravnost na Koroško, v Gradec in drugod okoli. To so bili za ukaželjnega mladeniča najlepši časi in vedno je rad pripovedoval o svojih „rajžah". Kot vojak je služboval pri lovcih v Trbižu, v Dunaj. Novemmestu in nekoliko časa tudi na Dunaju. Bil je vodnik. Vrnivši se domu, se je izučil mesarije ter si izposloval krčmarsko obrt. Poleg tega je pridno posredoval pri prodaji tukajšnjega vinskega pridelka in kupci iz raznih krajev so najraje pri Tončeku prenočevali. Kmalu so spoznali domačini njegove zmožnosti in so ga volili v občinski odbor in kot občinski predstojnik, kakor tudi kot ud okrajnega zastopa je bil neutrudljiv. Zavidali so ga njegovih uspehov in večkrat tudi sovražil, a njegova zavednost in spreten jezik sta mu pomagala, da je vedno razumel si okolico pridobiti. Nikakor ni pozabil, da je Slovenec, in slabo jo je pri njem skupil, kdor bi se bil pre- drzail v njegovi navzočnosti zabavljati o našem na-rcdu. Vrhutega se je čutil tudi Haložana skoz in skoz in če se je kdo s slednjimi norčeval, ga je pošteno oštel. Bil je mož na svojem mestu. S čim se je od svojih sovrstnikov odlikoval, je bilo njegovo stremljenje za napredek. Šestrazrednica, kmetijski tečaj, tamburaško društvo, podporno društvo, pletarska šola, šolarska kuhinja, vinski sejem so naprave, s katerimi se Barbara odlikuje od sosednih krajev, in Korenjak je pri vseh teh bodisi kot obč. predstojnik, bodisi kot zasebnik z dejanjem in besedo sodeloval, oziroma je pospeševal. Vsak, ki ga je poznal — in znancev ni imel malo — bo pritrdil, če rečem, da je Barbara zgubila s Korenjakom svojega vodjo. Napisal bi lahko celo knjigo o rajnem Tončeku, a roka mi je pre-okorna. Naj toraj zadostuje! Blag mu spomin! —c. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. (Dalje.) Ko se je nekoliko umiril, je dal poklicati Gliša. „Kako se drzneš, pes nevercev, da me vodiš v tako past ? Zaslužiš, da te pretepem! „Ti si gospod, jaz suženj, effendi," reče mirno Glišo in prekriža roke na prsih. „Ali poslušaj me preji" „Govori, sicer ti dam odrezati pasjo glavo!" „Zapoveduješ, jaz govorim . . . Sam ti, o beg, si kriv, da se je zgodilo tako. Kot moder vojnik bi moral vedeti, da si raja ne bo pustila odvesti kur tako, kogar se zljubi tvojemu slugi. Vrh tega je bila nevesta Žarka, nič manj hrabrega vstaša od Slaviče! * „Idi k besu s Slavišom! — Kaj hočeš s tem povedati ? " „Če bi ti dospel sem prej ali vsaj o pravem času, bi vsega tega ne bilo in Slaviša bi bil morebiti že v tvojih rokah. Izključno je le to, ako je dospel Holuban prezgodaj sem, ne pade krivda na te. Potem je kriv on sam!" Glišo je umolknil in predrzno zrl bega. „Trupla so že začeli žreti volkovi," pripomni beg. „Iz tega se vidi, da je prišel prezgodaj in ni bil dovolj oprezen. Alah ga je kaznoval zato!" Glišo je govoril zelo predrzno. Čudno, da se beg ni razsrdil. Po kratkem molku de: „Da, prav govoriš, ne tajim! Zato te tudi ne zadene moja jeza, kar brez dvojbe zaslužiš!" „Ti zapoveš, eftendil" se prikloni Glišo. „Je še daleč do vstaškega gnezda?" vpraša beg. „Še daleč! Naredili smo ovinek in se še potem zamudili pri gorečih kočah. Tvoji ljudje so imeli posla s prebivalci. Ako bi sli naravnost, pridemo kmalu. Ali mi moramo po skrivni poti!" „Haha!" se je zakrohotal beg. Nato je djal, kakor sam pri sebi: „Vendar si želim, da bi bili vstaši v mojih rokah!" „Vsi si želimo, effendi! In Alah ti jih gotovo pripelje, ker si tako dober!" „Ako mi dodeli to srečo in slavo, da vničim to pošast v mojem okrožju, idem na grob velikega preroka. Slava bi šla po celi Stari Srbiji,'Albaniji Današnja številka ima „Nat Dom" kot prilogo. sp'ritual 5 K, dr. Schmirmaul 10 K, neimenovana na na Slatini 2 K, po dr. Rosini Mačič Al. na Slemenu, ker je Urban BI. odstopil od kazenskega postopka proti njemu 20 K, gostje na gostiji Matije in Frane. Makoter na Cvenu 8 K, za kruh sv. Antona iz Ljutomera 1 K, gostje na srebrni gostiji Jožefa in Alojzije Roškar in njunega sina Andreja z Marijo Pav-ličič na Moti 8 K. Lasbaher iz Negove dve vreči krompirja. Stotero „B g plati!" Prosimo pa se na-daljne podpore! segu posameznih okolišev okrajnih zastopstev je povzdiga govedoreje skrb okrajnega zastopa. V to svrho ima ostati okrajni zastop po svojem odboru v vednej zvezi z deželnim odborom, z živinoglednim navodom (komisijo), s kmetijskimi podružnicami svojega okraja in kjer je to uspešno, s politično državno oblastjo, ter uporabljati, oziroma skleniti in izvrševati vse tiste naredbe, katere so prikladne, da pospešujejo rejo goveje živine v okraju". § 3. pa takole: „Posebne dolžnosti istih. S tem zakonom se odkazuje sosebno okrajnemu zajtopu: a) da nadzoruje nastavljanje pripravnih plemenskih bikov po občinah okraja in njih uporabo, kakor tudi, da podpira p litično državno oblast in občine pri izvrševanju predpisov o kugi; b) da pospešuje in podpira nasad in setev rastlin za klajo, kakor tudi; da pospešuje naprave, po katerih je možno napajati trainike in odvajati vodo; c) da pospešujejo umno ravnanje z živino in gojenje iste, ter izpodbujajo živinorejce k primernej reji goveje živine ; d) da povzbujajo naredbe, katere bi vtegnile pospeševati razpečavo goveje živine ter po njej pridobljenih pridelkov, konečno, e) da pospešuje planinsko kmetovanje, (planšarstvo) sploh, osobito pa s tem, da osnuje in podpira sirotkarske zadruge". Na predlog in prizadevanje peka Orniga je sklenil okrajni zastop ptujski dne 19. decembra 1905, da dovoli 20.000 K za nakup bikov — plemenjakov pincgavskega plemena. Čeravno je marijadvorsko pleme na Spod. Štajerskem že od nekdaj domače pleme; čeravno ta pasma najboljše uspeva pri nas izmed vseh plemen; dasi so se izrekli vsi drugi znani strokovnjaki v živinoreji, — bodisi Nemci, bodisi Slo-venci — kar jih imamo na Štajerskem za to, da se naj pri nas na Spodnjem Štajerskem redi marijadvorsko pleme; dasi je g. Washietl, ravnatelj kmetijske šole v Celovcu, lani dokazal v uradnem glasilu naše kmetijske družbe, da je marijadvorsko pleme daleč bolj hasnovito kakor pincgavsko; čeravno naš kmet ne mara pincgavskcga goveda, ker ve, da to pleme ni za naše kraje — vkljub vsemu temu je strokovnjak v živinoreji pek Ornig sklenil uvesti v ptujskem okraju pincgavsko pleme, kakor njega bratec Girstmajerjev Francelj v Mariboru. Pek Ornig! Le delaj poskuse z denarjem naših kmetov, saj imajo denar in ti pri temu nič ne izgubiš. Kaj za to, če morajo slovenski kmetje krvaveti za 20 000 K, da si le pek Ornig prežene dolg čas. Že iz same hvaležnosti za to, da si v prvi seji okraj pega zastopa zv šali doklade za 10%, da nadalje skrbiš pač za ceste do vinogradov meščanov, medtem ko kmetje po drugih okrajnih cestah vozimo do osij po blatu, ti moramo dovoliti 20.000 K za poskuse. Pa še kakšne bike kupuje pek Orni k! Pri licenciranju bikov se lani komisija kratkomalo ni mogla odločiti, kateremu biku bi prisodila prvo nagrado. Pek Ornig pa seveda vse boljše ve. On je rekel, da je bik temboljši plemenjak, č m večji ima vamp (Hangebaucb) in čim daljše nosi parklje. Obžalujemo le slavno komisijo, da jo je spravil strokovnjak v govedoreji pek Ornig v takšne škripce. in Makedoniji, povsod, kjer časte preroka in njegov koran. In, da sem paša, doprinesem še slavneje čine." Nato se je jel srditi. „Psi si upajo vstati čez svoje gospodarje in pobijati ljudstvo preroka ? ! Pokažem vam ! Zmanem te bese, kakor orehe, tega Slavišo pa poklonim živega sultanu — Zgubi se!" je zavpil nadGlišom. Glišo se je priklonil in odšel od bega. Ta se je penil, srdil in zopet slikal življenje kot paša. Bil je to krvolok prve vrste, ali nekako bolj podvržen bojazljivosti kot junaštvu. Njega je silila slavohlepnost do krutih dejanj. „Zakaj se je razsrdil ljubljenec prerokov?" so silili Turki v Gliša. „Pojdite k besu!" je momljal ta. „Kaj vas briga! Vstaši koljejo njegove ljudi, ve mrcine pa se še bojite teh vstašev!" „Prav praviš," reče nek glas iz tolpe. „Pa ti nisi nič boljši! Zaslužiš, da te obesijo na prvo drevo, ker prodajaš svoje!" „Lažeš!" se razvname Glišo. Med njim in Turki je vladala neka mržnja. Menda zato, ker je beg čislal gjaura bolj od lastnih ljudi. In da je Glišo gjaur, so vedeli vsi. „Lažeš!" je ponovil. „Jaz delam in služim našemu begu, katerega naj Alah še ohrani dolgo!" Nekateri so pritrjevali z glavami. „Za plačilo te pa natakne na kol, kakor ti je odmerjeno že davno!" Pred kratkim je kupoval pek Ornig pinc gavske bike po Gornjem Štajerskem. Ker mu slavna c. kr. kmetijska družba ni mogla dati bikov brezplačno, ampak jih daje vedno le za polovično ceno, rekel je pek Ornig, da bo šel na Hrvaško po „buše". Srečni ptujski okraj, ki imaš za načelnika takega učenjaka v živinoreji. Zato pa le pri prihodnjih volitvah volimo zopet vsi peka Orniga načelnikom okr. zastopa. — Mogoče bo do takrat že nekaj več znal. Perlek. Razne novice. * Osebna vest. Prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik po se odpeljali v ponedeljek dne 19. t. m. popoldne k škofovskim posvetovanjem na Dunaj. * Iz šole. Na dekliški meščanski šoli v Celju se je ustanovil nadaljevalni tečaj. Na mariborski meščanski šoli je nastavljen učitelj Mat. Kren-mayr iz Šteyr na Nižje Avstrijskem. Prestavljen je: učitelj Franc Jamšek iz Vidma kot nadučitelj v Rajhenburg in učiteljica Alojzija Sartory iz Gossa na Gornjem Štajerskem v Maribor. * K stoletnici pesnika Stanka Vraza. L. 1910. poteče 100 let, kar se je rodil v Cerovcu pri Ljutomeru slavni pesnik Stanko Vraz, ki lepo predstavlja zvezo med slovenskim in hrvaškim narodom. K proslavi 100 letnice se že pripravlja zagrebška Jugoslovanska akademija in Matica Slovenska. Tudi Štajerci ne smemo pri tem zaostati, zato je odbor „Zgodovinskega društva" v svoji seji 1. febr. 1906 sklenil, začeti potrebne priprave. Da se izdajo vsa pisma Vrazova, naj rodoljubi, ki jih morda imajo v rokah, ista dajo na razpolago „Zg. društvn" Enako naj sporoče svoje spomine odboru oni, ki so z Vrazom osebno občevali. V odsek za priprave so izvoljeni p. n. gg.: dr. M. Murko, dr. Fr. Ilešič, dr. Fr. Kovačič, G. Majcen, A. Kosi. * Na braniku. Na zaupnem shodu dne 19. t. m. v Mariboru zbrani katoliški možje so soglasno sklenili: 1. Iz cele Spodnje Štajerske zbrani katoliški možje obsojajo strastno gonjo takozvanih svobodomiselnih strank proti katoliškim naukom o neraz-družnosti sv. zakona ter poživljajo vse politične organizacije na Spod. Štajerskem in vse ljudstvo, naj od sedanjih poslancev in od kandidatov pri bodočih volitvah odločno zahtevajo, da se obvežejo varovati soglasje zakonodaje v katoliški državi z nauki cerkve; 2. istotako izrekajo svoje ogorčenje proti delovanju društva „Svobodna šola" (Frei Schule). * Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Klub 30 K; makoljska posojilnica 50 K; Lendovšek, župnik 10 K, Koser Franč. v Juršincih 2 K; Lon-čarič, kaplan 5 K, dr. Jurtela 14 K, Stermšek, kaplan 4 K, mariborski Slovenci, vračajoč se od dr. Čučekovega pogreba 4 K, Hajšek, kanonik 20 K, Voh, kanonik 20 K, L C. posestnica od Sv. Marjete ob P. za kruh sv. Antona 5 K, Janežič Rudolf, Tolpa se je zakrohotala. „Kaj meniš, prijatelj gjaur," reče nekdo smeje, „ali zapišemo na kožo Slavi še zmago, ali je on zapiše nam?!" „Bolje bo, če jo zapiše vam," se obregne Glišo. „Kaj pravi?" so se začuli klici iz tolpe. „Na kol ž njim!" st zaklicali drugi. —-- Drugi dan je šel Osvinbeg naprej, moril in požigal. Glišo mu je kazal pot v gorovje, ki jih je jelo objemati. Naletavali so na begunce, se spuščali v poboje in jih razganjali ter šli dalje. Minul je dan in napočilo je že večer, kar mu javi straža, da je opazilo večjo trumo ljudi, moških, žensk in otrok. Gotovo so begunci, kakor je opaziti si kuhajo večerjo. „Alah, Alah," so jeli klicati Mohamedanei. Osvinbeg je odposlal takoj ljudi, da jih vjamejo. VII. Vjeruša je moral najprej poizvedeti, kje je in v katero stran naj se obrne, da dospe do svojih in ne zaide med preganjalce. Junaški starec je bil vendarle zbegan. Voditi za nos lopove, jim tako spretno odvzeti plen, to je bilo bolj naključje, kakor sreča. Mnogo je pri tem seveda storil njegov humor. Starec, znan okrog po teh gozdovih in gorovju, se vsled naglega in močnega bega ni mogel domisliti, kje je. Vse se mu je zdelo nekam neznano. Šel je naprej, kamor ga je gnal nagon in se skrival za drevjem in obraščenimi skalami. Mariborski okraj. m Poučna predavanja za kmete in delavce v Mariboru. V nedeljo, dne 25. t. m. bo zopet predavanje v prostorih „Bralnega in pevskega društva Maribor". Predaval bo g. notarski koncipijent Marinček: O oporoki (nadaljevanje) in g. dr. Poljanec: O pljučih in dihanju. Začetek je ob 10. uri dopoldne. m Poučno predavanje v Mariboru. Za to predavanje se kaže vedno več zanimanja med kmeti in delavci, kajti zadnjikrat je bil obisk prav povoljen. To je veselo znamenje. G. ekonom R o b i č je zanimivo predaval o vtisih, katero je dobil na potovanju po Nemškem, g. dr. Dimnik pa o motenju posestva. Pri zadnji točki se je vnel živahen razgovor. Stavila so se različna vprašanja na g. predavatelja. Pripomnimo še enkrat, da so predavanja popolnoma brezplačna in so vsakemu pristopna. m Mariborske porotne obravnave. Pri Sv. Martinu pri VurberUu je, kakor smo tačasno poročali, hotel 23 letni Franc Pečar, svojega očima Janesa Mijhen umoriti. Zvabil ga je v klet in vstrelil večkrat iz samokresa na njega. K sreči ga je samo ranil. Dne 19. t. m. je Pečar stal pred porotniki, ki so ga spoznali krivim poskušenega umora in je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe. — Dne 20. t. m. sta bila obsojena Anton Kovačič in Andrej Vouk zaradi uboja. Prvi je dobil štiri leta, drugi 18 mesecev težke ječe. m Mariborske novice. Pustni večer priredi „Bralno in pevsko društvo Maribor" na pustni torek dne 27. t. m. v mali dvorani „Narodnega doma". — V Mariboru se namerava ustanoviti rešilna zdravniška postaja. m Sv. Križ pri Mariboru. Veselo je bilo v nedeljo popoldne, dne 18. febr. pri Sv. Križn nad Mariborom, ko se je tako sijajno vršil občni zbor tukajšnjega bralnega društva. Lepo število domačinov, gospodarjev in zlasti naše mladine obojega spola, je prisostvovalo zanimivemu zborovanju — veselo znamenje, da že tudi tu v bližini jezikovne meje ljudstvo narodno čuti in misli. Z oč.vidnim zanimanjem so navzoči sledili govora domačega g. župnika o pomenu in važnosti bralnih društev. Govornik je povdarjal veliko imenitnost bralnih društev zlasti v dvojnem oziru: glede na splošno — posebno pa še na strokovno izobrazbo svojih udov, tako da naj bo bralno društvo v župniji nekaka nadaljevalna šola; in glede na organizacijo naše mladine obojega spola. Izobraževalna društva, ki v tem dvojnem oziru ne store svoje dolžnosti, svoje vzvišene Na vzhodu se je jelo svitati. Noč je bežala pred zmagujočo svetlobo. Priplavalo je mlado jutro. Solnce je vzplavalo in razkošno razsipalo rdečkaste žarke po listju dreves in travi. Pomikalo se je vedno višje in podilo meglo iz globel in dolin in se razlilo v bledo svetlobo. Zrak je bil prijeten pljučam, katera so ga hrepeneč vsrkavala v se. „Ne morem dalje! Ali ni nikjer kakšnega zavetja, da bi počila," je rekla Kosenka. Sirota ni spala nič in povrh še zbeganost in strah. Potem pa mučen beg. Vse to je vzelo moči rahlemu bitju. Pa tudi Vjeruša, dasi vajen nočnih pohodov, se je čutil nekam utrujenega. Momljal je sicer nekaj o rahločutnosti ženske. Ko ga pa Kosenka zopet zaprosi, naj dovoli malo počitka in videl njene vlažne oči in bledi obrazek, je poiskal gost grm za skalo in sedel. Uveril se je prej na svoje oči o varnosti in videvši, da je vse mirno, se mu je zjasnilo nagubano čelo. Vel je rahel vetrič. Vjeruša je jel globoko dihati. „Tfu. . . izkusil sem že mnogo, ali kaj takega še nikoli. Da bi bežal z mladim dekletom kedaj, bi ne verjel in če bi mi tudi ciganka petkrat vrgla karte. To pristoja mladim dečkom ... tfu! — Hč! Izpihal sem te Holubanu, kakor bi potresel kapljico z veje. In če dobe starega Vjerušo z lepo Kosenko prej, kakor bi se zgodilo pri mladem Žarku, naj se takoj spremenim v volka, ti pa v lisico. — Kaj praviš, podlasica?" (Dalja sledi.) naloge ne izpolnujejo popolno in zadostno. Po končanem govoru se je kar okrog 50 novih udov prijavilo za vstop v naše bralno društvo, zlasti v lepem številu so se oglasili mladeniči; nekoliko bolj so zaostala dekleta, ki se pa bodo, upamo, tudi sča-srma začele bolj zanimati za naše društveno življenje, tako da bo morda v doglednem času mogoče UBtanoviti mladeniško in dekliško zvezo bralnega druätva. — Ker so se tudi društvena pravila da našnjim razmeram primerno spremenila in predložena spremenjena pravila po vzorcu kršč. soc. „Zveze" enoglasno odobrila, smemo po vsej pravici pričakovati, da gre naše bralno društvo boljši bodočnosti nasproti. Ko se je k sklepu še g. učitelj Robnik v imenu navzočih v poljudnih besedah zahvalil g. župniku za njih trud in požrtvovalnost, se je to lepo zborovanje sklecilo, z željo, da se kmalu pri kakem poučnem shodu v tolikem ali v še večjem številu zopet vidimo! m Jarenina. Mladeniški shod je bil dobro obiskan. Peli so Šentjakobčani, tamburali Šentpeter-čani. Natančneje poročilo prinašamo. m Sv. Jurij v Slov. gor. Veselica v nedeljo dne 11. svečana se je obnesla izborno tako glede na občinstvo kakor na uspeh sam. Prišli so v velikem številu Ruperčani, zastopani so bili Lenarčani, videli smo goste od Sv. Jakoba, od Marije SneŽDe in Sv. Benedikta in iz Maribora. Naši mladi igralci so spretno izvršili svojo nalogo. Igralo se je izborno. Vsakdo se je zamislil popolnoma v svojo ulogo in jo je tudi z lahkoto dovršil. Prosta zabava je bila istoiako prijetna. Pesmi domačega zbora so se menjavale z raznovrstnimi nagovori. Oglasila se je tudi mladenka od Sv. Benedikta, Amalija Letnik, ki je pov^arjala, da mora biti Slovenec vesel lepote svoje zemlje, a še bolj ga mora prešinjati radost, ko vidi, da krepostna, čednostna mladina, vneta za vse dobro in plemenito po pravi poti in na pravi način stremi po izobrazbi in omiki. Krepko naprej po označeni poti za blagor slovenske domovine! m Sv. Ana na Krembergu. K predstavi veseloigre „Črevljar" je prišlo prav lepo število obiskovalcev. Hvala vsem! Obširneje poročilo prihodnjič. Igra se v nedeljo dne 25. febr. ponovi. Dragi rojaki, ne zamudite prilike, si jo pogledati. m Ruprče. Dne 14. t. m. se je poročil Janez Eepin, posestnik v Meta vi, z Trezo Rošker v Ruprčah. Na gostiji so bili zbrani sami vrli narodnjaki med njimi tudi dva župana. Na predlog župana Verliča ,v Ruprčah je neki mladenič razložil pomen dijaške kuhinje in za njo nabral 7 kron. Na gostiji se je vršil govor za govorom, ki so kipeli narodnega navdušenja. Ruperski župan g. Verlič je priporočal Ruprčanom malo več narodne zavednosti in naj bi v obilnem številu pristopili k bralnem društvu v Št. Petru. Škoda, da vsi Ruprčani niso tega slišali. Bog daj novoporočencema obilo sreče! m Dobrenje pri Št. Ilju. Pod posredovanjem podpisanega se je v Dobrenju, sod. okraj Maribor, danes „Zadruga za rejo bikov" ustanovila. Zadrnga obstoji pod imenom: „Zadruga za rejo bikov" v Dobrenju, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. Zadruga ima svoj sedež v Cirknici in obseže vso občino Dobrenj, Cirknica in Št. Ilj v Slovenskih goricah in ima namen, povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. Predstoj-nistvo zadruge obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: gg. Ewald Hempel kot načelnik, Franc Baumann, kot namestnik, Janez Baumann tajnik in blagajnik: Florjan Uhl, Jurij Lameschnig, Rudolf Rotter, kot udi; Anton Kröll, Franc Flucher, Janez Princ, kot namestniki. Razsodnija obstoji iz 3 udov in 2 namestnikov. Izvoljeni so: gg. Franc Kramberger, Janez Haberl, Peter Hammer, kot udi; Anton Schell, Jakob Stingl, kot namestniki. Eden opravilni delež znese 10 K, pristopnina 2 K, letnina 2 K, letnina za vsako v letni zadružni spisek vpisano kravo ali telico 1 K. Dosedaj je 20 udov pristopilo. — Cirknica dne 13. febr. 1906. MartinJelovšek, štajerski dež. popot. učitelj. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Število naročnikov „Slov. Gospodarja" v naši župniji je doseglo že število 140. To je gotovo krasen napredek. — Prihodnjo nedeljo priredi v šoli bralno društvo velezanimiv šaljiv srečolov z mnogimi dobitki. Kartic se izda 500 po 10 v, dobitkov pa bo 200. To bo pa veselje! Le pridite v nedeljo poskušat svojo srečo! m Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 5. februarja jo mladenič Alojz Potočnik, doma v Selcah, župnije Sv. Roperta v Slov. gor., vstopil k častitim bratom frančiškanom ter je bil tega dne slovesno sprejet in preoblečen. Samostansko obleko je dobil od g. gvardijana o. Nikolaja Meznariča pred velikim oltarjem vpričo vseh frančiškanov po rani službi božji. To je bila slovesnost, ki se redkokedaj vrši. m Slovenska Bistrica. Predzadnjo nedeljo na večer se je zbralo v Narodnem domu lepo število občinstva iz mesta in okolice, iz Maribora in Celja ; omeniti moramo zlasti č. g. kanonika Haj šeka in g. dr. I. Vošnjaka; duhovščina in učiteljstvo iz okraja je bilo lepo zastopano. Slavili smo svojega velikana na slov. Parnasu Prešerna navdušeno in dostojno. Pevci in orkester pod spretnim vodstvom nadnčitelja Polanca so želi mnogo hvale in odobravanja. Ugajal je s svojim baritonom zlasti g. dr G. Sernec iz Celja in igranjem na glasovirju gdč. Kunej in Stegnar. Slavnostni govornik prof. dr. Verstovšek je govoril o Prešernu. Dokazoval je v zbranih besedah, zakaj da začne prodirati duh Prešernov še le v ljudstvo, odkar lahko rečemo s ponosom, da smo postali narod. Označil je predavatelj Prevernovo nezavedno dobo, nadalje razvoj slovenskega po ili-rizmu in rodoljubih iz probuje Slovenstva in pojasnil Prešerna in poezije nasproti njegovi lastni dobi in današnjemu času in razmeram. Prešerna je treba slaviti za rešitelja naše govorice in našega naroda; zakaj on je nastopal s svojimi pesmami v pristnem gorenjskem narečju, tedaj ko so najvnetejši rodoljubi — Iliri — obupali nad ljudstvom in se zatekli k sosednim Hrvatom; ko so postajali Slovenci uskoki — St. Vraz —, se je poprijel naš prvak slovenskih pesnikov krčevito svojega jezika, ga rešil in pokazal svetu moč njegovo za kulturno življenje. Na podlagi Prešernovih poezij je opozarjal na mnoga mesta, ki so vznikla v narodni duši; tem je podal vzvišene ideje, ki prodirajo šele sedaj v narod, ker se ta šele zaveda svojega kulturnega poklica; ta Prešernov vpliv na poznejše rodove in na našo dobo ga napravi pravim ljudskim pesnikom; to trditev vtemeljuje predavatelj zlasti s Koseskijem, ki je bil pač svojedobno najpopularnejši pesnik, toda sedaj brez vpliva, dočim je vpliv na narod svojedobno preziranega Prešerna vedno večji, kar priča vedno večje navdušenje cele Slovenije za svojega velikana. Po dovršenem programu je pokazal dr. Verstovšek še na skioptikonu mnogo slik iz življenja Prešernovega, Djegovih poezij in drugih zanimivih podob iz raznih mest, zgodovinskih dogodkov in sv. pisma. Na to je sledila prosta zabava; zapeli so še pevci marsikatero lepo pesmico; zabavalo se je do pozne ure. Za postrežbo je točno skrbel g. Peter Novak, Vsi obiskovalci so odšli zadovoljni domov, prepričani, da je čitalnica lahko zadovoljna z vspehi tega večera. Pričakovati je le, da bi se kmalu vresničile želje vseh, da se povečajo prostori Narodnega doma, da bi se odslej lažje večkrat prirejale slične zabave. m Pragersko. V vsakdanjem boju proti na silnosti nemčurskega življa zapazi človek marsikatero zanimivost, katero bi morebiti v breskrbnem in mirnem življenju spregledal. Tako smo se pragerski Slovenci naučili tega, da, če prijemamo naše nemčurje bolj trdo, so mirnejši; kakor hitro jim pa začnemo — iz samega usmiljenja prizanašati, zraste jim greben in mislijo, da smejo z nami komandirati, kakor jim ljubo in drago. Parkrat smo to že poskusili. Shranili smo orožje in svetovali nemčurjem, da naj nas ne izzivajo in če si že polnijo lačne želodce in prazne trebuščke z našim kruhom, ker jim nosimo naš težko prislužen denar, naj vsaj Slovence puste pri miru. Imamo na Pragerskem gostilno, v koji smo Slovenci kakor sužnji; kakor bi naš denar ne plačal isto, kakor kakega nemčurja. Ne rečemo o gostilničarju nič, pač pa zahaja v to gostilno neki hajlovec, kateri bi bil rad „ficekelner" in pometal s Slovenci. A ni samo to, govorili bomo o tem drugo-krat. Danes povemo našim nemčurjem le toliko, da je izbrisana iz našega spomina beseda, ki se imenuje „mir," da ne poznamo nobene prizanestljivosti nobenega usmiljenja; da pardona ne sprejmemo, pa tudi ne damo. Naj se enkrat odloči! Sprejmemo vsiljeni nam hoj, zaplesati hočemo ples, da se bo našim nemčurjem stemnilo pred očmi in zavrtelo v glavi. Pa kaj nam to mar! Dovolj smo pretrpeli, dovolj dolgo se dali sramotiti od naših oholih nem-čnrjev, sedaj bodi temu konec! Zob za zob! Treba je, da se spoznamo, da vemo kdo je naš in kdo ni naš. Mi se boja ne vstrašimo. Veselo gledamo v svet, orožje, s kojim bomo bičali naše nemčurje, nam je svetlo, cilj jasen pred očmi in ta je: pravice slovenskega delavstva na slovenski zemlji, na koji se hočemo in moramo prosti gibati. Vsakega, kdor hoče biti z nami, sprejmemo z veseljem v svoje vrste, kdor se pa postavi na nasprotno stran, bo deležen, tega, kar je namenjeno nemčurjem. Polovičarstva ne poznamo. Slovenec ali nemčur. m Marija Snežna. Dne 9. februarja smo pokopali ob spremstvu treh duhovnikov vdovo Terezijo Leber na Zgornji Velki. Rajna je doživela lepo starost 98 let. Kako je bila rajna, kakor sploh Perkova p. d. Lebrova hiša, priljubljena, pokazal je velikanski pogreb, kojega ee je udeležila ogromna množica ljudi od blizu in daleč. Naj v miru počiva blaga duša! Ptujski okraj. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 9. febr. ponoči vlomili so predrzni lopovi v klet Ane Crk, posestnice v Gaberniku, ter odnesli veliko ajde in koruze. Pa ker še njihova nenasitena žrela niso bila polna, odnesejo še mašo cd treh svinj, kakor tudi slanino. Njihovemu poglavarju pa ni bila sreča mila, vsega mesa pojesti v prostosti, že je potrkal orožnik na duri ter našel pri preiskavi v hiši več mesa ter slanine. Zločinec, kateri se zove Franc Rep, sedaj oženjen v Domovi, je zločinstvo hitro priznal ter vse povedal. Moral je brez obotavljanja kaše pihat, dokler svojih tovarišev ne izda. Rep je bil že večkrat zavoljo tatvine kaznovan. Bil je tudi vojaški begun. p Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ker ni hotela gora iti k preroku, pa je šel prerok h gori, da sta bila skupaj. Ta prerokov čudež so gledali zadnjo nedeljo „Cirkov^jani". Ker se namreč ti niso odzvali 21. preteč, mes. prijaznemu lovren-škemu vabilu k ustanovnemu zboru kmetijske podružnice, so šli 18 t. m. Lovrenčani k njim zborovat. In vneta predsednikova beseda ter pojasnjevalni govor g. pot. učitelja I. Beleta sta pridobila še 30 udov kmetijski podružnici, tako da zdaj šteje ta podružnica za Sv. Lovrenc in okolico lepo število 74 udov. Pri tem zborovanju pa so se že tudi stavili kaj važni predlogi n. pr. naj nam pošlje osrednja c. kr. kmetijska družba inženerja, da naredi načrte za uravnavo Polskave in pritokov; naj si podružnica naroči več travniških bran, drevesnih in trsnih škropilnic, merjaščkov v zboljšanje svinjereje itd. Začetek je dober; Bog daj dober vspeh! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Poročil se je vrl mladenič Franc Janžekovič, posestnik iz Koračic, z Nežo Janžekovič, hčerko posestnika iz Hranjigovec. — Naši Štajercijanci so zelo sramežljivi ljudje, ker si skoraj noben ne upa ptujskega antikrista naročiti na domači poŠti. p Sv. Andraž v Slov. goricah. Umrl je v torek dne 13. t. m. starosta tukajšnjih župljanov, 98 letni starček Martin Raišp, p. d. Šamperlič v Slabšini. Rajni je bil rojen leta 1808. ter vedno trdnega zdravja do konca svojega življenja. Naj v miru počiva! p Sv. Križ tik Slatine. Na shodu tukajšnjega kat. polit, društva je govoril g. dr. Korošec o volilni pravici in važnejših kmečkih vprašanjih. Sklenilo se je soglasno: „Zbrani kmetje zahtevajo za Spodnji Štajer 9 poslancev ter odločno prosvedu-jejo proti nakani vlade, ki hoče dati slovenskim kmetom le 6 mandatov, nemškim tržanom in meščanom pa 2 mandata, kajti v tem uvidijo kričeče zapostavljanje kmečkega ljudstva za meščani in tržani. Zato poživljajo zbrani kmetje slovenske poslance, da branijo z vsemi sredstvi pravice slovenskega kmečkega ljudstva". — G. govornik še je na to razložil delovanje sovražnikov za razkrist-janjenje družine in šole, vsled česar se je sprejela tozadevna resolucija in so kmetje podpisali ugovorne pole proti zloglasni spremembi zakona. Mnogo kmetov je nanovo pristopilo k društvu. Izvolil se je stari odbor. Društvu predseduje g. konz. svetovalec in nadžupnik Fr. Korošec. p Rogatec. Shod županov rogaškega okraja se vrši dne 19. t. m., da si ustanovijo Zvezo županov. Prepričani smo, da si bodo tudi v tem okraju postavili gg. župani odločno katoliške in narodne može na čelo svoje organizacije. — Najstarejši rogaški meščan je umrl. Bil je to g. Ivan Perher, rojen 25. aprila 1. 1811. Bil je plemenit značaj in vedno vedrega duha. Imel je izvrsten, svež spomin, zato je bil živa kronika v okolici. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Postni sel, ki raznaša poštne pošiljatve po l jutomerski okolici, si dovoljuje marsikaj nečnvenega. Ljudstvo se pritožuje, da pušča pisma, celo priporočena (rekomandirana), slovenske liste, kakor „Šlov. Gospodarja", „Naš Dom", pri drugih hišah, da si tako okrajša svojo pot. Nikoli in nikjer pa ne pusti „Štajerca", temveč nese gaadresatu na dom, četudi mu je zelo „s pota". Dokazano je, da je pri hiši, kamor ne zahaja „ptujska giftna krota", samovoljno, ne naprošen, potegnil „ptujskega lisjaka" iz torbe, čital nekaj „zanimivega" iz našega kraja ter delal svoje neumne opazke. Javno tukaj vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo, jeli voljno natančneje poučiti našega poštnega sela, da bo vedel, kaj je njegova dolžnost, in kaj ne spada v njegov delokrog. Sicer se pa že nabira gradivo za pritožbo zoper njegovo nečuveno počenjanje. 1 Čitalnica v Ljutomeru javlja, da si je izvolila pri svojem rednem občnem zboru dne 2. febr. 1906 sledeči odbor: 1. Predsednik: g. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru; 2. podpredsednik: p. Alojzij Vršič, trgovec v Ljutomeru; 3. tajnik: g. Franc Čeh, nčitelj v Ljutomeru; 4. blagajnik: g. Ivan Kryl, realni učitelj v Ljutomeru; 5. knjižničar: g. Rudolf Dostal, učitelj v Ljutomeru ; 6. odbornik : g. Janko Karba, učitelj v Ljutomeru; 7. odbornik: g. Martin Karba, sedlar v Ljutomeru. Namestniki: 1. gosp. Fran Stanjko, tržanski sin v Ljutomeru; 2. g. Peter Veselič, brijač v Ljutomeru; 3. g. Janko Horvat, slikar v Ljutomeru. 1 Bralno društvo za ljutomersko okolico izredno lepo napreduje. Dne 21. jan. je bil občni zbor, na katerem se je poročalo, da društvo šteje 87 udov, a danes jih štejemo 131; izposodilo se je pa v tem mesecu že 222 knjig. MUdeniči društveniki so pogumni in prva govorniška vaja nam obeta lepega sadu Bila je kakor nežen, solncu še zaprt cvet, ki se oko nanj rado ozira. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo je imelo dne 11. t. m. svoj občni zbor v gostilniških prostorih gospe Trstenjakove. Predsednik g. Jernej Košar pozdravi navzoče. Naglasa, da smemo biti ponosni na to, da je nase društvo po delovanju najstareje v okolici (18 let). Naslanjati se mora posebno na mladino. „Na mladih ramah leži naše upanje — je djal — na vas se mi stari naslanjamo. Predraga mladina, blizu je tisti čas, da postanete samostojni; torej se pa zdaj učite, zdaj se navdušujte, da boste pozneje vedeli delati za narod." Tajnik g. Š tuhec prečita zapisnik lanskega leta. Iz tega je videti, da je delovanje „Bral. društva" kot takega i njegovih mladinskih zvez minulo leto bilo maloobsežno. Društvo je priredilo eno veselico, tamburaški zbor, le-ta se je celokupno udeležil tudi veselice pri Sv. Antonu v Slov. gor. Sicer pa pri veselicah v soseščini ne društvo ne zveze niso bile kot take zastopane, četudi se je vsakokrat precej udov udeleždo. — M'adeniška zveza je imela 6 shodov, dekliška 5, z vsega skupaj 30. govori (oz. deklamacijami). — Mladeniška zveza se je v precejšnjem številu udeležila mariborskega zborovanja „Slov. kršč.-goc. zveze". — „Bralno društvo" si je omislilo nov, velik oder. Vzroki male delavnosti so iskati nekaj v premalem navdušenju, zlasti pa v pomanjkanju pravih prost rov. Sosebno od božiča naprej društvo in zveze sploh nič niso delale, ker so se društvu kratkomalo prepovedali šolski prostori, drugod jih pa ni bilo mogoče dobiti. Šele s 1. marcem bomo mogli začeti spet delati. Iz poročila blagajnika g. Kocbeka je posneti, da ima „Bralno društvo" itak še 15 K prebitka. Knjižničar g. Ivan Košar poroča, da 8e je minulo leto pre-čitalo le 268 knjig, zlasti da je za podučne bilo premalo zanimanja. Novih knjig se je dobilo okoli 50. Stari odbor po teh poročilih odstopi. Pri volitvi novega se je enoglasno izvolil prejšnji odbor; le namesto o božiču iz društva izstopivšega odbornika g. Miheliča se je izvolil Anton Jaušovec, posestnik v Seliščih. Odbor je torej zdaj ta: Jernej Košar, predsednik, Ivan Kunce, podpredsednik, Frančišek Stuhec, tajnik, Val. Kocbek, blagajnik, Ivan Košar, knjižničar, Rado Nemec in Anton Jaušovec odbornika; (Holc Franc, namestn. blag., Horvat Franc, namestn. knjižn., Jurij Brumen in Jakob Košar pre-gledovalca računov). Obče se je izražala želja, da se število nekaterih po župniji itak močno razširjenih listov skrči. Namesto odstopivše blagajničarke „Dekl. zveze" Marije Cvetko se je začasno izvolila M. Horvat iz Sovjaka. Na predlog g. Stuheca se je ■a tem zboru izvolil odbor za stavbo „Narodnega doma pri Sv. Juriju", kar je nujno potrebno, če društvo sploh hoče kaj doseči. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Kunce, župnik, Jernej Košar, slikar, Slana Alojz, kmet v Bolehnecih, Jvan Jaušovec, pos. na Ženiku, Repič Alojz, kmet v Kutincib, Nemec Rado, pos. v Dragotinskem vrhu, Hrasovec Franc, kmečki sin v Grabonošn, občinski predstojniki: Breznik Jakob (stanetinski), Čagran Jožef Cslaptinski) ia Slekovec Ivan (kralovski). — Nato je g. Stuhec poročal o 5. splošnem avstr. kat. shodu na Dunaju z ozirom na njegove resolucije glede mladeniške organizacije, skrb) za mladino, kolportaže, obrtništva, nenravnosti, ženskega vprašanja in organizacije kat. rokodelskih pomočiikov. Po nekaterih nazdravih na sotrudnike predsednik zaključi sejo po poldrugo-urnem zborovanju. Nato se je razvila prijetna zabava. Vrli pevci in tamburaši so delali kratek čas. Med isto se je postavil tudi „temelj" „Narodnemu domu": vlč. g. župnik Kunce je zahj obljubil dati 100 K, organist g. Kocbek 25 K in posestnik g. R. Nemec 20 K. 1 V galuški občini župnije Sv. Jurja ob Ščavnici je pretekle dni nekje bil pribit ta le: „Razglas, s katerim se narnani, da se bode volitev vršila dne 13. febr. t. 1. ob 10. uri predpoldne. Vspored: Vabijo se vsi volilci k pravilni udeležbi, kako se ima voliti, se bo prečitalo omenjeni dan 13. febr., vspored volilne postave". Podpisa ni nobenega, tudi ni občinskega pečata. Prvi občinski svetovalec z nekaterimi odborniki je šel 7. t. m. c. kr. okrajnega glavarja vprašat, kaj ta razglas pomeni. Možje so tam zvedeli to-le: Občinske volitve galuške, ki so se vršile 30. avg 1905, je c. k r. namestn i j a vkljub pritožbi bračkijancev potrdila; zato je c. kr. glavarstvo ljutomersko z dopisom 10 januarja ukazalo predstojniku Matja-šiču, naj nujno povzroči volitev občinskega pred-stojništva; ko pa predstojnik nič ni storil, je c. kr. glavarstvo dne 21. januarja ukaz ponovilo. Nato je galuški predstojnik c. kr. glavarstvn dne 25. januarja naznanil, da se bo volitev občinskega predstojništva vršila 13. febr. Zgoraj omenjeni razglas torej pomeni volitev občinskega predstojništva; čudite se, kaj se drzne bračkijanec! Torej za volitev občinskega predstojništva vabi vse volilce! Ali se ne pravi to, vo-lilce za norce imeti, saj vsak odbornik dobro ve, da se morajo za volitev občinskega predstojništva le odborniki in to po okrožnici povabiti; razglas ni bil podpisan, ni občinski pečat pritisnjen,ni naznanjeno kakšne volitve in kje bodo. C. kr. glavarstvo je nato predstojniku zaukazalo, da ima oni čudni razglas odstraniti, nujno odbornike k volitvi občinskega predstojništva po okrožnici povabiti; da je to storil, ima do 12. t. m. c. kr. oglavarstvu naznaniti, če ne, plati kazni 40 kron, in se bo od o. kr. glavarstva poslal uradnik, da na stroške predstojnikove izvrši volitev občinskega predstojništva za galuško občino. Resna in umestna beseda, bračkijanska predrznost si jo je 7aslužilal 1 Okoslavci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Tu bodo v kratkem obč. volitve. Bračkovcem prede. Predstojnik niti noče sprejemati reklamacij od narodne stranke. Nič ne de, pa narodni volivci pridite vsi na volitev — kadar bo — in pokažite predstojniku in njegovemu adjutantu Klobasi, kako se grah češe. Štajercijanci, z vami je vrezalo pri Sv. Juriju! 1 Na plesišču zlomila si je nogo, dne 11. febr. 1.1. 53letna Fr. Drobec, kmetica iz Ra-denec. Znani L. P. silil jo je k plesu, a že pri prvih korakih — menda vsled neokretnosti — padeta in noga nad gležnjem bila je zdrobljena. 1 Radenci. Tatje so vlomili v četrtek 15. febr. v lekarno g dr. Htibn. Spravili so se na železno blagajno, v kateri je bilo kakih 2000 K denarja, a odpreti je niso mogli, pa tudi skozi okno vreči, bila jim je menda pretežka, morali so jo pustiti ter 80 odnesli le nekatere malenkosti, 1 Kapela pri Radgoni. V tukajšnji župni cerkvi se je poročil dne 14. t. m. g. Lovro Divjak, posest, v Račjaku, z gdč. M. Matekovičevo z Murščaka. Vrlonarodnemu paru: „Na mnoga leta!" 1 Gornja Radgona. V nedeljo vam je bila gnječa v prostorih gostilne g. Škerleca, kjer se je vršila pustna veselica našega bralnega društva. Veliki prostori natlačeni do zadnjega kotiča ! Toliko gostov ni zrla dvorana, odkar smo obhajali desetletnico bralnega društva. Domačini, gosti od Sv. Jurja, Kapele, iz Radgone in prekmurski Slovenci so si v v veselju in zabavi podajali roke. Naši fantje mladeniške zveze so vprizorili šaloigro: „Trije tički". Igra se je izborno izvršila, mislili smo, da imamo pred seboj tirolsko gledališko družbo ravnatelja Ekslna, ki je pred nekaj dni gostovala v Radgoni, ter se je odlikovala po izbornem igranju. Naši vrli fantje so svoje uloge, moramo reči, izvrstno rešili. Krono pa denemo na glavo „Čabiileki", ki je tudi kot piskrovez pritisnil na glavo gostilničarja pisker. Priznamo v čast našim fantom, da takega preciznega igranja še ni uprizorilo naše društvo. Fantje šent-peterski, pristopite k bralnemu društvu še v večjem številu, kjer si lahko bistrite um z dobrim berilom, blažite srce z medsebojnim prijateljskim občevanjem, naredite veselje in zabavo sebi in občinstvu s 8vojim nastopom na gledališkem odru. Vi ste cvet cele župnije in v Vaših rokah je bodočnost. Poprimite se ob pravem času dobre stvari, za kar vam nikoli ne bo žal! Milo so spet udarjali na tamburice naši krvni bratje iz Hrvaške, gg. podčastniki artilerijske posadke v Radgoni. Za njihov neumorni trud tisočera zahvala! Pevci in pevke so kot vselej rešili svojo nalogo dobro, zlasti če pomislimo, da so se izvajale izredno težke pevske točke, ki bi morda celo večjim in bolj izvežbanim zborom delale preglavice. Skratka, zadnja pustna veselica nas je spet ojačila, da gremo naprej na potu olike in omike s pomočjo našega bralnega društva. Slovenj egraški okraj. s Ribnica. Po prizadevanju tukajšnjega bral nega društva oziroma predsednika sta dne 28. jan tukaj v občinski hiši o koristi kmetijske podružnice razlagala g. Juvan glavni tajnik kmetijske družbe v Gradcu, ing. potovalni učitelj Goričan. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavanju. Pristopilo je okoli 60 udov, ter se je tako ustanovila. Obsegala pa bode občine: Ribnico, Janževi vrh z Ari co, Lahen, Vuhred in Sv. Anton. Za predsednika je bil izvoljen ugledni veleposestnik g. Ant. P o d 1 e s n i k - Dvornik. V odboru pa so sami zavedni posestniki, kar nam jamči, da bode podružnica za obči blagor tudi deloval. Slilenilo se je, od glavne družbe dobiti nekaj merjascev in bikov, kar je tukaj zelo potrebno. Nabavile se bodo tudi travnične brane. Podružnica pa je že naprosila potovalnega učitelja g. Goričana, da bode dne 19. marca pri Sv. Antonu govoril o pomenu kmetijske družbe. s Marenberg. Čevljarja Pušnika 13 letni sinček Franc se je igral s samokresom, ki se mu je v rokah sprožil. Krogla je zadela zraven njega stoječega bratca Alojzija. Majhnega bolnika so prepeljali v bolnišnico. Celjski okraj. c Porotne obravnave v Celju. Zaradi zlo rabljenja uradne oblasti je bil obsojen 38 letni Martin Drobnič, uradni sluga pri c. kr. okrajni sodnfji v Slovenjgradcu, na osem mesecev težke ječe. — Dne 16. t. m. se je zagovarjala pred porotniki 25 letna natakarica Eva Stolziz Rogatca. Obdolžena je bila, da je vžgala na večer dne 16. sept. 1. 1. gospodarsko poslopje zakonskih Poš, da bi pri požaru nastalo zmešnjavo porabila za tatvino. Tatvina se ji je dokazala, ker so našli pri nji nekatere stvari, da ni mogla tajiti, požiga pa ji niso mogli dokazati, ker ni bilo nobenih prič in je ona trdovratno tajila. Obsojena je bila samo zaradi tatvine na deset mesecev težke ječe. — Poštarica iz Rečice gospa Dele j a je bila obtožena uradnega poneverjenja. Kakor je sama priznala, poneverila je denar, ki so ga pošiljali izseljenci iz Amerike svojcem domu. Porotniki pa so zanikali vprašanje, ali je bila obdolženka kriva uradnega poneverjenja, zato jo bila zatoženka oproščena. c Šmarje pri Jelšah. Narodni trgovec g. Pintar je umrl dne 17. t. m. komaj 26 let star. Prehlajenje gaje v kratkem času položilo na mrtvaško posteljo. c Griže. Veselica, ki se je vršila v nedeljo 11. febr. v prid šole, se je prav dobro obnesla. Lepa nova dvorana pri županu Šulerju je bila natlačeno polna. Razen domačinov smo videli drage nam goste iz Št. Pavla, Gotovelj, Žalca, Petrovč in še posameznike iz oddaljnejših krajev. Težko je reči, jeli ugajala bolj igra „Dobro jutro" ali petje in godba. Lahko pa rečemo, da je bilo vse to izborno. Zabava, ki se nam je nudila, je presegla daleč naše pričakovanje. Zahvaliti se imamo za isto delavnemu učiteljstvu, pa tudi drugim sodelovalcem: igralcem, pevcem in godbenikom, celo posebno g. Škraberju, ki je čez vse požrtvovalno — tokrat že v drugič — dal na razpolago svoj glasovir ter vrlo sodeloval pri godbi in petju, ter g. R. Božiču, ki je isto vodil. Želimo le, da bi se bolj pogosto kaj takega prirejalo. c Št. Pavel pri Preboldu. Ob novem letu 8te, g. urednik, po zmoti mislili, da je tukajšnje izobraževalno društvo razpadlo. A stoji trdno, kakor vselej. Skozi vsa leta, kar obstoji, je imelo vedno nad 100 udov. Posebno pa je poskočilo število društvenikov od novega leta, tako da so v krogu društva v edinosti zbrani oni, ki umevajo korist dobrih knjig in časnikov. V pretečenem letu se je prebralo okroglo 1500 knjig. V 20 krožkih so udje preb;rali 28 iztisov „Slov. Gospodarja", — našemu ljudstvu najbolj priljubljenega lista — 20 „Naš Dom" posebej, 25 „Domoljub," 8 „Bogoljub," 3 „Slovenec," 2 „Narodni Gospodar," po 1 „Dom in Svet," „Vrtec", „Glasnik," „Cvetje," „Piščalka". Na novo se je naročila „Naša moč". Kje je društvo, ki nas glede števila listov prekaša? Za pouk in zabavo ste se priredili 2 glediški predstavi in veselici, v ožjem krogu pa predavanja. V tekočem letu bo pa društvo z ozirom na nove ude svoje delovanje še razširilo. Kdor je dobre volje, prostor mu v društvu! c Braslovče. Po dolgi bolezni je umrla dne 17. t m. gospa Mina Bien pl. Guldenau, vdova podpolkovnika, v 63 letu. c Luče nad Ljubnem. Veselica kat. slov. izobraževalnega društva se je za naše planinske razmere dobro obnesla. Igralci so v burki „Pravica se je izkazala" v občno zadovoljnost rešili svoje uloge; nad vse je ugajal berač Kruljec, pa tudi rlrugi niso zaostajali. Lahko rečemo, da „Slovenska Švica" se ni videla tako dovršene glediške predstave na krasno ozaljšanem odra. Zato je pa''obžalovanja vredno, da nas sofedje iz Solčave in Ljnbnega niso posetili v obilnejšem številu, da bi spoznali, da se Lučani morejo povspeti tudi višje, kakor do litrov in do plesa. Zato pa prihodnjo nedeljo zatrdno pričakujemo obilnejše vdeležbe od strani naši1! čislanih sosedov. Na sporedu je: Petje, igra „Pravica se je izkazala", „Večna luč" in zanimiva presta zabava; začetek točno ob štirih popoldne. V Solčavi sicer imajo prihodnjo nedeljo nekako „veselico", toda ples in godci se še vendar ne morejo zvati „veselica"; taka „veselica" je sramota za izobražene Solčavane; zato pa, vrli Solčavani, prihodnjo nedeljo v Luče, ako hočete kaj duhovnega užitka! c Marija Nazaret. G. Makso Turnsek se je poročil dne 19. febr. 1.1. z gdč. Marijo Cilenšek. c Hrastnik. Legar še pri nas sedaj ni ponehal, ampak začel se je razširjati tudi na delavce v steklarni. Dobili smo štiri lazaretne šotore rdečega križa iu štiri usmiljene sestre. Bolniki so torej sedaj popolnoma na samem. Vender se je bati, da bo primanjkovalo prostora, ker se se vedno pojavljajo novi slučaji obolenja. Že skoraj dve leti razsaja ta kužna bolezen v naši dolini in je zahtevala že precej žrtev. Brežiški okraj. b Brežice. Dr. Ploj in sodrugi so stavili na ministra notranjih zadev v zadevi mestne policije v Brežicah naslednjo interpelacijo: „V oktobru leta 1905 predložena interpelacija v zadevi mestne policije v Brežicah očividno ni našla zaslužene pozornost1 ; kajti ne samo, da politična uprava neče napraviti red, ampak po tem času so se razmere še poslabšale. V prejšnji interpelaciji navedeni obsežni zapisek kaznij organov krajevne policije v Brežicah se je zopet pomnožil in se v kratkem prav izdatno pomnoži. Mestni stražnik Anton Naratjebil z razsodbo okrajnega sodišča v Brežicah od 10. januarja 1905 U 441/5 18, kaznovan radi prestopka zoper varnost časti po § 496 k. z. na globo 10 K, ker je mirne ljudi v službi psoval; zoper to razsodbo se je vložil vklic vsled prenizko odmerjene kazni. Dalje sta mestai tajnik Schallon in stražnik Narat že nad pol leta v neprestani kazenski preiskavi. Zoper obadva je uvedeno kazensko p stopanje radi raznik prestopkov navedenih v zadnji interpelaciji; kazensko postopanje pa se ne more končati, ker se k starim grehom pridružijo vedno novi in se s tem preiskava zavlačuje. Tako je mestni tajnik Schallon dne 29 decembra 1905 po noči brez vzroka zavratno napadel mirno domov idočega g. J. Mercher, c. kr. davčnega pristava v Brežicah, ga pobil dvakrat na tla, in mu prizadel pet lahkih poškob; ko pa so I udje Da pomoč prihiteli, zginil v temo. Ko je g. Mtrcher na to na mestnem uradu zahteval, da se o dogodku napravi zapisnik, grozil mu je S .hallon, da ga da zapreti, in ga je s silo izpehal na cesto. Vse to se je poizvedelo po orožnikih in je po pričah potrjeno. Med tem časom je Schallon brez povoda enega sodnih zdravnikov obdožil, da je pri-transki, enega tukajšnjih]političnih uradnikov splošno obdolžil, da izdaja uradno tajnost. Vrh tega ste pri razpravi dne 10. novembra 1905, vršeči se zoper tajnika Schallon in stražnika Narat, 2 priči pod prisego potrdili, da mestni policaji v mestnem zap iru ljudi pretepavajo, psujejo in sploh ž njimi hudo ravnajo! Zadnji čas se je policija oborožila s 25 cm dolgimi samokresi; v ta namen so se vršile za policijo strelne vaje. Stražniku Žerjav pa je moralo c. kr. okrajno glavarstvo zopet odvzeti orožni list, ker seje izkazal kot nezanesljiv. Tajnik Schallon proti javnim predpisom nosi oficirsko sabljo in oficirsko čepico ter na ta način hoče popraviti svoj omajani ugled. Slovensko prebivalstvo s strahom pričakuje bližajočih se narodnih slavnosti, ko bode izvrševanje krajevne policije v rokah tako nezanesljivih podivjanih ljudij, in se povprašuje, čemu se vrše strelne vaje policije v Vrbini za „Narodnim domom." C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah mirno gleda počenjanje teh ljudij, ter svoje postopanje uravna po migljajih vladajoče stranke, ki se le s strahovanjem prebivalstva in politične oblasti drži na krmilu. Stavimo vprašanje: „„Ali hoče minister za notranje zadeve nemudoma potrebno ukreniti: a) da se krajevna policija v mestu Brežice odvzame sedanjim nezanesljivi ljudem? b) da se vsaj o priliki narodnih slavnosti krajevno policijo odvzame mestni policiji in izroči orožnikom? c) da se mestni policiji odvzame orožne liste, zlasti prepove nositi samokrese ? d) da se mestnemu tajniku Kari Schallonu prepove nositi oficirske znake?"" b Planina. Divje gosi smo videli dne 14. t. m. Ljtele so od juga proti severu. Bilo jih je okoli 100. Če so letele gosi še dalje proti severu, je to znamenje, da se bo zgodaj začela spomlad. b Kozje. V najlepSem cvetu mladosti komaj 26 let stara je umrla v petek dne 16. t. m. Jožefa Ferlič. Resničen je pregovor, da smrt ne izbira, ampak vse pobira, bodi staro ali mlado. Rajna Pepca, tako so jo klicali, je bila pridna, pobožna in vzorna deklica. Vse jo je rado imelo in spoštovalo, kar je posebno pokazal v nedeljo veličastni sprevod na pokopališče sv. Eme. Spremljale so jo k zadnjemu počitku njene sovrstnice in zveste tovarišice belo oblečene z zvenci na glavi in na stotine drugega vernega ljugstva. — Blagodarni župljani so za razširjanje cerkve darovali mnogo lesa. Daj Bog še mnogo dobrotnikov. — Dne 12. febr. se je poročil na Pilštanju kmečki mladenič Anton Klakočer v Ješovcu pri Kozjem s kmečko hčerjo Nežiko Kunst na Zečah. Novemu paru daj Bog srečo in mnogo blagoslova. — Dne 14. in 15. febr. so bile v župni cerkvi molitvene ure. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Minulo nedeljo t. m. vršilo se je v Sv. Petru pod Sv. gorami zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj. Vrli Št. Peterčani so pri tej priliki pokazali, da znajo ceniti pomen te za nas Slovence velevažne družbe, kajti zbralo se jih je res dično število v prostorih g. Kranerja. Pa tudi od drugod so prihiteli dragi gostje, posebno iz Kozjega. V začetku sporeda je pozdravil predsednik dr. Kunej navzoče, sosebno vrle dame, častito duhovščino ter učiteljstvo. Nato je sledilo poročilo tajnika in blagajnika, ki je izkazalo za pretečeno leto jako ugodne uspehe. Predsednik dr. Kunej predlaga, da bi se za to leto sedež odbora premestil v Kozje, kar se je splošno odobrilo. Pred volitvijo novega odbora je še g. dr. Jankovič v kratkih in stvarnih besedah razložil pomen družbe sv. Cirila in Metoda, sosebno za nas štajerske Slovence ter nam podal kratek pregled narodnega življenja na Spodnjem Štajerskem v zadnjem desetletju. Omenil je, da se je ravno v zadnjih letih v narodnem oziru veliko storilo, a da je še treba na nekaterih krajih, posebno ob Dravi, neustrašnega dela, da se reši slovenski živelj sicer gotovega pogina. Govoru dr. Jankoviča je sledilo vsestransko živahno odobravanje, na kar se je z vsklikom izvolil za leto 1906 sledeči cdbor s sedežem v Kozjem. Predsednik: g. dr. Jankovič, zdravnik v Kozjem; podpredsednik: g. dr. Kunej, zdravnik v Sv. Petru pod Sv. gorami; tajnik: g. Košenina, notarski kandidat v Kozjem; tajnika namestnik: g. Ogradi, kaplan v Sv. Petru pod Sv. gorami; blagajnik g. Golob, notarski kandidat v Kozjem; blagajnika namestnik: g. Gostinčar, učitelj v Sv. Petru pod Sv. gorami. Narodno gospodarstvo. Poučni tečaj o živinoreji se vrši ta teden skozi 4 dni v Selcah na Gorenjskem. Priredi ga c. kr. kmetijska družba na Kranjskem. To je prvi enaki poskus. Če se sponese, priredi se odslej na Kranjskem več takih poučnih tečajev. Cena kmečkih pridelkov. Kmet za svoje blago Dikdar sam ne more določiti cene. Narekuje mu jih kupovalec in borza, medtem ko pek in mlinar poljubno zvišujeta ceno svojemu blagu. To dokazujejo sledeči podatki; plačalo se je do leta 1858 za 100 kg pšenice 22-7 K » » , , . » kruha 24*61 „ „ „ 1877 „ „ „ pšenice 23 * » - » » „ krnba 4018 „ d » 1883 „ „ „ pšenice 22 „ „ „ „ „ „ kruha 55 35 „ „ „ 1888 „ „ „ pšenice 16 „ kruha 59-51 „ „ pšenice 13*39 „ „ .» „ » „ „ kruha 59-51 „ iz česar je razvidno, da kmet za svoje blago dobiva vedno manj, živila se pa vedno bolj draže. Pšenica vedno ceneja, kruh pa vedno dražji! To nam odkriva globok vpogled v nerad sedanjega narodnega gospodarstva. Ako zmaga splošna in enaka volilna pravica, bo prišlo gotovo v zbornico več poslancev, ki bodo zastopali kmečke koristi. In tedaj bo neizogibna velika kmečka zveza, ki bo izkušala izboljšati položaj kmetijstva. Zadružna misel se bo mogočno povzdignila in v njej upamo olajšanja bedi kmetijstva. Ravnotežje med delom in kapitalom, med žitom in kruhom se mora zopet najti! Izvoz lesa iz Avstrije v Rusijo. Nemiri na Ruskem so uplivali tudi na lesno trgovino naše lepe domovine. Izvoz lesa Avstro-Ogrske je rastel 7) D 1898 „ doslej v svoji celoti. Skupna lesna zunanja trgovina je iznašala od januarja do konca oktobra 1904 precejšno svoto, 37,079.095 q v vrednosti 218,451.115 K; v istem času lani pa 35,685.089 q v vrednosti 211,041.732 K. Torej manj za okroglo 13.940 q lesnega izvoza. Če se ta „manj" natančneje ogleda, dobimo presenečujoče številke. Izvoz se je pomnožil Dri surovem lesu za 1269 vagonov, pri dogah za 700 vagonov, pri različnih za 61 vagonov, znižal pa se za 15.970 vagonov, odtod gorenji odmanjkljaj. Razdeliti ta odmanjkljaj 15.970 vagonov, je glavna naloga. Največ je odpadlo pri drvih z 2777 vagoni in pri mehki krojnini z 9441 vag. Ker nas zadeva največ krojnina, si hočemo ogledati natančneje ta odpadek. Ta primanjkljaj izvira iz izvoza v Rusijo in Nemčijo. V izvozni listi od jan. do konca septembra 1905 se nahaja izvoz mehke krojnine v Rusijo zabeležen z 5949 vagoni, dočim je znašal tak izvoz v isti dobi leta 1903. okroglo 8024 vagonov; torej je odpadlo 2075 vagonov do zadnjega dne meseca septembra 1905, katero odpadanje ae do konca septembra 1905 v primeri z letom 1904 poviša na okroglo 4100 vagonov v primer z Rusijo glede mehke krojnine. Najbolj je prizadet pri tem izvoz zabojev. Tega odmanjkljaja okroglo 4000 vag. pa ni pripisati morda rusko-japonski vojni, marveč v največji meri ruskim anarhističnim razmeram. Ti odnošaji so vzročili, da je Batum, rusko središče petrolejske obrti, skoro v dveh tretjinah razdrt. V te» obrtnem središču pa dela sedaj komaj četrtina od prej. Od takrat je tudi popolnoma ustavljen avstrijski izvoz z zaboji v Batum. Najnovejše novice. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi v soboto dne 24. t. m. v mali dvorani Narodnega doma družinski večer. Na Ptuju širijo odpadništvo t. j. protestantizem z vsemi mogočimi sredstvi. Še vedno se potikajo po mestu luteranski agentje, ki z nesramno predrznostjo vsiljujejokrivoverske knjige; silno se hudujejo in psujejo, ako jim katoličani ne gredo na limanice. Ptuj je zares postal gnezdo nemškutarije, snopsarije in odpadništva! Marija Nazaret. V nedeljo, dne 25.^februaija po litanijah priredi kat. slovensko izobraževalno društvo v Nazarjih veselico e petjem in igro: „—-mujeni vlak". Vstopnina: sedeži 1 K, stojišče 60 v, Dobiček se obrne za društveno knjižnico. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo za Laški trg in okolico priredi dne 25. februarja veselico z gledališko igro in petjem. Trbovlje. Tukajšnja „Kmetijska podružnica" je imela v nedeljo, 18. t. m. vrlo dobro obiskana občni zbor. Iz tajnikovega poročila posnamemo: Podružnica je ustanovljena 1. 1875, obstoja torej že dobrih 30 let. Njeni dosedanji predsedniki so bili gg.: Rajni trboveljski župnik Stagoj, rajni rudniški ravnatelj Eicba'ter bivši hrastniški n»dr/-itelj Valentinič. rajni katarnski nadučitelj Stanfer, bivši dolski župnik Fiser. dolski nadučitelj Gnus, okr. živino zdravnik Pirnat. Podpredsednik je bil največ sedanii župan in dež.posl. Roš. Podružnica je priredila 1. 1887 regionalno, 1. 1896 pa živinsko in sadno razstavo. Udeležila se je tudi 2 razstav v Gradcu in ene na Dunaju in bila vsikdar odlikovana. Veliko je storila v prospeh kmetijstva, zlasti glede živinoreje, ki je glavna panoga tukajšnjega kmetijstva. Sedaj šteje 150 članov. V nov odbor za dobo 3 let so bili izvoljeni gg.: Predsednikom Roš, namestnikom in blagajnikom okr. šolski nadzornik Vodušek, tajnikom Pirnat, odborniki pa kmetje Peklar, Ruti, Strovs, Plaznik in Kalan. Kot odposlanci h glavni skupščini kmetijske družbe v Gradcu so določeni gg. Roš, Ruti in Kmet. Ti razumejo nemški; na skupščini v Gradcu je namreč vse nemško. To je krivica napram Slovencem, ker se tako slov. kmetje, ki ne razumejo nemški, ne morejo udeležiti skupščin. Zakaj ne bi bilo na njih vsaj nekaj predavanj slovenskih ? Ah mar nimamo dosti slov. potovalnih učiteljev, ki bi radi to storili? Zakaj se vsaj resolucije, o katerih se glasuje, ne prevedejo na slovensko? Zato priporočamo vsem slov. spodnještajerskim kmetijskim podružnicam, naj o tem razmišljajo in že pri letošnji skupščini kmetijske družbe, ki bo ta mesec, pripomorejo slovenščini in slov. kmetu do veljave. Če pa ne gre drugače, naj rečejo tam: proč od Gradca! in ustanovijo lastno centralo, ali se pa pridružijo kranjskim kmetom! Vemo namreč iz lastne skušnje, da pri graški kmetijski družbi radi bajlajo in Slovence prezirajo. Tržne cene v Mariboru od 11. febr. do 17. febr. 1905. Živila, 100 kg od. dLo K h K h Pšenic* ..... 16 80 17 60 rž....... 14 80 15 60 ječmen..... 16 — 16 80 16 60 17 40 koruza ..... 16 50 17 30 proso ...... 17 — 17 90 ajda...... 16 40 17 20 4 80 5 10 slama...... 5 20 6 — 1 kg fižola...... — 26 — 32 grah...... — 48 — 52 leča...... — 76 — 83 krompir..... — — — 7 sir...... — 34 — 38 surovo maslo . . 2 20 2 80 2 20 2 40 špeh...... 1 40 1 50 zelje, kislo .... — 24 — 28 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. mleko..... — — — 20 smetana, sladka — 40 — 56 „ kisla . . . — 64 — 72 zelje...... 100 glav _ _ _ _ jajce ...... 6 kom. — — 40 Društvena naznanila. Narodna Čitalnica t Ljutomeru priredi v prostorih gostilne gosp. Frana Seršen v Ljutomeiu dne 24. febr. Ib06 zabavni veter. Začetek ob 8. uri zvečer. Sv. Anton v Slov. gor. Vstopnina k veselici bralnega društva dne 25 febr. v prostorih Gomzijevih je za ude 20 h, za neude 30 h. Kdor se spominja lanske mladeniške slavnosti, tudi letos ne. bo zamudil v resnici slovenske in narodne veselice na mastno nedeljo. — Za tombolo imamo pripravljene prav lepe dobitke. Bralno društvo v Cirkovcih pri Pragerskem ima dne 25. t. m. v prostorih g. Koržeta redni občni zbor s srečolovom in petjem. Začetek takoj po večernicah. Studenice pri Poljčanah V narodni gostilni pri Francu Koropcu prirede „Bočki šramljni" na pustno nedeljo, dne 25. febr. zvečer koncert z godbo in petjem. Čisti dobiček je namenjen „Bralnemu društvu" v Studenicah. Prostovoljno gasilno društvo v Moškanjcih ima v nedeljo, dne 25. febr. ustanovni obeni zbor. Zborovanje se vrši v prostorih gostilne Sok ob 4. uri popoldne. Prijatelji narodnih društev se vabijo k tej ustanovitvi. Odbor. Kmetijsko bralno društvo v Šmartnu pri Slovenj-gradcu priredi na pustno nedeljo, t. j. 25. febr., veselico z gledališko igro „Lokavi snubač", h kateri se vsi, ki se radi smejijo, najuljudneje vjbijo. Družmirje pri Šoštanju. V nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri pop. se vrši v gostilni g. Rotnika poučno predavanje o pomenu izobrazbe in bralnih društev. Slovenci iz Šoštanja in šoštanjske okolice se vabijo k mnogobro.ini udeležbi. Kmetijska zadruga za šaleško dolino v Skalah priredi v nedeljo, dne 4. marca ob 3. uri popoldne v župnišču v Škalah občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o de-sedanjem delovanju zadruge, 2. poročilo o računskem sklepu za 1. 1905, 3. predavanje g. uradnega vodja Rožmana iz Ljubljane, 3 slučajnosti. — Slovenci iz šaleške doline se vabijo k obilni udeležbi, ker se bode razpravljalo o mnogih za napredek kmetiistva velevažnih zadevah. Kat. slov. izobraževalno društvo v Lučah ima prihodnjo nedeljo ob treh popoldne svoj občni zbor z navadnim vsporedom. Družbi sv. Cirila in Metoda je nabral gosp. Ant. BelSak na gostiji Ant. Matjašič v Bodislavcih 4 K 20 v, Janez Bauman pri veselici v gostilni Janeza Pesi pri Sv. Martinu pri Vurbergu 6 30 v. Mohorjani pri Sv. Vidu nad Val-dekom 2 E. Zahvala. Slavna Posojilnica v Vojniku blagovolila je podariti za uboge učence tukajšnje šole 20 K. Za ta velikodušni dar izrekata podpisana v imenu ubogih šolarjev najsrčnejšo zahvalo. — Ivan Kvac, nadučitelj. Josip Podgoršek, načelnik krojnega šol. sveta. Zahvala. „Kmetijsko društvo za Velikonedeljo in okolico" priredilo je v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. veliko kmečko veselico s tombolo itd. na korist revnim velikonedelj-skim šolarjem. Prirediteljem te veselice, osobito tistim, ki so sprožili misel, da se čisti dobiček (okroglih 100 K) uporabi za naše revne šolarje, tistim, ki so se udeležili veselice, nadalje vsem darovalcem denarnih prispevkov in mnogobrojnih dobitkov za tombolo, vrli domači godbi iz Trgovišča za brezplačno sviranje, se za njih požrtvovalnost oziroma trud podpisano šolsko vodstvo v svojem in v imenu tukajšnjih revnih šolarjev najtopleje zahvaljuje. Bog plačaj vsemi — Šolsko vodstvo petrazrednice pri Velikinedelji, 15. februarja 1906. Ivan Zolnir intrm. šol. vodja Zahvala. Velecenjeni g. dr. Karol Grosamann, od vetnik v Ljutomeru, je blagovolil prigodom pogreba svojega očeta g. Karola Grossmana dne 9. febr. 1906 podariti za uboge učence naše šole 50 K, za kateri velikodušni dar se v imenu revnih učencev «olsko vodstvo najtopleje zahvaljuje. — Šolsko vodstvo Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 18. febr. 1906. Josip Mihelič, šolski voditelj. Listnica uredništva. Šentlenarški okraj. Uredite take stvari gg. učitejji medseboj ali pa v učiteljskih listih, mi se nočemo vtikati v take zadeve, ker se nam potem vedno po krivici očita, da smo nasprotniki učiteljskega stanu! Seveda, uredniška tajnost je tudi vam glede doposlanega zagotovljena. Studenice. Hvala za poročilo. Da ni prišlo vabilo, je pač samo pomota kriva. Sv. Jurij v S lo v. gor. V sredo, ko je došlo, ni bilo mogoče sprejeti vsega poročila 1 — Hrastnik. Isto-tako ! — J a r e »i n a. Istotako! Loterijske številke. Dne 17. februarja. Line .... 63, 4, 36, 60, 42 Trst .... 73, 55, 5, 29, 50. Va bilo na redili obeni zbor Posojilnice pri Sy. Lenarta v Slov. gor. = registr. zadruga z neomejeno zavezo - kateri se bode vršil dne 16. marca 1906, t. j. v petek ob 9. uri dopoldan v zadružnih prostorih. Dnevi red : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Slučajnosti. 156 i i Načelstvo. Vsaka beaeda stane 2 vin. Najmanja objava 48 vin. ALA OZNANILA Viaka beseda stane 2 vin. »51 • • • • Vsak» beseda stane t vin. Si Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjah znamka za odgovor. Večkratna objava po dogovoru. gBBBBBBl XXXXXXXXXXX Hiša, pol ure od glavnega trga v Mariboru, enonadstropna, 4 stanovanja, vrt, sadonosnik, zraven stavbinski prostor, še 6 let d;-vka prosta, se zaradi bolezni proda. Pojasnila daje Andrej Matzhold, Maribor, Domgasse št. 10. 152 3—1 Lepo malo posestvo v Spodnji Hoči pri Mariboru se proda; v hiši so dve sobi. Živinski hlevi obokani in in zidani, veliko dvorišče, studenec, veliki sadonosnik za kosit, dva vrta, veliko brajd, dve njivi. Oddaljeno je pet minut od cerkve, malo uro od mesta. Po dom. Trunk, Hoče pri Mariboru. 150 l—l Pozor, konjerejcll Dva mlada, prav lepa državna žrebca za oplemembo kobil dopuščal bode od 16. febr. do 15. julija 1906 po navadnih cenah Janez Drofenik, posestnik v Imenem pri Podčetrtku. 145 3-1 Prodom radi starosti in bolehnosti pod ugodnimi plačilnimi pogoji solidno zidano pritlično hišo s 3 sobami, kuhinjo s štedilnikom i a kotlom, z obokano kletjo in popolno opremljeno prodajalnico. Hiša stoji tik državne ceste sredi vasi; renomirana gostilna, poštni nabiralnik z vBakdansko poštno zvezo s Konicami. Poleg hiše gospodarsko poslopje za par goved in svinj, vrt z brsydami. S hišo prodam tudi ti nik in njivo. Kupci naj se oglasijo p. Blažu Šolarju v Tepanjah, pošta Knt.jic»-. 140 4—1 Dabroizuiena kuharica, ki razume tudi gos .odinjstvo, želi priti v župnišče ali kam di ugam na deželo. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Gosp." 139 1-1 Išče se gospodinja, stara čez 30 let, katero veseli štacuna in ošta rija na Spod. Štajerskem, v lepi legi, blizo ceste in sodnije. Naslov pove upravništvo. 158 1—1 XXXXXXXXXXX Trgovina z mešanim blagom se po ceni proda ali da v n»jem. Naslov pove upravništvo. 142 3—1 Enonadstropna hita, novo zidana, za stranke, s prostori za trgovino, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 143 3-1 Učenko za šivanje sprejme takoj g spodična Loni Kapfer, šivilja, Tegett hoffstrasse 63. Maribor. 17 2 1 Novozidana hiša s petimi sobami, tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše kuhinja za prati, lep vrt, je v Studencih pri Mariboru št. 18 na prodaj za 4500 gld. Izplačati je 10 0 gld. 155 3 1 Kuharica. Za boljšo hišo v trgu na Spodnještajerskem se išče priprosta snažna kuharica v starosti 30—40 let, koja zna dobro kuhati in se razume na oskrbovanje d< m ičega vrta. Na; se javijo le take, koje se izkažejo z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe uprav-ništvu pod naslovom: „kuharica". 154 1 1 Lepa kočija (paruč) se takoj proda zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni za 130 gld. Naslov pove upravništvo. 15 i 2 — 1 Pozor I kmetje In fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma izuajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60, 2 Ion čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar. Zagreb. Jezuitski trg št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 104 5—3 Nov harmonij iz najimenitnejše tvrdke se radi preselitve takoj pod ceno proda. Priporoča se osobito izobraževalnim društvom, kakor tudi č. duhovščini ali zasebnikom. Naslov pove upravništvo. 96 3—8 Dva kamnoseka, ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno obnašanje, naslov Jakob Golobič, podobar Ljutomer. Štejarsko. 30 6—5 Zastopnika, kateri je v zavarovanja življenja in požara izurjen in zmožen obeh dež. jezikov, se sprejme takoj proti proviziji ali stalni plači. Naslov v upravništvu. 83 5—4 Zidana hiša v jako lepem kraju, zraven cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za gostilno in trgovino se proda s čisto novim pohištvom ali pa tudi brez. Hiša obstoji iz petih sob, kuhinie, čumnate in kleti. Zraven lepo dvorišče in precej velik vrt za zelenjavo, tudi nekaj brajd. Pogoji so jako ugodni. Naslov pove upravništvo tega lista 98 3 3 Dva ali tri učenoe sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki razumejo godbo in tisti, ki so se že mizarstva učili. Franc Bukšek, izdelovatelj harmonik na Bregu pri Ptuju 1»2 3-2 Pozor godci! Najbolje in najtrpežnejše in Zelo glasne harmonike iz medenih (bakfong) in jeklenih glasov se le dobijo pri Francu Bukšek, izdelovalcu harmonik na Bregu pri Ptuju. 133 3—2 Kupim več tisoč ameriških podlag oziroma reznic za suho cepljenje in več tisoč drobnih reznic za vlaganje od vrste Riparia Portalis. — Naslov Matija Peklar, veleposestnik in gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. 126 3—2 Mlad vlničar z ženo se išče. Vil-iem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8—8 Sedlarskega učenca od 15 do 17 let sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Peter Troger, sedlar v Mozirju, Štajersko. 131 3 2 Mala hiša, soba in kuhinja, se proda pod roko za 1200 gld. Studenci pri Mariboru, Feldgaasse 5. 116 3-2 Učenca sprejme na triletno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci, Deubler-gasse 31 pri Mariboru 122 3—2 Iščem službe kot kuharica v kakem župnišču. Ponudbe pod „1000" pošta Sv. Benedikt v SI. gor. 119 2-2 Suho droije kupim vsako množino. R. Wieser, Hoče pri Mariboru. 121 5 - l Štampilje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluj epo ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45—22 Pristno vino, vinski tropi-novec, cepljene trte prodajam po ceni. Vino od 36 do 40 kron 100 1. do železnice postavljeno, cepljene trte po 16 kron 100 komadov. Za naročila se priporoča Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, p. Vipava. 127 4—2 Službo organista in cerkovnika išče cecilijanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in Choralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tndi dobro k c rkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve v upravništvu. 86 3—2 Kovaškega učenoa sprejme takoj Mihael Vezjak. Razvaqje 48, Hoče. 141 2-1 xxxxxxxxxxx Naznanilo. Dam na znanje čast. občinstvu, znancem in prijateljem, da sem se preselil s krojaškim obrtoin iz občine Spodnja Novavas v Slov Bistrico s 1. februarjem. Vsa naročila in narejeno obleko za fante in može bom prav po nizki ceni izdeloval. Vzorci za naročila so pri meni na izbiro. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Šolski ulici 88, Slov. Bistrica. [80 1 Kuharica, vajena vsakega dela tudi gospodarstva, 32 let stara, išče službe v kako župnišče. Naslov pove upravn. 111 6—3 Kočijaža, treznega, pridnega in poštenega, samskega stanu, ki je pri kavaleriji služil, išče župnik. Dobi livrejo in spočetka 20 kron na mesec. Vožja bo plačana. Ponudbe: I. Novo-selc, Pfarrer, St. Egyden bei Wiener-Neustadt. 106 6—3 Trte. Več tisoč na suho cepljenih trt Be proda, cepljene so na podlago Rip. portalis, in sicer: Laški rilček (Waischriesling), zelenčič (Sylvaner), šipon (Mosler), traminec (Traminer). Cepljenke so dobro zaraščene in vkore-ninjene. Cena je I. vrste 100 komadov 16 K. Kupci naj se oglasijo do konca marca t. 1. Anton Smeh, posestnik pri Sv. Barbari, pošta Šmarje pri Jelšah 109 5—3 Pozor, kmetloe In dekleta I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti delt^je, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N. Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 104 5 3 XXXXXXXXXM* ffff*ffffVVffffVffVffV I ■ ¥ Seme kaielskega zelja, ka tero naredi lepe in trde glave in rodi v vsaki zemlji, domači pridelek, za jamčeno pristno in kaljivo, prodaje dokler je kaj zaloge, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Ljubljani. 20dkg (navadno žlico) za 80 vin. poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. 147 6—1 Malo posestvo v Spodnji Ilajdini bo dne 25. febr. 1.1. popoldne ob 2. uri prodal po licitaciji nadučitelj dornovski. Izklicna cena za hram in jedno njivo 2800 K, za njivo poleg posestnika Strafela pa 1200 K. 186 1—1 Koračnica s stanovanjem, na lepem kraju, pri farni cerkvi, obilo dela, se da od 1. marca v najem. D. Pleterski, posestnik na Zdolah. Videm. 138 1 = Spaga= za suho ceplenje trt 8e dobi pri podpisanemu po K 3 60 kg. Ta je najfinejša, iz zanesljivo najboljše tva-rine, ter kot najprimernejša od merodajnih strokovnjakov priporočena, lkg za dostuje za ok. 8000 ceplenk. Če se naroči najmanj 5 kg 144 pošlje se franko. s J Leopold Pettovar j Ivanjkovci pri Ormožu. OVES 102 (Vilkom) 6-3 Ta težka vrsta ovsa uspeva v vsaki zemlji in se je dosedaj izkazala kot zelo ugodna, naj-plodovitejša, ki da tudi visoko in zelo dobro slamo za krmo. Ker se mora ta oves redko sejati, zadostuje 50 kg za oral. Odpošilja se 25 kg za 9 K, 50 kg za 17 K, 100 kg 32 K z vrečo vred. Vzorci po 5 kg se pošiljajo franko, če se prej posije 3 20 K. Oskrbništvo grada Golič pri Konjicah, Štajersko. Lepe in močne = rakve = zelo po ceni, izdeluje gospod Aleksander Rochl, mizar v Mariboru, Sctmidtplatz 3, nasproti trgovine g. Andraschitza v Koroški ulici. Izdelujejo se tudi lepa pohištva po zelo nizki ceni. — Popravila izvršujejo se vestno. no 8—8 Svoji lt svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo ,CR0ATIA [pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem iu Koroškem vse I premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah. f J Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatie" v Mari-1 ^born, Koroška oeata It. 50. 713 51—21 ' Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške Posojilnica v Slatini reglatr. zadruga z iteom. zavezo ===== vabi vse svoje zadružnike .na _ redni letni občni zbor v nedeljo, dne 4. marca 190G, popoldne ob 3. uri v župnišče pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrjenje računa za leto 1905. 3 Razdelitev č;steg-a dobička. 4. Izvolitev načelstva, računskega preglelovalca in nja namestnika. 5. Slučajnosti. 149 i-2 Načelstvo Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in pre-častiti duhovščini, ki so nam povodom prebridke izgube naše iskreno ljubljene, nepozabljive soproge in matere, gospe Frančiške Lampreht izražali pismeno ali ustmeno sožalje ter jo spremljali k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev, osobito domačemu č. g. župniku za prekrasen in ganljiv govor, gg. učiteljem in pevcem iz S?. Lovrenca za ganljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi pri božjem opravilu za v srce segajočo nagrob-nico ter končno delavskemu društvu v Puščavi, ki se je udeležilo pogreba z zastavo, ter vsem onim, ki so vkljub oddaljenosti, vzl c slabemu vremenu se v ogromnem številu udeležili pogreba in s tem rajnki izkazali zadnjo čast, izrekajo najiskrenejšo zahvalo 148 1-1 žalujoči soprog in otroci. Svinjske kože kupuje po najboljši ceni Marija Polz, trgovina z meSanim blagom 62 v Spielfeldu. 10-5 Kmetje, pozor! Oljevo delo se prične na pe-pelnico v starem, znanem mlinu v Rnšah. — Prosim za obilen obisk. 134 2-2 VABILO k občnemu zboru Posojilnice » Framii . registr. zadruge z neomejenim poroštvom = Spar- und Vorsohusaverein in Frauheim, registr. Genossenschaft mit anbeschränkter Haltung ki se vrši v četrtek, dne I. marca 1.1. ob pol 4. uri popoldan === v posojilniški pisarni. = Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnje uradne revizije. 2 Poročilo ravnateljstva in predlaganje računa z bilanco za leto 1905. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Slučajnosti. Fram, dne 16. februarja 1906. 151 1—1 Ravnateljstvo. Zahvala. V svojem in v imenu vseh sorodnikov izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se v Gornjem gradu dne 15. svečana udeležili pogreba mojega ljubljenega brata, dr. Ivana Slander vkljub zelo neugodnemu vremenu v tako obilnem številu. Posebej se zahvaljujem veleč, duhovščini, zlasti mnogo-čast. g. dekanu Fr. Dovnikn, ki ie pokoinega pred smrtjo se sv. zakramenti o pravem Času previdel. Istotako se zahvaljujem p. n. gospodom sodnijskim, davkarijskim, grajščinskim in drugim uraduikom, kakor tudi p. n. gg. učiteljem in drugim prebivalcem trga in okolice, in vsim, ki so od blizu in daleč prihiteli pokoju ku zadnjo čast izkazat. Iskrena hvala slednjič p. n. članom pevskega društva, kateri so pred hišo umrlega, v cerkvi in pri grobu v tako zbranih glasih ganljiv»* ter tolaži dve žalostinke zapeti blagovolili. Bog plati vsem udeležencem! Pokojnega priporočam pobožnemu spominu. V Starem trgu, dne 16. svečana 1906. 146 i-i Anton Šlander, dekan. mmmm Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XX rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju XX za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po- XX streže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, KX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ZZ -XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—4 mm mau Vabilo na = redni občni zbor = Posojilnice v Trbovljah dne 1. marca 1906 ob 3. uri popoldne v pisarni posojilnice. Dnevni red 1. Porodilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1905. 3. Razdelite? čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. 185 l—l IVačelstvo. Hranilnica in posojilnica v Jarenini skionje s tem ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. februarja 1906 ob 3. uri popoldne V gostilni gosp. Martina Cvilak v Jarenini s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1905. 2. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. Za slučaj, ako bi občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se bo vršil ob 4. uri istega dne, na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. in 2—2 Načelstvo. Hotel, restavracija, k .varna Balkan Trst. Podp:sana nazDanjata, da sta prevzela 21. januarja 1.1. zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma -reorganizirano. = Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana 97 s—s vina. Za mnogobrojni obisk se pr poročata Počkaj & Kogl. kHHtl ___ , Naznanjam, da prodajam izvrstno ipeoerijako in ple- £ teno blago kakor tudi železno poaodo po najnižji ceni, n. pr.: — 1 Surova kava v žakljičkih po pošti 4*/* ¿g samo K 11'— 4 7 * » Izvrstna kava po imenu Java Vsak teden novo žgana kava Najboljši čaj „Soucheng" '/* „ „ — Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 13-3 150 13-10 Anton Korošec, m trgovina mešanega blaga v RadgonlQ samo na Griesu pri murskem mostu, v lastnem poslopja. ...S Naznanilo. Podpisani ne kupujem več za g. Ražička, ampak za sebe in koj proti plačam. 129 8 - 2 Štefan Rupp pri Soršaku v Slovenski Bistrici. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZG0T0VI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. :: H. VOLK 76 Šoštanj — Štajersko * Kemična pra|nica urejena a najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snažanje vaako-:: vratnih oblek itd. :: Pozor! Cifaj! Bolnemu zdravje 1 440 52-83 Pozor 1 C i ta j! Slabemu moči Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-pri^jubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. F&kralke kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistko kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in meščanski in kmečki hiši. — H madron; zato ne smejo manjkati v nobeni Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišid, lekarnar v Pakracu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča ifranko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 steklenice (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 atekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska sel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, teiksmu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in ods tanj nje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franke na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenioe 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Za spomladansko setev je •Tomaževa žlindra* najboljše in najcenejše umetno gnojilo, kater > poseduje fosfo-rovo kislino. Zvezdna znamka sto! sploh, sočlvja in travniki v mokrotnih legah te še v spomladi z naj-i,Marke boljšim uspehom z žlindre gnoje. Žitna polja kakor polja Paziti je na znamko, plombo in vsebino fosforo. o kisline. ¡Tomasove tovarne v Berolinu,[zastopane po Urdki Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje. 114 [Pri celih vagonih posebno znižtnecene. 4—2 ===== Za brežiški okraj prodajata tvrdki: : Uršič & Lipej -ter, Josip Boecio v Brežicah. — Občni zbor Posojilnice v Konjicah registr. zadruge z neomejeno zavezo se bode vršil v soboto, dne 3. marca 1906 ob 2. uri popoldan v lastni pisarni 1. 2. 3 4. Dnevni red: Poročilo načelstva. Odobrenje letnega računa. Razdelitev čistega dobička. Volitev načelstva. 187 1—1 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob '2. uri popoldne i isti vrši ob 3. uri v smislu pravil fri vsakem tevilu udeleženca1 Načelstvo. xxxxx Zdravje je največje bogastvo ! Sv. Marka Te glasovite in ne- j nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje 1 in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in ' roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-1 nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistko kri in čreva. Preženo velike in malo gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-' lodcu. Odpravijo vsako mrzlioo in vse iz rye izhajajoče bolezni. Te 1 kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu , ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva 1 se samo: mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naroču-jqo točno pod naslovom: 483 20—7 Mestna lekarna, Zagreb Markoy trg št, 68, Doleg cemesy. Marta Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Maig kot ena dva-mystorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko do- ' I stavljena na vsako pošto : 1 daoat 2 dnoata 3 duoate : 12 steklenic) 4 H.. (24 steklenlo) 8 «i. (36 steklenlo) U K. 4 duoate (48 steklenlo) 14 80 K. 5 duoatov (80 steklen.) 17a— M. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič,! učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija t Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. ME" Ustanovljena 1. 1380. *3M Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo! !xxxxxxxxxxtxx: Izdajatelj in založnik „KatoL tisk. društvo." Odgovorni urednik : Fardo Lesksvar. Tisk tiskarna sv. Cirila.