THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. ŠTEV. (No.) 26. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. „ Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETTJ. — S' P^DRUŽBE SV./ — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKf ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽ/VAH. j (Official Organ of four Slovenian organizations.) . CHICAGO, ILL., SREDA, 8. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY S, 1928. NOVA MIROVNA POGODBAMED FRANCIJO IN ZEDI-NJENIMI DRŽAVAMI PODPISANA- — ANGLIJA LIPA, DA SE BO AMERIKA PRIBLIŽALA IDEALOM DRUŠTVA NARODOV. SINOVA EGIPČANSKEGA POSLANIKA. Washington, D. C. — V ponedeljek ol> 11 uri dopoldne je bil posebni pakt med Združenim državam in Francijo podpisan. Podpisala'sta ga, za A-meriko Robert E. Olds, pomožni državni tajnik, za Francijo pa poslanik Paul Claudel. Pogodba postane veljavna, ko bo ratificirana pri vladi v Wash-ingtonu in Parizu, takrat bo tudi objavljeno besedilo iste. S to pogodbo je odstranjena vsaka nevarnost, da bi prišlo med Zed. drž. in Francijo do vojne. Tpati je, da bodo na ta način pogodbe vsi narodi in postavili temelj miru. vršila pou pisali na svetu svetovnemu Ko so se pogajanja POLITIČNE VESTI. za zavarovanje miru med Ameriko in Francijo, je bil angleški i is k napram temu precej rezerviran. Jasno je vsakomur, da je po nemškem porazu edini tekmec Anglije za prevlado na morju Amerika; vendar pa sporazum med Parizom in Wa-shingtonom, je tudi v Londonu pozdravljen, ker upajo, da bo privedel Združene države bližje Evrope in končno Društvu narodov. Svetovnega miru, ki ga menda tudi Anglija želi, ne more zavarovati niti Društvo narodov, a ko ne pristopijo zraven Združene države. Za Angleže je bil že itak velik udarec, da se je v ameriškem senatu zavrnil Wilsonov predlog garancije miru. Tukaj pri nas v A-meriki pa obstoja močna stru-ja za sodelovanje Amerike pri Društvu narodov. Ideja posebnega pakta med Združenimi državami in Francijo se je porodila v Ameriki in ga je ponudil Parizu senator Borah, ki je goreč( pristaš dobrih odnošajev s Francijo- Napačno bi bilo misliti, da Angleži zamerijo francoskim težnjam po zavarovanju posesti. In četudi je bilo po vojni nekaj nesoglasij med obema, obstoja vendar zavest zavezništva, kar kažejo vsakdanji dogodki. Angleži ne bodo pozabili, da je cvet njihove mladine padel v Franciji, svetovna vojna pa, da je ustvarila krvno vez, med Anglijo in Francijo. -o- O SMRTI ŠTIRI LETNE DEKLICE V CHICAGO HEIGHTS Tajnik Hoover ima največ u-panja, da bo nominiran na > republikanski konvenciji, za j predsecJhiškega kandidata, j — Hooverjevi nasprotniki { tudi na delu. Washington, D. C. — V kon-testu republikanske stranke za nominacijo predsedniškega kandidata, kakor danes razmere stojijo, zgleda najbolje za trgovskega tajnika Hooverja. Tudi Lowdenove postojanke niso slabe in podpredsednik Dawes visoko dviga glavo za-dej, vendar ima Hoover največ upanja, da bo nominiran. Hooverjevi nasprotniki so krepko na delu in pripravljajo načrte, po katerih upajo, da bodo preprečili njegovo nominacijo. Zlasti na vzhodu je Iloover veliko pridobil, kar njegove nasprotnike vznemirja, da so postali še bolj aktivni- Ilooverja smatrajo kot dobrega državnika, zato pa jim dela toliko skrbi. Hoover je pridobil tudi naklonjenost tiste skupine republikancev, ki se ne strinjajo z Lowdenom, ker je za McNary-Haugenov predlog. UGRABUMDUHOVNIKI Na sliki vidimo sinova poslanika iz Egipta. D.užina živi v WashingLonu; dečka sta zelo priljubljena me** bolj- ših krogov, s katerimi občujeta. AKTIVNOST PROH. AGENTOV, Chicago, 111. — Poročano je bilo, da je v Chicago Heights prišla ob življenje 4 letna Beverly Hein. Ko je njena mati šla z avtomobilom na postajo po soproga, kakor običajno vsaki dan, je deklica prišla do ognja. Ko se je mati vrnila, je bilo dekletce že mrtvo. Sprva se je domnevalo, da se ji je vnela oblekca, in ker ni bilo nikogar doma, da bi jo rešil, je vsled opeklin umrla. Zdaj pa pravijo, da je bil najbrže izvršen zločin in bodo otroka izkopali. Oče otroka, . se je spomnil, da se je z nekim daljnim sorodnikom, ki je živel pri njih, spri.- Le-ta je zagrozil, da mu bo nekaj nagodel, kar bo velik udarec za njega. Obla sti se ?daj b&vijo z zadevo. Kitajski banditi, ki so ugrabili duhovnike in redovnice, zahtevajo velikansko odkupnino. — Več duhovnikov je ranjenih in eden je bil ustreljen. Peking, Kitajsko. — Kitajski vojaki, ki pa se preživljajo z ropom, so ugrabili štiri nemške duhovnike in štiri redovnice, za katere zahtevajo $60,-000 odkupnine. Ugrabili so jih v šantungski provinci. Tukaj se vršijo še hudi boji, zato pa so podrobnosti o dogodkih še neznani. Zvedelo se je, da so enega kitajskega katoliškega duhovnika ustrelili, več pa je ranjenih. Duhovnike so ugrabili v istem kraju, kjer so 28. januarja t. 1. napadli in oropali redovnice, Amerikanke. To je šestnajst milj južno od Tung-čanga. Tamkajšnje nemške cerkvene oblasti nimajo denarja, da bi duhovnike in redovnice odkupili. Dozdaj še ni znano, če jih bo mogoče rešiti. BERLIN JE REPUBLIKANSKI. KRIŽEM SVETA. — Peoria, 111. — John R. Cox iz Toluca, 111., je zdaj edini lastnik Toluca in Northern železnice, ker je sam pokupil vse delnice v znesku $225,000. Cox je predsednik, njegov sin podpredsednik, žena pa tajrti-ca in blagajničarka. — Mineola, Long Island, N. Y. — J. P. Morgan, znani milijarder, bo ta mesec sodeloval kot porotnik pri tukajšnjem sodišču, zakar bo dobil $3.00 dnevno. — Malo si bo že opomogel- — Cleveland, Ohio. — Mrs. L.vdia Parkin, premožna cleve-landska "'society woman", je bila radi prehitre vožnje z avtomobilom obsojena na pet dni ječe v prisilni delavnici, kjer bo morala delati, odkupiti se ne more. — Mexico City, Mehika. — V Mehiki ima posestva velikanske vrednosti William Randolph Hearst, katero bo Iz Jugoslavije? SMRTNA NESREČA V MLINU, KATERE 2RTEV JE POSTAL POSESTNIK V KRESNIKAH. — UBOJ IZ MAŠČEVANJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Smrtna nesreča v mlinu. V Kresnikah nad Štorami se je smrtno ponesrečil v svojem mlinu ugledni posestnik Karel Rezar, star okoli 60 let. Ob 4. uri popoldne usodepolnega dne so zanesli domači mrtvega na dom v Kresnikah. Omenjeni je bil zvest pristaš SLS. Vzgojil je s svojo skrbno ženico lepo število poštenih katoliških fantov in deklet, katere je po nesreči prezgodaj zapustil. -o—,— Uboj pri Vinkovcih. Znano je. da s« Slavonci zelo maščevalni ljudje in da se maščujejo skoro za vsako raz-! Gubalo žalitev. Kmeta Marka Čakari-! poti domov. ča iz Komletincev pri Vinkov- je zmanjkal zavoj z raznimi Cih so pred 5 leti njegovi na-U ilenimi robci in drugimi reč-pa'sprotniki pretepli; vendar pa 'mj v vrednosti 2000 Din. kar tla. Naenkrat je tast opazil, da se Mijo več ne gane. Žena je vstala in rekla: "No. sedaj imaš dovolj!" In res je iipei Mijo dovolj. Žena ga je med tem, ko ga je tast držal za roko, prijela z obema rokama za vrat in ga zadavila. Posledice? Ženo so odgnali orožniki, tasta pa so začasno pustili doma, da varuje otroke. In otroci? -o- Amerikanca okradel. Te dni se je vrnil v domovino iz Amerike Uroš Bubalo iz Like. Ko je prišel v Zagreb, je shranil svojo prtljago pri ne-kem Stjepanu Sprajcu. Ko je že sedel v vlaku na je opazil, da mu najbrže mehiška vlada po novi zemljiški postavi konfisci-rala. — Los Angeles. Cal. — V! južnem delu Kalifornije je i žen IZ DNEVNIKA ALEXAN-DROVNE VIRUBOVE. Moskva, Rusija. — V dnevniku Mme. Ane Alexandrovne Virubove se čita pismo, katero je pisal bivši nemški cesar Viljem ruski vladarici. To je bilo dvanajst dni, pred napovedjo vojne. Glasi se tako-le: "Stori, kar je sicer nemogoče, da bi ne prišlo do vojne, katera ni potrebna. Ti lahko pri carju spregovoriš dobro besedo. Vladarji se borimo proti hujskačem na vojno, diplomati na obeh straneh pritiskajo na vojno. Mi smo brez moči. Stori kar ti je mogoče, da he bo Lastniki velikih kavarn se pritožujejo, ker jim oblasti stopajo na prste. — Precejšnjo množino žganja so zaplenili. Chicago, 111. — Veliko je število lokalov v Chicagu in o-kolici, kjer se vse noči pleše in pije — mladina zapravlja zdravje in denar. Po takih krajih se pa tudi shajajo ničvredni elementi, ki so nevarni tujemu imetju, pa pošteni ljudje tudi življenja niso varni pred njimi. Oblasti so vendar enkrat prišle do spoznanja, da bi bilo dobro v ta gnezda posvetiti z lučjo in jih zapreti. Zadnje čase so že več lastnikom teh lokalov odvzeli pravico za nadaljnjo obratovanje, ti se pa seveda pritožujejo, češ, da se jim godi krivica. Napovedali so boj proti prohibi-cijski administraciji E- C. Yel-lowleya. V nedeljo je bilo na delu 125 proh. agentov. Zaplenili so precejšnjo množino žganja. Dvanajst velikih kavarn v mestu je prizadetih. Managerji nekaterih lokalov trdijo, da si sami prizadevajo, da bi preprečili gostom piti o-pojno pijačo, katero prinesejo seboj. V nekaterih kavarnah imajo na mizah napise kateri obveščajo goste, da opojna pijača ni dovoljena piti. V mnogih slučajih je pa to le pesek v oči oblastim, kajti skoro povsod so proh. agenti našli v posesti lastnika prepovedano pijačo. Med rojalisti in republikanci je prišlo do bojev; nad dve sto oseb je bilo ranjenih. — Nemiri v Varšavi; 40 oseb aretiranih. Berlin, Nemčija- — Povodom demonstracij rojalistov v Berlinu, ki so paradirali kakor v prejšnjih časih; parada se je vila mino prostora v Lust-garten, kjer .je stal tretji sin bivšega nemškega cesarja, princ Eitel Friedrick, je prišlo do bojev, ker so republikanci demonstrante napadli. Berlin je republikanski, monarhisti so v manjšini in brez pomena. Ni torej čuda, če pride do nemirov. ko se monarhisti našemijo v svoje uniforme in na glave denejo čelade. Republikanci so jim priredili prav "prisrčen" sprejem; bilo je okrog 200 o-seb ranjenih. Nad dva tisoč policistov je mirilo in napravilo kupil pu*ko. Zvečer se je vrnil te in jih vrnili lastniku. Sprajc ki . tat. e pohci.ii znan zr je bil aretiran. -o—- kot star on še sedaj ni mogel tega po- nazadnje tudi za 'Amerikanca' zabiti in je vedno mislil na ma- ni malenkost. Bubalo je takoj ščevanje. Bil je prepričan, da prekinil vožnjo in se vrnil v j je bil pri onem pretepu udele- Zagreb, kjer je vso stvar pri-i žen tudi Marijan Kulundžič. ia"/il policiji. Pri hišni preiska-zadnje dni silno deževalo in, Te*dni je Čakarič prodal v Vu- vi na Sprajčevem stanovanju brila je strahovita burja. »Naj kovaru prašiča ter si za denar so našli vse ukradene predme-več krajih je bil promet popolnoma ustavljen. V Sanfa Ana je veliko hiš brez strehe, katere je odnesel vihar. — Edinburg, 111. — Žalosi-ne smrti je umrl farmar Edwin Nash, star 45 let, ki je padel v vodnjak na dvorišču, kjer pa ni bilo veliko vode. Ker ga ni nikdo slišal klicati na pomoč, je umrl vsled izpostavi jen ja v mrzli vodi. — Chicago. 111. — Proti jugu vozeča električna kara na Racine cesti se je vnela; potniki so prestrašeni poskakali na varno. Radi kratkega stika je nastal ogenj in vsa streha voza je bila hipoma v plamenih. --o- AVTOMOBILSKE NESREČE. Oakland, Me. — Štiri osebe so se z avtomobilom peljale po ledu na messaloneskeim jezeru. Led se je pod težo u-drl; tri ženske so utonile, moški, ki je avto vozil, se je rešil. Chicago, 111. — Peter Zukos, star 58 let, 1975 West 23- cesta, je v pijanem stanju vozil z veliko brzino avtomobil, za-vozil je v- skupino ljudi, ki so prepozno" Predno je carina odgovorila na to pismo, je bila vojna že napovedana. Raspo-tin je takrat rekel: "Rusija bo ostala, a carja in carine več ne Eo." zopet red. Monarhistov je bilo stali na Leavitt cesti in Blue okrog 2500. Dve uri pred pri-' Island Ave.; ubit je bil lllet-hodom parade v Lustgarten, se | ni deček, neka ženska in 15 je že tam nabrala množica na- mesecev star otrok, tri osebe i sprotnikov, broječa nad 20,000| so pa zadobile poškodbe. Zu-oseb. Po.lovica izmed teh je bi-!kos je hotel pobegniti, a so ga lo komunistov, druga polovica j drugi avtomobilisti ujeli baš v pa republikancev. jtrenotku, ko je spravljal karo Varšava, Poljska. — Na se- j v garažo. Priče so izpovedale, ji poljske narodne konserva- (da so ga videle, ko je vrgel tivnfc stranke so nekateri go-j proč steklenico žganja, pred-vorniki v svojih izvajanjih ža-fno je prišla policija, ki ga je lili diktatorja Pilsudskija; po- potem odpeljala v zapor, licija je zborovalce razgnala Na Campbell avenue in Ir-in aretirala 40 Qseb. jving Park boulevardu sta sku- -o- * I paj trčila dva avtomobila, ubit CARISTI BODO ŠE DALJE V je bil 221etni Fr. Carey; 21 TURČIJI. 'letni August Hedstrom, je pa Angora, Turčija. — Ruski zadobil težke poškodbe. — Na monarhisti, ki so našli zavetje Waukegan in Dundee roads sta v Turčiji, ko je prišla na po-j tudi skupaj zadela dva avto-vršje boljševiška vlada, , bodo mobila, ob življenje je prišel smeli še eno leto bivati v Tur-.Jack Wallgreen, star 28 let. čijT. To je iz poslovalo Društvo j -o- narodov od turške vlade. ' ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* v Komletince. Pred vaško gostilno je skril puško pod kožuh in stopil notri. Tu .je opazil sovražnika Kulundziča. Mirno je nameril puško nanj in ustrelil. Kulundžič je bil smrtno ranjen v prsa, vendar je bil še toliko pri moči. da je skupno z gostil-ničarko odvzel Čakariču puško. Cakariča so pozneje aretirali, Kulundžič pa je podlegel rani. -o- Gospa Marija Trnovec umrla. Po silnem trpljenju je v Celju umrla v ponedeljek, dne 9. januarja gospa Marija Trnovec roj. Šuklje. Rojena je bifa v Ljubljani 1. 1842 in je tedaj dosegla častitljivo starost 86 let. Pokojna gospa je sestra bivšega deželnega glavarja Kranjske g. Frana Šukljeta ter tašča gospoda Alojzija Mihel-čiča, bivšega kranjskega deželnega poslanca in sedanjega župana celjske okoliške občine. Gospa Trnovec se je ude j- j popolnoma zgorel, stvovala tudi na znanstvenem pplju in je spisala Spomine francoske revolucijo. Zanimiv rokopis je odkupil 1. 1908 knez Lichtenstein za svojo knjižni- j Pašičeva hiša v plamenih. Y Belgradu je nastal v nedeljo, 8. jan. popoldne požar \ enonadstropni hiši na vogalu Skopljanske ulice in Terazijt*, nekdanji lasti pokojnega Xik«>-le Pašiča. V hiši je bil nameščen modni salon. Sluga modnega salona je zakuril peč iT. lokal zapustil. Iskre iz peči so vnele leseno omaro, nakar je požar objel ves prostor. Požai je prvi opazil advokat dr. Ma-rinkovič in pozval gasilce, ki so požar naglo pogasili. Skoda znaša 50,000 Din. Tekom požara se je pripetila težja nesreča. lSletna uradnica Ma-rinkovičeva, hčerka ravnatelju zaječarske gimnazije in Paši-čevega sinovca, je skočila iz prvega nadstropja skozi okno pet metrov globoko na tla in si zlomila nogo. Modni salon je Širite "amer. slovenca" DENARNA NAKAZILA co. Pogreb se je vršil 11. jan. izpred hiše g. Mihelčiča na Bregu na celjsko okoliško pokopališče. \ -o-- Mož pod zemljo — žena v ječi. V vasi Rijeka pri Koprivnici je živel miren in priden kmet Mijo Tot s svojo ženo Jano, tremi otroki in s tastom. Te dni je žena poslala moža po vino v klet. Mijo, dober človek, ni nalival samo v bokal, marveč je po bratovsko točil vino tudi prijateljem. Ko se je vrnil domov, žena kot ženska ni mogla molčati in nastal je hud prepir, v katerega se je vmešal tudi tast. Mijo je napadel tasta, žena je skočila vmes in z' lasno iglo iztaknila možu levo oko. Mijo je radi tega postal ves besen in vsi trije so se ru-vali toliko Časa, da so padli na ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslnžite naše banVe. Dinarje, ozir. lire smo 'včeraj pošiljali po teh-le cenah: , 500 Din .....................$ 9.40 1.000 Din ______________________ 18.50 2,500 Din ______________ 46.25 5,000 Din______92.00 10.000 Din ___________________ 182.00 100 Lir ___________________________$ 6.10 200 Lir ............................$11.90 '500 Lir ...........................$28.75 1000 Lir ..........................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzoiavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAJCR4JŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N, Y. / AMERHWC3K1 SLOVEKEjC Sreda, 8. februarja 1928. U1KKIKANSKI SLOVENEC _"__ . ------ . ...... -------------- Jfrn jl^jiUrtjii tCovciuIri list * Ameriki, 4JMattovlj*a lat« «M« Izhaja Task den rama aedtfj, po-frscUljfcov in dfifvor po pnsnikih. Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. KttUW uredailtv* in oprave: 3J849W. aJSnd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL QQ98 NS»čaiiu: IZa celo leto •■ nn«ir 25a celo lato ■' 2* pol lete .. 45.00 . 2.50 in Erropo: __$6.00 ___ W) The Vir »t and the Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, Hon« day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1649 W. 22nd St., Chicago, 111. " Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ————— .$5,00 . 2.50 For half a year--- Chicago, Canada and Europč: For one year--i—^----$6.00 For half a year-----—■ ■ — 3.00 StevftNca poleg vašega -naslova «a listu anači, go Htttaj Imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagate listu. ________ DOPISI Vtibtga pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured blitvo fttj Am1h 001 pred dnevom, ko izide Ust.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aradmitvo ae^rafe. - __....■■■- I ---1 .iT T T'" ~—*■ ~ — r~ ' * EntttfcH as secend class »natter November 10, 1925, at the fcost office at Chicago. IHteSiŠ. under the Act of March 3, 1879. __ brazbo, pa jim je ne morejo dati, ker še potrebnega vsakdanjega kruha nimajo za nje. O, o tej mizerni "prosperiteti" pa političarji molče. Velika večina ameriškega delavstva prosperitete ne pozna. Zato, kdor govoriči, da v sedanjih časiii ameriško delavstvo vživa prosperiteto, ta laže ali pa sploh ne ve, kaj je pro-speriteta. A Delavska "prosperiteta'' v Ameriki. - < Nič ni čudnega, da imajo v Evropi in drugih delih sveta -o Ameriki velike pojme, da je Amerika nekaka izvoljena dežela — dežela prosperitete, v kateri se cedi mleko in med. To fnnenje imajo seveda o nas samo tisti, ki Amerike ne poznajo. Na to navadno odgovarjajo zlasti v stari domovini, češ, ee je res tako slabo, kakor pravite, zakaj pa povečini vsak v Ameriki obogati? Povprečno jih izmed vseh, ki pridejo v Ameriko, le malo obogati. Ako kdo res obogati, navadno ne obogati pri delu kot delavec, marveč v kaki trgovini ali drugem poklicu. Kdor si prihrani kake dolarčke pri delu, jih v pravem pomenu besede ne prihrani, marveč pristrada. Ce bi hotel živeti vsaj deloma udobno, kakor zahteva amerikansko življenje, bi ne imel dovolj od plače do plače, kar zasluži. To povečini prav dobro vedo vsi naši delavci. Smešno je le, da v času volilnih kampanj prihajajo na plan razni kandidat je ter silno povdarjajo o prosperiteti. Govore, da ameriški narod uživa prosperiteto, zlasti pa seveda, da jo bo še v večji meri, če bo volil zanje. Smešno, pravimo. Je tako besedičenje raznih politikov zato, ker je zlagano. Še bolj smešno pa je, da delavci takemu besedičenju verjamejo in takim političarjem na limanice nasedajo. Kjerkoli političarji besedičijo v sedanjih časih o delavski prosperiteti v Ameriki, tam naravnost lažejo." Poglejmo, kakšno prosperiteto ameriški delavci v resnici vživajo. V Ameriki pravijo, da je 31,000,a00 takih obojega spola, ki si morajo s svojimi rokami služiti kruh. Kako pa povprečno ti zaslužijo? Poglejmo. $>ELAVSK£ RAZMERE IN DRUGO IZ SHEBOYGAN A. Sheboygan, Wis. Delavske razmere v tukajšnjem mestu so j ako slabe. Te dni je lokalni list "The Sheboygan Press" objavil, da je v mestu okrog 1500 ljudi brez dela. Omenjeni list je tudi objavil -statistiko delavskih plač po vseh mestih države Wisconsin, po kateri je razvidno, da so delavske plače v Sheboyganu najnižje. Torej velika brezposelnost, poleg tega pa še tisti, ki so toliko srečni, da delajo, morajo garati za nizke plače. Nekateri delajo le polovico delavnega časa, nekateri pa še manj. Jaz sem delal minuli te-4en le dva dni in pol. Prestajati moramo tudi vsakovrstna šikaniranja od strani delodajalcev, ki vpeljujejo nove predpise za delavce, seveda take, da so le delavskim izkoriščevalcem v korist. Pričetkom tega leta je vpeljala Phoenix Chair kompanija tako zvani "Punch Clock System". Vsak delavec mora "punčati", ko prične kakšne vrste delo in zopet ko ga izgotovi. Ne glede na to, če delo traja le pet minut tako, da se pripeti, da včasih delavec na Ten šiht po dvajsetkrat punča. Delo je vse kontraktno, torej mora delavec na svoj čas uro navijati. Tako znajo izkoriščevalci izmozgati od ubogega delavca vse moči. Pri vseh teh slabih delavskih razmerah je pa še drugo gor je — draginja. Življenske po trebščine so drage, pa tudi obleka. Slovenci pa kljub temu na- razvesele s svojo navzočnostjo. I^lub bo naklonjenost ljudstva tudi vpošteval in v slučaju potrebe rad pomagal drugim društvom, kolikor bo pač mogoče. Torej pridite vsi, videlo in slišalo se bo nekaj lepega. Vsak kdor zna pesmi preroškega pesnika Simona Gregorčiča ve, da so vse njegove pesmi in de-klamacije nekaj izvanrednega. "Kmetski hiši" je ena izmed najlepših. Lepa bo tudi igra "Ljubosumnost", ki predočuje, kolikokrat napravi črv ljubosumnosti prepir med možem in ženo. O "Junakih" rečem le toliko, da so vsi zajčje krvi. Smejal se bo, kdor je le živ. Zadnja točka je času primerna — svarilo že zgoraj omenjenega pesnika, v kateri pesnik svari vse enako, pričenši pri krona-nih glavah in drugih krvosesih naprej. V tem delu je pa pokazal svojo veliko neustrašeno dušo v boju za pravice siromašnega slovenskega naroda. Na veselo svidenje 19. febr. zvečer ob pol osmi uri v ccr-kveni dvorani. Za Dram. Klub: Miha Ortar. Povprečni tovarniški delavec je v 1. 1927 zaslužil $19.23, to je, če je delal vse leto. V statistiki je zanimivo zlasti to-le: da so lesni delavci v Ameriki, t. j. na žagah in v gozdovih v severnih državah Unije zaslužili povprečno po $20.74 na teden, če so delali ves čas. Na jugu pa samo $13.62.'' Na jugu imajo pač črnce, ki so v delavskem oziru nezavedni in delajo za J vsako ceno. Premogarji so zaslužili v Illinoisu povprečno na predujemo v gotovih ozirih. tedeli, če so delali ves čas v letu 1925 okrog $26.82 na teden, Pred enim letom je Urban po V Tennessee pa same $12.92, kjer pač obratujejo le v neiinij-skih rovih. Ta-le površna statistika jasno pokazuje prosperiteto ameriškega delavstva v pravi jasni luči. Te številke povedo, da • se prosperiteta ameriškega delavstva ne blišči res v takem sijaju, kakor to opevajo ameriški politikarji. In vendar, take razmere so le, če se stalno dela. Kaj pa v času brezdelja? Kako je bilo v tem oziru lansko leto in kako je še sedaj? Na stotisoče premogarjev je v brezdelju že od lanskega 1. aprila in bogve kako dolgo še bodo. V kakšnih razmerah so pa ti, pa jasno pove "to, da danes najbrže nikjer drugje na svetu ne bo najti take revščine in potrebe, kakor v Ameriki med delavci. Da te v nebo kričeče razmere ne delajo Ameriki prevelike časti, je prav gotovo. Po kljub temu se vlada ne zgane in je menda prepričana, da se to nje ne tiče, kljub temu, da zadnji državljan ve, da pri tem nosi vlada veliko moralno odgovornost. Kajpada kandidati raznih političnih strank bodo še na proj opevali ameriško prosperiteto na raznih shodih, banketih itd. Za politikarje je resnično lepa prosperiteta. Zlasti v teh časih zloglasne prohibicije, pod katere krinko se nekateri politikarji maste, da je kaj. A*drugače je za uboge delavce, ki prineso ob tednu domov le kakih borih $20.00 in morda še manj. Doma pa žena in kopica otrok. Treba obleke, treba jela, pa je na roki le borih par dolarčkov, ali pa še teh ne. Tu pač ni prosperitete, marveč velika mizerija. !Ljudje bi radi primernega poštenega življenja, radi bi dali otrokom, kar so jim dolžni dati po naravni postavi, to je primerno izo- rocal, da smo na dveh farnih sejah pripoznali komaj, da je. dve in tri pet. Letos smo na tem toliko boljši, da smo sklenili, da je petnajst in tri osemnajst. Urban najbrže o tem ne bo poročal, ker njemu je tako prav. V društvenem oziru tudi dobro napredujemo, saj imamo društva vseh vrst, tako da se komaj razvrstimo z raznimi prireditvami. Tem potom naj tudi poročam, da bo dram. klub "Finž-gar" priredil dramatično predstavo 19. februarja, to je zadnjo predpustno nedeljo zvečer ob pol osmi uri v cerkveni dvorani s .sledečim programom: 1. Deklamacija: "Kmetski hiši." 2. Veseloigra: "Ljubosumnost.' 3. Šaloigra: "Junaki". 4. Deklamacija: "V pepelnični noči". —- V imenu kluba in igralcev prav uljudno vabim vse Slovence in Slovenke v Sheboyganu, da nas omenjeni dan NOVICE OD SV. LOVRENCA. Cleveland-N ewburg, O. Komaj imamo mesec dni tega leta, že je neizprosna smrt kruto zamahnila s svojo vedno brušeno koso te dni in je po več mesecev trajajoči bolezni mirno in udano v božjo voljo za vedno zatisnil svoje trudne oči rojak John Mazič, stanujoč na 3760 E. 77th St., star 53 let. Blagi pokojnik je bil tihega in mirnega značaja ter globoko veren katoličan in zvest ter dolgoleten. naročnik Amer, Slovenca in Ave Maria. Bil je doma VL fare Boštanj ter bival v Ameriki okrog 26 let. Tu zapušča žalujočo vdovo in 6 hčera, starejša omožena Trošt. — Spadal je k društvu Siava št. 173 SNPJ., k dr. Mir št. 10 SDZ. in k dr. Slovenija. Komaj so utihnili zvonovi, ko se zopet začuje glas, da je nagloma umrl rojak August Jaklič dne 1. febr., stanujoč na 3611 East 81st Street. -Pokojni je bil do ma iz vasi Lopate, fara Hinje. -Bival je v Ameriki 40 let, ves čas v Newburgu. Bil je eden prvih naseljencev. Zapušča ža lujočo vdovo, dva sina in dve hčere, ki so pa že vsi odraščeni. — Dne 1. febr. je šel kakor običajno na delo Mike Filipo-vič. Zaposlen je bil v Maple Heights pri kopanju kanala. Nesreča je hoteia, da se pri parni lopati utrga veriga pri obešalniku in pade nesrečno njemu na glavo, da je bil na mestu mrtev. Pokojni Mike Fi- lipovič je bil po rodu -Dalmati-nec star ae\4 33 tet in bival v Ameriki 15 let. Zapušča dva mladoletna otroka v starosti od 1 do 3 let ter mlado neutola-ženo vdovo, ki je hčer iz poznane Zotlerjeve rodbine iz Randdale, O. Bil je član dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Sveti vsem večna luč in naj počivajo v miru. Preostalim pa iskreno sožalje! Saj tolaži nas zavest, da vidimo se nad zvezdami. Poleg žalosti, katera se je naselila po več hišah, imamo pa tudi dosti veselih uric. Dne 12. februarja praznuje dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. 251etni-co ali srebrni jubilej. Odbor se neumorno trudi, da bi zadovoljil udeležence. Ob 10. uri dopoldne bo velika slovesna maša z leviti, katero bo daroval Rev. Father Jager iz sosedne župnije sv. Vida. Vsa tukajšna društva so obljubila, da se korpo-rativno udeleže te reclke slav-nosti. Apelira se na vse člane raznih tukajšnjih društev, da so ta dan gotovo vsaki pod svojo zastavo. Program se potem nadaljuje popoldne v dvorani Slov. Nar. Doma. Začetek slavnosti v dvorani je ob 2. uri popoldne. Na programu je več govornikov, kakor Very Rev. Msgr. Woouch, škofov namestnik, župan mesta Cle\'elanda. Pevska društva "Slovenija" in "Zvon" nastopita v pevskih točkah. Kvartet Šnajder hvali in graja društvo in faro. Sprejem 25 otrok v društvo ob spominu 25-letnice po gl. predsedniku Mr. Antonu Grdina. Zvečer pa igra "Navaden človek". Vidite, g. urednik, koliko zanimivosti bo pri nas v Newburgu. Gotovo bote tudi stopili v soboto na železniško postajo ter se pripeljete k nam. Vas bomo zelo veseli. Torej na svidenje! Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem lista Amer. Slovenec, kateremu želim v tej novi kampanji vsaj dvatisoč novih naročnikov! J. Resnik. nesoti in po ostalih slovenskih naselbinah v Združenih državah- pridno segali po omenjeni knjižici 'United States of America". Nadejam še tudi, da vsak rojak, ki si nabavi omenjeno knjižico, bo z njo popolnoma zadovoljen, kajti knjižica vsebuje veliko takih informacij, katerih dosedaj še ni bilo objavljenih v nobeni teh vrst izdanih knjižic v Ameriki. Rojaki pa izven države Min-nesote si lahko naročite to knjižico pri meni spodaj podpisanemu. Pošljite poštne znamke v znesku 25c, nakar vam pošljem knjižico. John M o vero, gl. tajnik A J Z. 412—12th Av.E., Duluth, Minn. DOPIS. ROJAKOM V MINNESOTI IN V OSTALIH NASELBINAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Duluth, Minn. Kot že znano, je Ameriška Jugoslov. Zveza v Minnesoti izdala pettisoč (5000) knjižic "United States of America", tiskanih v slovenskem in angleškem jeziku, katera knjižica je v prvi vrsti, popolno navodilo k ameriškemu državljanstvu s posebnim dodatkom za prosilce državljanstva v državi Minnesota. Omenjena knjižica pa ni sa* mo navodilo k ameriškemu državljanstvu, ampak tudi vsebuje jedro ameriške zgodovine in zelo zanimive podatke o vladi naše ameriške republike z raznimi zgodovinskimi slikami. Cena omenjene knjižice je 25 centov in rqjaki v Minnesoti si jo lahko nabavijo pri sledečih rojakih: Louis Gouže, Eveleth; John Zgonc Jr., Ely; John Modec, Aurora; John Zallar, Biwabik; Jacob Muhvich, Gilbert, Peter Krhin, Chisholm; John Petek, •Buhl. Upati je torej, da bodo naši Denver, Colo. Predno bom pisal kaj drugega, moram omeniti, da bo imela paša dobra podporna mati ZSZ. kampanjo za pridobivanje novih članov. Radi ga je boljše, da ne čakamo predolgo, ker že sedaj je odprta po4, da to storimo in vsak vsaj po enega člana pripeljemo v našo Zvezo. Zlasti za vas'sta-riše, kateri imate otroke, je zdaj lepa priložnost, da jih zavarujete v mladinskem oddelku ZSZ. Seveda je že stara navada, da vsak rad odlaša od meseca do meseca, ali dragi mi rojaki in rojakinje, nesreča ali smrt je vedno pred nami in kadar nas doleti, potem je vse prepozno. Zato še enkrat prosim, da se potrudimo takoj in glejmo, da bo društvo sv. Martina olj koncu "kampanje štelo vsaj 250 članov v odrastleni oddelku in 300 v mladinskem. Ako to število dosežemo, potem znam, da bo prav gotovo naš gl. urad zadovoljen in ravno tako tudi društveni uradniki. Obenem prosim vas vse, da plačate svoje mesečne prispevke pravočasno, ker s tem prihranite društvenemu tajniku veliko dela in s tem pokažete. da ste resni člani društva in za napredek ZSZ. Nadalje kot oskrbnik Doma slovenskih društev vam vsem naznanjam, da držim ples v dvorani DSD. vsako soboto večer ob '8. uri in imam tudi iz- boljše preskrbel odbor. V upanju, da se bomo videli vsako soboto večer, zlasti pa še na prihodnji veselici 19. februarja v Domu Slov. Društev, se vsem že v naprej zahvaljujem za u-deležbo. Steve Mauser, oskrbnik DSD. -o- V SO. CHICAGO SE ZOPET PRIPRAVLJAJO. So. Chicago, 111. So. Chikažani! Ne pozabite, da sme v sredo ob 8. uri zvečer vabljeni v cerkveno dvorano na važen sestanek, kakor smo slišali v cerkvi. Vabljeni smo vsi moški in ženske. Glejmo, da pridemo vsi, da se za 251et-nico obstoja naše cerkve postavimo, kakor se znamo samo Southchikažani. Treba nam. je takoj začeti. Pomnite, da je 251etnica samo enkrat in nič več. Zato pridite vsi! Rodiz. I. POZOR! Vsem onim. ki naročajo nove gramofonske plošče, ki so jih izdelali pevci "Adrije" in katere imamo oglašene v našem listu, sporočamo, da nam je prva, dasi precej velika zaloga v par dneh pošla. Plošče so izvanredno popularne in povpraševanje po njih nepričakovano veliko,, zato za tak naval nismo bili pripravljeni. Prosimo toraj vse one, ki jih 'še žele dobiti, in ki jih naroca-• jo po pošti, da potrpe nekoliko dni, da dospe nova zaloga iz tovarne. Proti koncu tega tedna jih pričakujemo. Uprava knjigarne A. S. -o- PANIKA VSLED EKSPLOZIJE BOMBE. Chicago. 111. — V soboto zgodaj so nekateri pasanti videli, ko je neki mlad črno c-blečen moški stopil pred restavracijo Sam Kesslerja na 1112 Blue Island ave. z avtomobila in položil neki zavoj v vežo poslopja, nakar je mirno šel proti avtomobilu in od-dirjal. V naslednjem trenutku je strahovito počilo, vse sosedne hiše so se stresle in velika panika je nastala med stanovalci. ki so v tem delu mesta večinoma črnci. Kessler, vrstno godbo. Radi tega vabim | njegova žena in trije otroci so vse Slovence, da se udeležujejo .spali v prvem nadstropju, sil-teh prireditev. Stariši, kateri imate mladino, prosim, da jih poučite, da naj se držijo bolj med Slovenci, namesto da bi podpirali kake druge narodnosti in v obratnem slučaju bom vam tudi jaz na razpolago, ker s tem ne koristite samo meni, ampak celokupnemu slovenskemu narodu v Denverju, posebno pa Domu slovenskih društev, ker ako več je plesov in prireditev y naši dvorani, večji finančni viri postanejo za SDS. ob koncu leta. Lansko leto je imel Dom prav lep napredek. Upam, da bo letos še boljši. Seveda brez vaše pomoči ne bo nič. Torej vsako soboto večer ne pozabite na DSD. Prostora io-volj za celo družino. Vstopnina za moške je 35c in ženske 10c. Ne smem pozabiti, da dne 11. febr. priredi DSD. veselico, na kateri se bomo imeli prav živahno. Za prigrizek in pa su- dobri in zavedni rojaki v Min- ha grla bo vse potrebno in naj no se prestrašili, drugega jim ni ničesar zgodilo. Sprednji del poslopja j e popolnoma razdejan. Pred letom dni je Kessler ustrelil nekega črnca v svoji restavraciji, lahko mogoče, da se je kdo na ta način sedaj maščeval nad njim. -o- AVTOMOBIL V AMERIKI. Ko se je reklo, da je v Ameriki v prometu 17 milijonov avtomobilov, so nekateri rekli, da bo pri tem številu ostalo. Zmotili so se. Novo leto je našlo Zeclinjene države z 21 milijoni lastnikov avtomobilov. Pa še ne bo pri tem številu ostalo; drugo leto bodo te številke znatno pomnožene. Je šest držav, ki imajo nad milijon avtomobilov. New York jih ima največ, na drugem mestu pride Kalifornija. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki. "Ameri-kanflki Slovenec!" Rev. K. Zakrajsek* O.F.M.: MOJI SPOMINI. Ko boste to čitali, kar mislite da imate pred seboj pristno kranjsko krvavico, pravkar pečeno. Na krožniku vam leži. Sveti se kot luč. Pravkar je iz peči, zato tako ljubeznivo cvrči in cvili in šumi. Vi pa držite v rokah-vilice in nož, operacijsko orodje. Poleg krožnika se pa kadi iz sklede prava pristna slovenska kisla repa. Da, kar mislite -si vse to v duhu. Oh, ali se vam kaj sline cede? Prav gotovo se vam! Pa naj se vam le! Zakaj ste pa šli t^a v tisto zakajeno Ameriko? Ali pa, zakaj ostanete tam? Domov pridite, domov! Saj vas mati -Slovenija tako bridko pogreša! Saj ji je srce krvavelo, ko šte odhajali, in ji še krvavi, ko vas vidi v tistem čudnem "topil-nem loncu " bogatega Strica Sama, kjer vas kuha v neko novo "menefštro". Vidite, doma bi pa klobase jedli tudi vi! Tako pa, ker šte tam, pa samo sline požirajte! No, pa saj jih tam tudi Imate. Na primer naš Mat -Kremesec v Chicago Vam naredi take klobase, da so, če ne prav ravno tako dobre, 'kakor so te tukaj, pa gotovo še boljše. Chrkažani že vado, saj jih veli-krat okušajo. (Tam po Willartfu naši far-•marski -kandidat^ ipa-tudrne stradajo klobas te dniHKaj ne^-^Saj sondi jih še v Chicago pošiljali vsako leto, ko -seto bil tam. No, tako bo najbt>ljie,'da*Vi^svoje jeste tam, mi pa svoje tdkaj.Cte pa komu diše.pristne Kkratljske »klobase, naj pride pa domov, pa jih bo tukaj jedel. Že danes mu kličem "na svidenje pri klobasah!" Da, smo v Sobi kranjskih klobas! Treba je povdariti, "kranjskih". Besedica "kranjska" pred imenom klobasa namreč pomeni toliko kot "najboljše". Mesto "najboljše klobase", pa pravimo in pišemo "kranjske". Zakaj tako svet govori, ne vem. Premišljeval sem "že o tem, pa nisem dovolj "kun-šten", da bi to "izgruntal". "Ali morda zato, ker znajo Slovenci najbolj "klobasati"? Ali zato, ker tako radi "poklobasamo" sem pa tja? Ali zato, ker znajo Kranjci delati najboljše klobase? Ali pa zato, ker slovenski 'filozofi" producirajo najboljše klobase. * Ta velika vprašanja jaz ne bom "tukaj reševal. Preptrttim jih raje kakim učenim profesOrjeih in doktorjem, da naj jth rešijo, ki -se na ♦rgšitvteJ 'trikih Visokih ^filozofskih" vprttSanj bolj rar2timejo. Kar mene tiče in kar tiče teh mojih "Spominov", je važno samo to, da priznam dejstvo, da so "kranjske" klobase v resnici najboljše na svetu. Saj sem še v Parizu v i-zložnem oknu neke delikatesne trgovine videl oglašene kranjske klobase. Toraj morajo biti že v resnici dobre, pa •tudi moderne. Vsaj vsa moda prihaja iz Pariza. Kar je tam, to je moderno po celem svetu. Toraj so kranjske klobase najboljše in pa tudi najmodernejše na svetu. In da je to res, to tudi jaz potrdim iz osebne -lastne skušnje teh dni. Pravkar, kakor sem že omenil, smo tukaj v dobi krvavic.-In hvala Bogu in vsem našim dobrim sosedovim materam in mamcam, da niso v tej dobi pozabile tudi na ''Kovačevega gospo-tia"_;In res, čast jim!.Niso pozabile. Kadar kje zjutraj zaviiiika, drugi-dan got6vo pride k'do na obisk in prinese "kolin za gospoda". Čast vsem sosedom. In tako sem preskrbljen že zadnje tri tedne skoraj neprenehoma s temi dobrotami slovenskih hlevov. Jaz pa sem bil že od nekdaj prijatelj te dobe in so bile klobase že od nekdaj moj "favorite dish". In tako toraj lahko sedaj iz svoje lastne vsakdanje skušnje potrdim, da so res kranjske klobase najboljše na svetu in da so ravno klobase, ki so naredile ime kranjske dežele slavno, kakor je Schlitzovo pivo nekdaj naredilo Milwaukee "famous", slavno. In tako imam vsaki dan zjutraj eno in zvečer eno. Mati pa zraven še skuhajo enkrat pristno slovensko kislo repico, drugič pa -zeljček. In tako «e mi vsaki dan vriva v spomin tista pristno Slovenska himna na klobase, katero smo kot dijaki tako radi prepevali: 'Dalje »ledi.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Sreda, S. ^februarja 1928. MBBMfcMttici mmaattc Stran 3 Zapmdna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, -Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Btulding, ?oe%lo, "Coto. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central "Block, Pneblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenije, 'Pueblo, Coio. URADNO GLASILO: "Attierikanski Slovenec", 1«49 West 22nd UWeet, Chicago, III. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pogiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega -društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in petrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! A----- -O OOOO-OOC aao OO 0<>0000(>00<)tK) CKKK^OtKKKKHJOO- Raznoterosti. JUNAŠKO DEKLE. V Buddersfieldu na Angleškem se je pripetil na novega leta dan tragičen slučaj, s katerim se angleški listi obširno pečajo. Farmar Samuel Griffith je odšel zjutraj s svojo ženo k službi božji. Doma so ostali trije otroci v starosti 1, (5 in 10 let in pa 17 letna nečakinja Kata Madison, ki je bila v hiši kakor domača. Ker je bil hud mraz, so po vseh sobah močno kurili. Kata in otroci so bili v kuhinji, kjer je Kata delala pecivo, a otroci so bili zbrani okolu nje in gledali ter pomagali. V tem je bil v zgornjem, popolnoma lesenem nadstropju nastal ogenj in v hipu zajel vso hišo. Kata in otroci pa niso nič opazili, dokler ni prodrl v kuhinjo dim in jih je predramil klik ljudi pred hišo. V prvem strahu je porinila dekle najprej otroke pri stranskih vratih v vežo, misleč, da bodo bežali na prosto. Sama je nato pobrala torbico svoje tete, ki je legala na mizi in v kateri je bil molitvenik in nekaj denarja. S tem je hitela pri glavnih vratih na prosto. Takoj je vprašala, kje so otroci. Ko so ji rekli, da jih ni bilo iz hiše, je zaklicala: "Potem so morali ostati v hiši !'* In predno jo je mogel kdo zadržati, je planila nazaj v riišečo se hišo- Vrnila se ni več. Ko so čez dobro uro pogasili ogenj in razkopali pogorišče, so našli zgorela trupla otrok in poleg njih truplo mladega dekleta. Domnevajo, da'so otroci našli stranska vrata zaklenjena ali pa si iz strahu pred ognjem niso upali dalje. Ko se je vrnila Kata, je pa že bilo prepozno. Dekletu nameravajo postaviti lep spomenik. ZA NEODVISNOST EGIPTA 100,000 FUNTOV. Te dni se je v Kairu dovršil proces za honorar, ki ga je bil Zaglul paša obljubil plačati za neodvisnost Egipta. Stvar je bila v kratkem sledeča: I. 1919. je egiptovska Neodvisna stranka, ki jo je vodil pok. Zaglul paša, poslala ameriškega guvernerja I. W. Fol-ka v Ameriko, da bi tamkaj organiziral akcijo za neodvisnost Egipta. Folku, ki je že preje igral v ameriški politični javnosti veliko vlogo, se je res posrečilo, da je pridobil za svoj stvar senat in nad 600 a-meriških listov. "Meseca februarja 1920 je odpotoval v Ameriko blagajnik Neodvisne stranke Mohamed - Mahrmid paša, ki je izročil Folku kot honorar za njegovo dotedanje prizadevanje 351000 dolarjev. Razen tega se je oklenila po- godba, po kateri je imel Folk ves čas boja za neodvisnost prejemati mesečno po 5.000 dolarjev, po dosegi neodvisnosti Egipta pa 100.000 egiptovskih funtov. Dne 30. januarja 1921 je Folk na željo Zaglul paše svojo akcijo ustavil in kmalu nato umrl. Njegova vdova je pa zahtevala od Neodvisne stranke obljubljeni honorar v znesku 100-000 egiptovskih funtov. Stranka je zahtevo zavrnila, češ da se je dosegla neodvisnost Egipta po drugih potih in ne preko ameriškega senata in časopisja. Folkova vdova je nato vložila tožbo, toda mešano .stidišče ji je priznalo le 55.000 dolarjev. Folkova je tožila dalje na a-pelacijsko sodišče v Kairu. Stvar se je vlekla in vzbujala ogromno zanimanje. Te dni je apelacijsko sodišče stvar končalo in izdalo razsodbo, ki nalaga Neodvisni stranki, da izplača Folkovi 62.000 dolarjev. Folkova je izjavila, da te "be-račije" ne sprejme. Svet je pa le imel priliko, da je pogledal za mednarodne kulise in videl, kako se "dela" politika. -o- KAJ PRAVI FARMAR O TOVARIŠIH. Liberal, Kans. — Tukaj živi premožen farmar, T. F. Hopkins, ki lastuje 2000 akrov zemlje, na kateri prideluje pšenico. Hopkins pravi, če bi se farmarji bolj brigali za svoje delo in bili bolj marljivi, ka--kor so na nrimer po mestih trgovci, bi jim bilo veliko bolje in njihovo stališče bi se zboli-šalo. Trdi, d,a nekateri, namesto, da bi se trdo oprijeli dela, ko je čas za to, se vozijo okrerg z avtomobili ali pa se drugače zabavajo. Dalje pravi, da vsak farmar, ki ves svoj čas posveti le delu, dobro uspeva. To je izpovedal Hopkins pred zvezno trgovsko komisijo, ki ga je pozvala naj poda svoje mnenje o farmarskih razmerah, ker se farmarji .pritožujejo o slabih časih. Dalje je tudi rekel, da je veliko farmarjev, ki kupijo avtomobil na odplačila, še predno vedo, če jim bo žito obrodilo. rPotem\ pa, namesto, da bi se prijeli deja, se vozijo okrog. Hopkins gotovo le malo pozna težave pol jedel* ca, ko tako pravi, čeprav je sam- poljedelec. -o- SLIKE NORCEV. Znan pariški psihijater jf te dni priredil razstavo slik ir risb, ki so jih napravili nekateri talentirani norci. Čeprav smo si že davno na jasnem, ds rečenica "les extremes se "tou-chent" mikjer -ne vel$a take tečno kakor bas za razmerje med -geniji in beftaki; se\ T>0 marsikomu 'vendar is&ilo čtffc-no, da so nekateri trmčtnilri, "ki se še ne štejejo' med norce, ob-) čutili prireditev 4e razstave kot čin, naperjen proti njim, in, v tem pogledu jim je vestna sekundiral del pariškega tiska; izkazalo ^se je namreč, -da so dela teh norcev w -ničemer na razlikujejo od umetnin faa-met n jarkov. - r Med dftrgtmi deli so n. Obiskovalci -imeli priliko občudovati odnosno kritizirati sli-ko notoričnega blaanika, ki je razstavil "Boj mamutov". Na sliki je upodobljen avtor sam,* ki si z rokami stiska glavo, ki mu jo je pogled na strašni prizor raznesel. Ta slika je zelo točno pogodila bistvo nove teorije ki uči, da slikar ni upravičen upodabljati tega, kar vidi, nego le to, kar čuti. . Prireditelju te originalne razstave na čast velja zabeležiti, da se je zelo dostojno obnašal napram umetnostnim kritikom. Povedal jim je namreč povsem nedvoumno, da so avtorji razstavljenik slik — norci. Lahko bi jim bil to tudi zamolčal in pokojno poslušal njihovo "stvarno" kritiko ter jim T»vojo skrivnost razodel šele tedaj, kadar bi bili njihovi slavo-spevi na genijalne umetnike že natisnjeni. Toda to bi bilo »vendarle preveč nesramno in kruto — kaj ne? --o- -RODBINSKA TRAQEDIJA V RUSIJI. Marija Kovalčuk, ukrajinskega pokoljenja, članica vaškega sovjeta v selu Kronstatki, okraj spaski vladivostoške gu-bernije, je bila delegirana na komunistični ženski kongres v Moskvo. Preprosti mož s tern ni bil zadovoljen, reči pa seveda ni smel nič, ker sedaj v Rusiji žene hlače nosijo. Ker je starih časov človek, je pa mislil, da bo žena po daljni poti prinesla iz kongresa domov kaj denarja. Spomnil se je, da se je v stari Rusiji, kjer se je sploh v marsikaterem oziru don bro živelo, zlasti ob priliki takih službenih potovanj, česar so bili deležni tudi imovitejši kmeti kot člani zemskega sobranja, dalo na dijetah prav pošteno zaslužiti. Toda Marija' se je vrnila domov brez rublja, bodisi da so sovjeti v tem oziru skopi, bodisi da je to priliko porabila, da si za svoj trud na prosvetljenju ženstva -tudi kaj privošči. Beseda je dala besedo — in v tem oziru ruski kmet, posebno, če je doma v Sibiriji, ni izbirčen — dokler ni sirovi mož pograbil sekiro in ženo na prav grd način razme-saril. Na to pa je šel in se sam obesil. volkovi 'raztrgali materi otroka. V letošnji hudi zimi gospodarijo volkovi po ruskih planjavah skoraj neomejeno, tembolj, ker je kmetom prepovedano nositi vsako orožje. Vlada je morala poslati vojaštvo, da preganja volkove med posameznimi kraji. A vojaštvo seveda pride in zopet odide in volkovi se vrnejo. Nedavno se je peljala kmetska mati z otrokom v naročju v sosednjo vas. Na poti so jo napadli volkovi, raztrgali konja, nato pa planili tudi nanjo, ji iztrgali otroka ter ga takoj požrli. Enaka usoda bi bila doletela tudi njo, a-ko ne bi bili prihiteli na pomoč kmetje, ki so s kolmi razgnali volkove. Širite amer. slovenc?a i farma na prodaj v Will&rd, Wis. z gospodar-, akimi t>o*h>pji, >kfcrtfv) Prvih «$6.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine xa A. S., za kar bo prejel potrdilo. c) 'Nagrade nad -$5.00 (kdor pošlje več, kakor tlva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku-teione. Clm več naročni-^kov'bo'kdo dobil, tem'večja 4>o nagrada. d) Nihče ne dela zastonj, vsak tekmec dobi na-grado »primerno svojemu delu. 2) Tri-posebne nagratie (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se ibodo, — še poleg denarnih nagrad — poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje Število novih naročnikov. 3) ;Da bo tekma bolj-zanimiva, bomo med tekmo od Časa Ho časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo-prvi v tekmi. 4) .Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni 1 naročnik,<«rii z drtlgo besedo, vsak,polletni naročnik bo -staljeno tačko. Tako bo celoletni naročnik štel* za dva, polldfeii delite ob aaključku tekme. *$) *oh«£rti izid in imena zmagovalce v1 bodo objavljeni v listu A. S ob škfoini*t&me. 'Denarne nagrade setfeblm«rti*t*pijo vic«rist*ev-uih breztttttHiiih druftfci. Pogoji tekmecev: 1) Tek nzo se more udele. it; vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan aH spol. Vsakdo ima iste v pogoje, ista pravila, iste pravice. 2 ) Tekmec postane: a) 'kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravnišlvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bodo predolgo čakali na Ii3t. 4) ,Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! oooooo ooooooooooo § OOOOOOOOOOOCOOOOO ZA DO POŠILJATE V NOVIH NAROČNIOV. Dne. Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, 111. Naznanjam Vam, da sem pridobi! (t'i)............ kov katerih naslovi so: novih naročni- 1) Ime .... Naslov f" i;al(a) z2 ^nro<. 10 S 2) Ime .....................................................plačal(a) za naročnino S Naslov .......................................................................... Ime ................................................... plačal(a) za naročnino $ Naslov ............................................................................................. *me ..................................................-plačal(a) za naročnino $. Naslov ..................... Pošiljam Vam skupno svoto............................... U-pišite me »ned tekmece in uknjižltc mojo nagrado $.. -kakor dolooarjo pravila tekme. -Podpis .. Naslov Sreda, 8. februarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole« "Tako! To je Gustav Adolf," je rekel starosta. "Kristine ne omenja, ker so našteti samo možje. Čitaj sedaj, gospodična, konec, ki se nanaša natančno na današnje dni." Gospodična je čitala sledeče: "šestega ti pokažem, ki vznemiri suho zemljo in morje in užalosti preproste ljudi... ki položi mojo kazen v roke svojih. Ako ne doseže kmalu svojega namena*, se približa nanj moja sodba in ostavi kraljestvo v trpljenju in zgodi se, kakor je napisano; naslado sejejo, a želi bodo trpljenje. Ne obiščem samo to kraljestvo, marveč tudi bogata in mogočna mesta, ker so poklicala gladnega, ki bo požrl njihovo izobilje. Ne bo manjkalo notranjega zla in nezgod bo črez mero. Vladali bodo bedaki, a modrci in starci ne bodo dvignili glave. Čast in pravica propadeta, dokler ne pride oni, ki bo potolažil mojo jezo in ne bo štedil svoje duše radi pravice." "Tu imaš!" je rekel starosta. "Vse se tako ujema, da le slepec more dvomiti," je odgovoril Kmitic. ,4Zato tudi Švedje ne morejo biti premagani," je rekel starosta. "Dokler ne pride oni. ki ne bo štedil duše radi pravice!" je zakričal Kmitic. "Upanje prerokovanje še dopušča- Torej ne sodba, temveč rešitev nas čaka!" "Sodoma bi bila rešena, če bi se bilo našlo v njej deset pravičnih," je odgovoril starosta, "toda niti toliko jih ni bilo. Tako se tudi oni ni našel, ki bi ne štedil duše za pravico, in ura sodbe bije." "Gospod starosta, gospod starosta, ni mogoče!" je odgovoril Kmitic. Preden je gospod starosta odgovoril, so se duri odprle in v izbo je vstopil prileten človek, v oklepu in z mušketo v roki. "Gospod Ščebricki?" je vprašal starosta. "Da," je odgovoril prišlec, "slišal sem, da je sodrga napadla velmožnega gospoda, in sem prihitel na pomoč s svojo družino." "Brez volje božje ne pade človeku las z glave," je odgovoril starec. "Ta vitez me je že rešil stiske. . . Odkod pa prihajaš ti, gospod?" "Iz Šohačevega." "Ali si slišal kaj novega?" "Vedno hujše novice, gospod starosta. Nova nesreča. . "Kaj se je zgodilo?" "Vo j vodstva krakovsko, sandomiersko, rusko, lubelsko, belsko, volinsko in kijevsko so se podala Karolu Gustavu. Listine so že podpisali poslanci in Karol." Starosta je začel kimati z glavo, naposled se je obrnil h Kmiticu: "Glej," je rekel, "in ti še misliš, da se najde oni, ki ne bo štedil svoje duše radi pravice?" "Kmitic si je začel puliti lase iz glave. "Grozno ! Grozno !" je ponavljal s povzdig-njenim glasom. In gospod ščebricki je nadaljeval: "Pravijo tudi, da i ostanki vojske, ki se še nahajajo pri gospodu hetmanu Potockem, že odpovedujejo poslušnost in hočejo iti k Švedu. Hetman baje ni varen življenja med njimi, delati mora, kar oni hočejo." "Naslado sejejo, a želi bodo trpljenje in bolest," je rekel starosta. Kdor se hoče pokoriti za grehe, temu je še čas!" Toda Kmitic že ni mogel več poslušati prerokovanj in novic; hotel je čim najprej zasesti konja in si na vetru ohladiti glavo. Vstane torej in se začne poslavljati od staroste. "Kam pa tako naglo?" ga je vprašal starec. "V Čenstohovo, ker sem tudi grešnik." "Torej te ne zadržujem, dasi bi te rad pogostil, toda je nujnejša stvar, ker sodnji dan ni več daleč." Kmitic je odšel, za njim pa je stopila gospodična, ker je hotela v zastopstvu svojega očeta izkazati čast odhajajočemu gostu, ker so se starosti že šibile noge. "Ostani v dobrem zdravju, gospodična!" je rekel Kmitic, "sama ne veš, kako sem ti hvaležen." "Če si mi naklonjeni," je odgovorila na to gospodična, "stori mi samo eno uslugo. Gospod, ti greš v Čestohovo. . . evo ti zlatnika... vzemi ga in daj ga za mašo v kapeli. . "V kakšen namen ?" je vprašal Kmitic. Prerokinja je povesila oči, žalost je oblila njen obraz, obenem pa je lahko rdečica stopila na njeni lici; odgovorila je s tihim šele-stu listov podobnim glasom: "Za Andreja, da bi ga Bog odvrnil z grešne poti. . , Kmitic se je umaknil za< dva koraka, izbu-ljil oči in od osuplosti ni mogel nekaj časa iz-pregovoriti niti besede. "Za rane Kristusove!" je rekel končno, "kakšen dom je to? Kje sem?. - » Sama prerokovanja, slutnje in namigavanja. . . Gospodična, zoveš se Olenka in daješ za mašo grešnega Andreja?. . . To ne more biti le gol slučaj, to je prst božji. . . to. . . to. . . saj še zblaznim !• . . Za Boga. še zblaznim!. . ." "Gospod, kaj ti je?" Toda on jo je prijel šiloma za roke in jih začel tresti. "Prerokuj mi dalje, povej do konca!. . . Ali se oni Andrej vrne in izbriše svoje grehe, ali mu ostane Olenka z\;esta?. . . Govori, zakaj brez tega ne grem stran!. . ." "Kaj ti je, gospod?" "Ali mu Olenka ostane zvesta?" je ponovil Kmitic. Gospodični so se solze ulile iz oči. "Do zadnjega vzdihljaja, do smrtne ure!" je odgovorila jokaje. Ni še vsega povedala, ko se je zgrudil Kmitic k njenim- nogam, kakor je dolg in širok. Hotela je zbežati, a je ni pustil in, po-ljuboval njene stopinje, je ponavljal: "Jaz sem tudi grešni Andrej, kateri hrepeni se vrniti s poti!. . • Jaz imam tudi svojo O-lenko. Naj se tvoj Andrej vrne, a moja naj mi ostane zvesta. . . Naj se izpolnijo tvoje besede . . . Balzam in nadejo si mi vlila v zmu-Čeno dušo . . . Bog ti povrni, Bog ti povrni. Na to se je dvignil, zasedel konja in odjezdil. Razbojniški napad s sekiro. Ko se je v nedeljo, dne 8. januarja vračal iz Smlednika domov v Torovo 271etni poljski dninar France Bergant, se je nekako trideset korakov od domače hiše nenadoma zgrudil na tla, kakor od strele zadet. Z bolestnim krikom se je Bergant zgrudil, kakor odmev se je isti hip začul tudi od Ber-gantove hiše sem glasen krik, na kar je neznanec izginil v temo. Ranjenca so prenesli v hišo, kjer so opazili, da ima zadaj presekano lobanjo. Pozneje so ga prepeljali v bolnišnico, ni pa upanja, da bi okreval. Smrt zadnjega črnogorskega odmetnika. Na pravoslavni Božič je bil ubit v okraju Nikšič črnogorski odmetnik Antonije Andje-lič, na katerega je bila razpisana nagrada 30,0a0 Din. Z Andjeličem je umrl zadnji odmetnik v Črnigori. <>00<><>00<>0<>0<><^^ PISANO POLJE 000-00ooooooooo oooooooooooooooooooooooo ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA. (Konec.) Telegram in njega uradni ko- '<3 m «K i * i&O XI. Besede hčerke šohačevskega staroste so napolnile gospoda Kmitica s tolažbo in mu tri dni niso prešle iz glave. Podnevi na konjii, ponoči na postelji je premišljeval o tem, kaj se je zgodilo, in vedno je prihajal do zaključka, da to ni bil le navaden slučaj, marveč prej napoved in prerokba božja, da mu njegovo dekle ohrani zvestobo in ga obdari s prejšnjo ljubeznijo, če bo vztrajen in ne zapusti dobre poti, zlasti one, ki mu jo je pokazala Olenka. "Zakaj če starost ova hči," je razmišljal gospod Kmitic, "ostane zvesta svojemu Andreju. ki do sedaj še ni začel delati pokore, tudi zame še ni ugasla nadeja, ko imam odkritosrčen namen, služiti domovini, poštenosti in kral ju !" Toda na drugi strani tudi ni manjkalo gospodu Andreju bridkosti Odkritosrčen namen je sicer imel, toda ali se ni odločil že prepozno? Mar je še kakšna pot, kakšna prilika? Zdelo se je, da se ljudovlada pogreza z vsakim dnevom bolj, in težko je bilo zapirati oči ob strašni resnici, da ni zanjo nobene rešitve več ; Kmitic pa si ni želel ničesar bol i kakor začeti kakršnosibodi delo, a voljnih ljudi ni videl. Na poti je srečal sicer vsak hip nove postave, nove obraze, toda če jih je pogledal ali .poslušal njihove pogovore in razpravljanja, je izgubil še ostanek upanja. Nekateri so prešli z dušo in telesom v švedski tabor, iskaje v njem svojo lastno korist; ti so popivali, razgrajali in se veselili kakor na sedmini, potapljajoč v kozarcih in razuzdanosti sram in šlahčansko čast. Drugi so razpravljali v nepojmljivi zaslepljenosti o sili, katero bo tvorila ljudovlada v zvezi s Švedsko, pod žezlorr: prvega vojskovodje n?. svetu, in ti so bili najnevarnejši, ker so bili popolnoma prepričani, da orbis terra-rum mora ukloniti svoje glave pred takim zaveznikom. Tretji, kakor gospod starosta šohačevski, pošteni in domovini vdani ljudje, so opazovali znamenja na zemlji in na nebu, ponavljali prerokbe ter videli božjo voljo in neupogljivo usodo v vsem, kar se je zgodilo ter prihajali do zaključka, da ni nobenega upanja, nobene rešitve več, da se bliža konec sveta, torej bi bila blaznost misliti na telesno rešitev, a ne skrbeti za dušni blagor. Drugi zopet so se skrivali po gozdovih ali si pa rešili golo življenje s tem, da so bežali v tujino. Tako je torej srečaval gospod Kmitic le razuzdane, pokvarjene, blazne ali pa bojazljive ali obupane ljudi; upajočih ni našel. In medtem je švedska sreča naraščala. Vest, da se ostanki vojske puntajo, zbirajo, groze hetmanom in da hočejo stopiti na švedsko stran, še je potrjevala od dne do dne. Novica, da se je podal gospod praporščak s svojo divizijo Karolu Gustavu, se je kakor blisk raznesla po vseh krajih ljudovla-de in je izruvala še poslednjo vero iz src,, saj je bil vendar gospod Koniecpolski zbaraški vitez. Za njih sta šla starosta Javorski in knez Dimitrij Višnioviecki, katerega ni zadržalo niti z nesmrtno slavo ovenčano ime. Naznanilo in zahvala. , Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, p-ijateljem in znancem žalostno vest, da se je 23. januarja 1928, smrtno ponesrečil pri oodiranju dreves, moj ljubi soprog in skrbni oče Stefan Jakše Umrl je v najlepši moški dobi, star 46 let. Pokojni je bil rojen v Semiču, fara Semič Belokrajina. V Ameriki je bival 28 let. Bil je član društva ''Hrabri Slovani" št. 17. Z.S.Z. v Frederick. Celo. Tem potom se prav lepo zahvalim društvu Hrabri Slovani št. 17, Z.S.Z. za krasni darovani venec. Lepo -=e tudi zahvalim društvu "R. Žastava" št. 412, S.N.P.J. za venec, ki mu je društvo darovalo. Lepo se zahvalim vsem članom in članicam obeh imenovanih društev za tolažbo in pomeč ter- skupen delovanje ~ri pogrebu. Lepo se zahvalim vsem prijateljem, rojakom in znancem, ki so mi bili na strani in v tolažbo v uri žalosti in' za vse darovane vence ter cvetlice. V prvi vrsti se lepo zahvalim družini Mr. in Mrs. Anton Suklje za veliko pomoč in tolažbo ter krasni venec. Prav lepa hvala družini Mr. Geo. Maronich, za pomoč in lepe cvetlice. Hvala Mr. in Mrs. Geo. Zadel, za lep venec. Hvala lepa družini Anton Judež iz Longmont, Colo, za darovani venec in tolažbo. Lepa hvala nečakinji Katarini in John Suklje iz Californije za krasni venec. Hvala nečaku Jožefu in Lori Cook iz Kansas City. Mo., za darovani venec. Lepo se zahvalim Mr. in Mrs. Tom in Marv Sarmo za lep venec in tolažbo. Lepa hvala Mr. in Mrs. V. C. Poul, Mr. in Mrs. L. Bynon za darovane cvetlice in za tolažbo. Hvala Industrial Union št. 220, ^a krasni venec in tudi se zahvalim Fredericku Fiends za krasni venec, hvala tudi Post Master Mr, in Mrs. Jardine, družini John Sikich družini John Jordan, Mrs. John Grady za darovane cvetlice in telažbo. LeDO se tudi zahvalim družini Roka Ivezich za lep venec in tolažbo in šolski mladini iz Frederick S hcol za lepe cvetlice in sožalje. Lepa hvala vsem trgovcem v Frederick in okolici za skazano sožalje, ko so zaprli trgovine za časa pogreba, pri katerem je bilo nad osemdeset avtomobilov. Vencev in cvetlic ie bilo toliko, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Ne smem pa pozabit se zahvalit svojim hčeram in zetom Mike in Ani Krist, Angeli in Mary Damloff, za darovane vence in pomoč ter tolažbo. Lepo se zahvalim vsem skupaj ter Bog plačaj! Paniki moj soprog se ie ponesrečil dne 23. januarja 1928 ob 9.30, pri sekanju dreves. Drevo je na njega padlo in ga tako poškodovalo, da je dve uri zatem izdihnil svojo blago dušo. Pokopan ie bil dne 26. ianuarja 1928 v Longmont. Colo, s peto sv. mašo in nagrobnico. mentar sta bila zaupno in na jhitrejšim potom poslana Siru Hytheju, podnačelniku Intelligence Service-a. Po tej vesti je pričakoval kapitan Elwin čim prej zasluženo povišanje. Toda mesto tega je prejel ukaz, da se vrže v ječo. 5. julija 1017 so stopili v zgodnjih urah v njegovo pisar-j no oboroženi vojaki. Brez pre-jiskave je bil odpeljan na transportno ladjo in tam zaprt v samotno celico. Sele, ko je bila ladja na širokem morju, je nesrečnež izvedel, da ga smatrajo za človeka, ki je v zvezi s sovražnikom. K sreči se je transport moral ustaviti pri Malti in ladja se je usidrala v pristanu La Valetta. Ehvin je s pomočjo ladijskih častnikov dosegel to milost, da so ga peljali k lordu Methuenu, guvernerju otoka. Lord Methuen je bil pošten vojak. Xa svojo odgovornost ukaže osvobodili kapitana Eiwina, ki ga je ladij-ski zdravnik Van Miliigan pro- i L glasil za telesno in duševno po- ' nem naključju — izginil pri preiskavi kapitana Eiwina. Eksistira edino le en akt, ki je v nekakšni oddaljeni zvezi s tem dogodkom. Nahaja se v arhivu v White Hallu in se tiče preiskave, ki jo je odredil general Knox v Sibiriji, glede zadnjih dni carske rodbine. Ta dokument se glasi tako-le: "Št. Generalu Knoxu, War office, London. Nujno. Omsk, 5. febr. 1919. — Kar se tiče naprošenega obvestila o pobiti carski rodbini, je mogoče javili, da so bili socjeti, ki jim je bila carska rodbina iz-ročena v varstvo, razdeljeni na dva tabora. Prvi je skuša! rešiti carsko rodbino, d oči m je drugi — po številu pet oseb — vztrajal na tem. da se jo takoj ubije. Med temi zadnjimi sta bili posebno dve osebi kot posebno odgovorni za poboj carske rodbine. Imenujete so Vai-nen in Safarov. Dalje lahko javljam, da . . \ ainen in Safarov, dve imeni iz izgu/iljenejra Hvthejeve-^:: dokumenta, imeni, ki je ve--I zanje k;-, pitan KI win, ko je /10' i počel kom maja razreše- polnoma zdravega. j val rimsko brzojavko in ji na- Toda to kapitanu Ehvimi m j ■ v°i usodni komentar. — Lord Hvthe je umrl tri dni potem, ko jo je sprejel — kapitan Ehvin je umrl sedem let po svojem boju z Intelligence Ser- ;vooo-A , I zadoščalo. Xi hotel le Ide. Hotel je reči tudi zadnjo j bes'-do v celi tej nejasni zade-| vi. Vkrcal se je na prvi osebni ;parnik in prišel 1. avgusta v ! London, kakšne četrt ure po-I zneje se predstavi Siru Philipi; Kerru, nasledniku lorda Hy-the-a — kajti lord Ilythe je nenadoma umrl skrivnostne smrti v mesecu maju, točno tri dni potem, k;> je prejel solunski dokument. i i Sir Philip K err je sprejel kapitana Eiwina nad vse prijazno. Toda odredil ie. da se , podvrže pregledu zdravniške Ti oa ljubi soprog in oče, počivaj v miru in večna luč naj Ti .•; ' komisije. 1 i n.. j odloči. če je sveti. Lahka naj ti bo ameriška žemljica. Žalujoči ostali: ANA JAKŠE. sonroga; STIVE. JOHN. JOSEPH, sinovi; ANA KRIST. MARY DAMLOFF E-LIZABETH. KATARINA, TOSEPHINA JAKŠE, hčere. V starem kraju pa zapušča mater, brata in dve sestri. V Ameriki tudi zapušča bra+a Matija Jakše in dve sestrični. II m PREVOZ - DRVA - KOLN ^■■jm^mm Rojakom se priporočamo za na: ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, III. DRUŽINSKA PRATIKA. je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad. Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III. VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. ** 'S? v-**. Mmm m* ^ "\TAJ VAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana js proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno - ste-H°nico. sposoben zopet nastopiti siuz-■ >o ali ne. Ta sani I etna komisija. obstoječa iz petih častnikov Intelligence Service-a. j' po kratki seji soglasno sklenila, da je kapitan Ehvin popolnoma blazen in d«i .ie vseskozi polnimo, da se ga odda v blazni-co. Kapitan Ehvin se brani in /.ahte\a sestavitev nove komisije, tokrat le zdravniške. Novi ekspe rti proglase soglasno, da je kapitan po duhu in telesu popolnoma zdrav. Sit tega postopanja je podal kapitan Ehvin d emisij o na častniško čast v službi Intelligence Service-a in prosil, da ga uvrste v letalsko četo s sedežem v Readingu; Toda tu ni ostal dolgo. Drugi dan po svoji uvrstitvi — 19. septembra — je dospel ministrski odlok, glasom katerega je bil takoj črtan iz aktivne armade. Ehtin je dan na razpoloženje s polno penzijo in odlikovanjem, kajti po preiskavi in nazorih poklicanih faktorjev je pridržal ko- vic e-o m. Sezona potovanja v stari kraj se bliža :n zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom Lodete odpotovali, ako ste n3~rtcnjeni v domovino to pomlad. Da Vam pomagamo pri odločevanju, navajamo tu najboljše parni-ke, c?.s njihovega odhoda ter njih e*. ropski pristan: 27. jan. Aquitania Cherbourg A. ieb. Paris . ......... - Havre 7. feb. Pres. Wilson............ Trst J1. feb. Leviathan . . Cherbourg 24. feb. Oiympic . Cherbourg 25. feb. Paris . . Have 25. feb. Saturnia (nov) . Trst 2. mar. Berengaria . Cherbourg 9. mar. Majestic . Cherbourg 17. mar. lie de France (nov) ..Havre Nase velikonočno skupno potovanje. ?0. mar. Pres. Wilson ....................Trst 23. mar. Aquitania Cherbourg mar. Leviathan .........Cherbourg 24. mar. Paris .. Havre 31. mar. Majestic ....... ......Cherbourg 31. mar. Saturnia (nov*) ................Trst 4. apr. Berengaria .... ........Cherbourg 7. apr. lie de France (nov)....Havre 14. apr. Leviathan ................Cherbourg 18. apr. Aquitania ................Cherbourg 21. apr. Paris .........................Havre 21. apr. Majestic ........... Cherbourg 28. apr. He de France (nov) Havre Naše majniško skupno potovanje. 2. maja Mauritania .........Cherbourg 5. maja Saturnia (nov) ...............Trst Naše tržaško skupno potovanje 9. maja Aquitania ............ Cherbourg i 2. maja Majestie ................Cherbourg 12. maja Paris ................................Havre 15. meja Pres. Wilson ....................Trst 19. maia lie de France ......Havre pi j O zloglasnega akta Hythea, 23. maja Mauretania ki jo je skril na varnem kraju. In original tega akta je po čud- .........Cherbourg ki jo je skril na varnem kraju. !32' ™aja Aquitania................Cherbourg 2. jun. Rotterdam ................Boulogne Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo Keystone 2779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cc nah tn v najlepšem redu. POZOR 1!! i r®. Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil rnoia zdravila brez uspeha. JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio 2. jun. Majestie ..................Cherbourg 2. jun. Paris ................................Havre 9. jun. He de France ................Havre Naše poletno skupno potovanje 9. jun. Saturnia ...............................Trst Poleg navedenih parnilcov je še dosti drugih. Pišite po naš VOZNI RED IN CENE vožnje na posameznih parnikih. Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo. Za nadaljna pojasnila glede skupnih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čim prej na SLOVENSKO BANKO Zakrajsek & Češark 455 West 42nd Street, New York, N. Y.