LJUBLJANSKI ČASNIK. m. 17. F7 petih 28» Svečana „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založnika Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vradni del« Predsednik c. k. deželniga sodništva v No-vemmestu naznani sledeča zapisa za porotne obravnave, ki se bodo 10. marca t. I. pričele, pervi zapopade zatožene in hudodelstva, kte-rih so bili obdolženi, drugi pa glavne porotnike in njih namestnike. Novomesto 22. februarja 1851. Zapis kaznovavnih djanj, ki so odločene 10. marca 1851 pred porotno sodbo obravnane biti. •g Dan seje t« Ime in stanovališče zatoženiga Hudodelstvo ali pregrešek 4 0. i i. marca 12. 13. marca 14. 15. marca 17. 18. marca Anton Lanipe iz Kerškiga Jakob Kuralt, po domače Kramar iz Gorenjiga Bo-š tanj a Jožef Dobovšek iz Žver-šova in Jovan Sladič iz Kostajnovica Franc Recel, Andrej Stei-ner in Jernej Tomic iz Srednje vasi Deržavni pravdnik Zagovornik Zažig ti1 Dr. Andrej Or. Bozina Lušin uboj 8! Javno si- 13 lodelstvo Dr. Supančič Dr. Rozina Zapis 11. 5« Poštna številka Kerstno ime in primek "P OJ >3Q letnlga spisa Glavnih porotnikov: 1 22 France Rorman 2 15 Florijan Kus 3 5 Vincenci Lesar 4 60 Jernej Jakšič 5 62 Jovan Duler g 195 Juri Skendar 7 52 Vincenci Cotar 8 136 Pavel Konig 9 168 Jožef Mikolič 10 36 Matevž Petrič 11 174 Matevž Lesar 12 98 France Kastrevic 13 192 Matevž Kravs 14 82 Matija Fink 15 9 Matija Spreicer 16 55 Jovan Praznik 17 152 Jožef Jaklič 18 172 Matija Kure 19 155 Jakob Pire 20 17 Anton Rorman 21 133 Jovan Dvornik 22 102 Matija Erker 23 186 Andrej Stampfel 24 105 Jovan Kos 25 88 Jovan Hrušaver 26 24 Jožef Surc 27 78 Jakob Žagar 28 177 Matija Hiriš 29 47 Anton Ratajc 30 79 Anton Zdravic 31 178 Anton Brodnik 32 46 Jovan Repovž 33 200 Jovan Marinčič 34 66 Šimen Lušina 35 59 Anton šusteršič 86 146 Dominik Dereani porotnih namestnikov: 1 20 Vendelin Kisel 2 139 j Jožef Sore 3 140 Jovan Duler 4 28 Jožef Ricinger 5 19 Touff. vitez Fichtenau 6 25 France Jelovski 7 12 Kari Seifert 8 33 Matija Kutnar 9 21 Ignaci Kalčič Stanovališče Sodniški okraj Mali Zlatenek Jablan Šent-Jernej Rašo Jurna vas Petrina Kerško Stara Loka Hrib Herinja vas Soderšič Cernomelj Sušje Srednja vas Dolenja Kamnica Ponikve Šmarten Germ Leskovca Novo mesto Gorica Kovlerje Banialoka Verh Raka Kandja Dolenje Kartelevo Selo Lukovk Račah Cesta Dvor Cirkle Bela cerkev Videm Žuženberg Novomesto » n n n T) r> » V 12[ 27 7 2 3 9 28 17 49 1 1 5 2 35 20 29 37 17 20 29 14 22 6 1 28 16 4 34 5 4 15 30 94 25 220 47 107 63 81 109 Novomesto v . Kostanjevca Lašče Novomesto Kočevje Kerško Kočevje Ribnica Novomesto Ribnica Cernomelj Kočevje Novomesto Lašče Šmarten Cernomelj Kerško Novomesto Kerško Kočevje Novi dvor Kerško Novomesto » Kočevje Trebno Novi dvor Lašče Novi dvor Kerško Novomesto Sitična Žuženberg Novomesto » » » » » » » n 22. februarja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 40. Razpis ministerstva denarstva od' 13. februarja 1851 , veljaven za Erdeljsko čez odmerjenje in pobiranje vžitnine od vina in mesa v krajih, kjer stanuje čez 2000 duš. Tudi danes 22. februarja 1851 bo ravno tu CLVI1I. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 14. decembra v edino-nemškem izdanju, potem 14. januarja 1851 v rusinsko-nemškem , 15. januarja v madjarsko-, slovensko-, serbsko-, horvaško- in romansko-nemškem , in 18. januarja 1851 v česko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v talijansko- in poljsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 462. Cesarski patent od 29. novembra 1850, s kterim se vpeljava samoprodaje tobaka na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem, Sedmograškem, v serbski vojvodini, v teme-škem Banatu in mejnih vojaških in primorskih pokrajnah in začasni red samoprodaje tobaka od 1. marca 1851 v moč vpelje. Razun tega bo 22. febraarja 1851 CLI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 23. novembra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v madjarsko-, rusinsko-, serbsko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 448. Ukaz ministrov pravosodja in denarstva od 16. novembra 1850 z naznanje-njem ravnanja z premoženjem oskerbnikov in depositov za sirote. Poslednjič bo tudi 22. februarja 1851 VI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 10. januarja 1850 v edino-nemškem, potem 25. maja 1850 v slovensko-nemškem in 13. decembra 1850 rusinsko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 9. Cesarski patent 30. decembra 1849, po kterem se izda in razglasi vstava za voj-vodstvo Krajnsko z dotičnim volitnim redam za deželni zbor. Dunaj 41. februarja 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Heiradnl del. Pregled austrijanskiga reda kazenske pravde kar se tiče porotnikov. (Konec.) m. Novo vpeljani red kazenske pravde se zlo loči od poprejniga, ki je bil vstavljen po ka- ženskim zakoniku čez kudodelstva in težke policijske prestopke 3. septembra 1803. Vse kaznjive djanja gredo zdaj pred sodnije zvu-naj nekterih clo lahkih prestopkov odkazanih občinski policii. Politiške vradnije in c. k. policija se več ne pečajo z obravnavo kazenskih djanj, kar je vse hvale vredno. Politiškim vradnijam je veliko število drugih opravil odločenih, policija pa je poklicana deržavno družino nevarnosti varovati, naj že izvirajo iz djanja natvornih moči, ali pa iz namenov neprevidnih in hudovoljnih ljudi. Drugi razločik da javnost in ustnost zatožne pravde. V vodna preiskava, glavna obravnava in sodba so se poprej opravljale ne očitno ampak le vpričo kriminalne komisie in senata, to je zbora več ali menj sodnikov. Zdaj je glavna obravnava pred okrajno zborno sod-nijo in porotam javna (očitna), sicer bi ničnost, to je neveljavnost obravnave nastopila, tode samo odrašenim osobam,ki so brez orožja, je dopušeno kot poslušavci k taisti priti. Izjemno se sme glavni obravnavi javnost, odvzeti, če bi se po taisti nravnost žaliti vteg-nila. Sodnija zapove to vzetje javnosti iz uredne dolžnosti ali na predlog deržavniga pravdnika ali zatoženca, po tem ko se je poprej čeznjo skrivaj pretres in posvet storil, z spisano in z vzroki previdjeno razsodbo, zoper ktero ni noben praven pomoček dopušen. Po tem ko zapisovavec to razsodbo javno prebere, morajo vsi poslušavci odstopiti. Samo z hudodelstvam ali pregreškam poškodovani in v djanski službi stoječi sodniki ali pravd-niki se ne smejo nikoli vun spraviti. Zatože-nec in poškodovan pa smeta tudi terjati, de se pristop trem osebam njuniga zaupanja dovoli. Javnost se zamore le eniinu delu rav-nave ali celi obravnavi odtegniti. Končna sodba se pa mora vsigdar javno razglasiti. Mi ne obtožimo poprejne sodnije, de soljudem na skrivnim krivico delali, nikjer stan sodnikov ni bil tako časten in spoštovan zavolj umnosti in pravičnosti kakor v Avstriji, vunder ni tajiti, de ima ustnost in javnost obravnave svoje nedvomljive prednosti. Kar smo poprej verjeli, tega smo zdaj prepričani, javna obravnava je ljudem dobra šola prav-doznanosti. Mnogoteri bo prestrašen, če žalostne nasledke pregreškov in hudodelstev z lastnimi očmi in ušesmi vidi in sliši. Nedol-žnimu je priložnost dana se vsaciga madeža oprostiti, kateri bi utegnil njegovi časti škodljiv biti, ker postava zdaj le „krive" ali „ne krive" zatožence pozna. Tajiti vunder ni, de očitna obravnava zmiraj dobrih nasledkov nima. Mladi ljudje tam reči vidijo in slišijo, katere jim nedolžnost in dobre narave lahko pokvarijo, v njih neizrekljivo prihodno škodo. Takim je že postava pristop prepovedala, in nič bolj ne vošimo, kakor de bi se na tanko po tej postavi ravnalo. Pa tudi odrašeni naj ne mislijo, de so javne sodnije le glediše za kratki čas. Vlada je široko odperla vrata sod-ništva, dobrim v prepričavanje, de se zares po pravici ravna, hudim v strah, de se ena-kiga djanja skerbno varjcjo. Tretji razloček najdemo v tem, de zdaj postava zatožencu zagovornika na stran postavi. Kader se obdolžencu razsodek zatožlji-vosti razodene, ga je treba, de ničnost ne nastopi nagovoriti, naj izreče, ali si hoče zagovornika sam postaviti ali sodniji prepustiti, de mu ga ona izbere. V primerlejih, ki gredo pred poroto, se ima obdolžencu, v odver-nenje ničnosti tudi takrat, kadar izreče, de se hoče volitvi zagovornika odpovedati, zagovornik iz uredne dolžnosti pridati. Pri volje-nju zagovornika ni obdolženec omejen na pravd-nike, ki so v kraju sodnije postavljeni, ampak zamore vsakiga pravoslovca za zagovornika postaviti, kteri v tisti kronovini domuje in ki je v prisego vzet za ured sodnika ali izrečen primerin za pravdnika. — Ako obdolženec sodniji prepusti, de mu ona zagovornika izbere, mu ima tista izmed števila gori omenjenih pravdnikov in pravoslovcov zagovornika postaviti. — Obdolženec se zamore z svojim zagovornikam pomenkvati, brez de bi kaka sodna oseba vpričo bila. Pregled spisov se ima zagovorniku in obdolžencu dopustiti, tudi si smeta spise, ki se jima potrebni zde, prepisati. Ako želita, jima je treba brez plačila podati prepiske oglednih zapisnikov, mnenje zvedenih mož in izvirnih pisem, ki so predmet hudodelstva ali pregreška. Poprej je preiskavni sodnik dolžnost prevzel obdol-ženiga zatožiti, ga zagovarjati, in kakor ud kriminalne sodnije njega tudi soditi. Težko je bilo trojnimu namenu po pravim zadostiti, in hvala pravičnim avstrijanskim sodnikam, de se skoro nikoli ni vzrok našel se zavolj storjene krivice pritožiti. Zagovornik je bil sicer tudi po poprejni postavi pripušen, to de z tako omejeno oblastjo, ker mu ni bilo dano pisma obravnave pregledati, de je iz tega zagovarjanja zatožencu clo malo prida zraslo. — Čudno se zdaj marsikaterim zdi, de se še hudodelnikam zagovornik odkaže. Čudno je pa res le to de se pri nekaterih ljudeh še tako malo uma in previdnosti najde. Ali je vsaki obdolženec že gotovo tud kriv. — Če jc taka tudi treba ni ne javne obravnave in ne porot. Zagovornik ne zagovarja hudodelstva, ampak le skaže ali saj skusi skazati, de obdolženi tega hudodelstva ni kriv, ali okoljšine naznani, zavolj kterih bi vreden bil bolj po milosti obsojen biti. Tudi poprej je moral pre-iskovavni sodnik vse okoljšine zvesto pretre-sti, ki so zatoženimu v prid govorile. Brez zagovornika bi mi nc imeli porot, bi imeli že sodnijo sodniga dneva. — V poprejnih soslav-kih smo omenili, kake opravila postava po-rotnikam odkaže, kako se imajo oni pri obravnavi obnašati, in iz globočine serca dokaze prijemati, preden izreko važne besede „kriv" ali „nekriv". Važnost teh besed se še bolj pokaže, če premislimo, de novi začasni red kazenske pravde poprej dovoljenih ali pa vkazanih nastopkov (Instanzenzug) ne pozna, posebno kar tiče porotnikov. Končne sodbe porote se ne morejo spodbijati kakor z pritožbo zavolj ničnosti napotjeno k overžni sod-nii. Kako se mora v takih primerlejih ravnati oznani začasni red kazenske pravde v 352-390. Javnost in ustnost sodniške obravnave, zatožna pravda in porote so dobrote že davno zaželjene, katere nam je njegovo veličanstvo naš svitli cesar Franc Jožef I. po vstavi 4, sušca 1849 dovolil, in po patentu 17. prosenea 1851 vpeljal. Te naprave so le omikanim ljudstvam in pravicoljubnim deržavljanam primerjene, naša dolžnost je tedaj v djanju skazati, de smo vredni teh cesarskih dobrot. Melcer. Austrijansko cesarstvo. Krajnska. Ljubljana. Gospod Minister uka piša gosp. dr. Iileemanu o slov. berilu za I. gim. razred takole: „Predloženi 1. zvezek slovenskiga berila sim priporočil za vse gimnazije, kjer slovenski jezik za materni ali za drugi deželni jezik velja, s to pogodbo, de boste vse poskerbeli, česar je treba, de se bo imenovana knjiga za postavljeno ceno po vsih gimnazijalnih krajih dobivala. Kar knjigo vtiče, za potrebno spoznam, nektere opombe pristav iti, po kterih se bo moralo pri drugim natisu tega 1. zvezka, kakor tudi pri sledečih zvezkih ravnati. O gramatikalnih in leksikalnih oblikah se najdejo v nji mnoge različnosti; skoraj vsak pisatelj se je o tem ravnal po jeziku svojiga rojstniga kraja ali po svojih jezikoslovnih vodilih, in dostikrat se najde, de ravno tajisti pisatelj piše zdaj tako zdaj tako. Ako ravno dobro previdim, de dan današnji, ko se slovenski jezik o dobi razcvelja znajde, se morajo vse različnosti narečja za obveljavnost poganjati, de se občni jezikoslovni zaklad obogati, se mora vunder pri knjigah, za uk v šolah določenih, terjati, de so jezikoslovne oblike, kolikor je le moč, popolnama edine, ker brez tega se ne da tista gotovost jezika doseči, ki jo je treba v šolah zadobiti, in napredek slovenskiga slovstva (literature) terja že sam po sebi, de se, berž ko je mogoče, edini književni jezik vsta-novi. Ker je pa „občni deržavni zakonik in vladni list" pot nastopil, po kteri se zamorejo vse slovenske podnarečja v jedni književni jezik zediniti, in ker se sme pričakovati, de bo jezik postave (zakona), pospešijoč izobra-ženje javniga vradniga jezika, tudi v slovstvu pervenstvo zadobil, se ne branim izreči, de ima ta jezik tudi v šole vpeljan biti. Sker-bite tedaj, de bojo gramatikalne oblike in pravopis deržavniga zakonika pravilo (Regel) pri sledečih izdajah slov. berila, in de tudi pri druzih gimnazijalnih šolskih knjigah se bo po tem pravilu ravnalo. Le tako pisane knjige bom pripustil za učbino rabo." Thun s./r. (Novice.) Koroško. Iz Koroškiga se piše v „Siidsl.Ztg.": Med šolsko mladostjo Slovenskiga živi ljubezen, marljivost in navdahnutje za narodno reč. Tako začenjajo učenci v Celjovcu, Maribori, Ljubljani in Celju bukvarnice napravljati. Oni, ki so revni, dajejo vsak mesec nekaj krajcarjev, ktere pa velikodušni možje podperajo. Tako jim je n. pr. za vse dobro in žlahtno uneti šolski sve-tovavec Koroškiga 15 gold. v srebru podaril. In nagloma so kupili „Šafarikove starožitnosti" in „Mickieviča slovansko literaturo". Bukvarnica v Celjovcu ima že 90 bukev, in toliko bolj je pričakovati, de so bo narasla, ker je tudi tukajšni gimnazijalni vodja obljubil jo podpe-rati. Znano je že, da imajo učenci lasten časopis pod naslovom „Slavija", ki donaša prav lepe sostavke v zvezanem in nezvezanem govoru, prestave iz ruskiga, serbskiga, českiga in druzih slovanskih narečij. Kavno to začenjajo tudi na gimnazijo v Ljubljani, Celju in Mariboru, in pogovorili so se, si liste zamenjati. Tudi v petju, kteriga Sla veni toliko ljubijo, se marljivo vadijo. Vsak teden dva-t krat se snide 10—15 učeneov in se vadijo. Pojejo že vse pesmi „Ahacelnove", iz ,,slov. geiiiče", „Jamske Ivanke" in mnogo narodnih serbskih pesem. Tudi si mla-denči že pripravljajo igre predstavljati. Imajo že potrebne priprave. Pa manjka jim še mnogih reči; potrebniga staniša, primernih iger in igravk. Pervo in drugo bi še bilo, pa tretje, to je težava! Avstrijanska. * 114 častnikov, ki so se ogerske in laške vstaje vdeležili, je cesarsko milost zadobilo, da so bili iz ječe spušeni. * Časopisov izhaja v avstrijanski deržavi 251, kterih se 62 ali samo ali večidel z politiko peča, 20 jih je cerkveniga, drugih 167 pa razniga zapopadka. Na Avstrijanskem pod Anižo jih izhaja 52, na Avstrijanskem nad Anižo 7, na Solnograškem 3, na Štajarskem 7, na Krajnskem 5 (?), na Koroškem 6, na Tirolskem 16, v Lombardii 39, na Benečan-skem 10. Na Češkem 25, na Moravskem 16, na Silezkem 2, v Galicii 8, na Dalmatinskem 3. Na Primorskem 9, na Ogerskem 22, na Sedmograškem 4, na Horvaškem 5, v vojvodini 2. Teh je 125 nemških, 75 ta- lijanskih, 16 čeških, 11 madjarskih, 6 poljskih , 5 (?) slovenskih, 4 so slovaški, 4 hor-vaški, 2 sta rusinska, 1 romanski, 1 armenski in i judovski. ^S/avjanski jezik se občno deli na štiri narečja (dialekte), namreč: narečje češko, poljsko , ilirsko in rusko. Zato je najmodrejši, tudi pri poštevanju Slavjanov celi slavjanski narod na štiri verste ali kolena razdeliti, namreč : koleno češko, poljsko, ilirsko in rusko. I. Kol eno češko, to šteje 8 milionov ljudi, i sicer: 1. na Češkem...... 3,500,000 2. na Moravskem in Siležkem 1,400,000 3. na Slovaškem v ogerski deželi........ 3,000,000 4. Lužičani na Saksonskem . 140.000 vkupej . . 8,040,000 II. Koleno poljsko, to šteje blizo 10 milionov duš; od njih sliši 2,340,000 pod našega cesarja, uni pa pod poruskega kralja in ruskega cara. III. Koleno ilirsko, to šteje nekaj čez 10 milionov, in sicer sem slišijo: 1. Slovenci, kterih je vkupej blizo l'/a iniiion ; a) na Koroškem b) na Štajarskem c) na Krajnskem d) na Primorskem e) na Banatskem f) na Ogerskem 121,000 415,000 500,000 354,000 26,000 50,000 vkupej . . 1,466,000 2. Horvati, kterih je . . . . 801,000 3. Serblji v Banatu, v Bački v Podunavju, v Serbii, Bo-snii, Hercegovini, Černo- gori in Balmacii .... 5,290,000 4. Bulgari na Turškem, kterih je.........3,290,000 Vsih Ilirov ali Jugo-slavenov vkupej je: 10,447,000 IV. Koleno rusko, sem spadajo: 1. Velikorusi, kterih je . . 2. Malorusi, kteri štejejo . 3. Belorusi ali Rusini v naši Galicii, Bukovini in severo-izhodnem Ogerskem . . 35,314,000 13,200,000 3,000,000 vkupej . . 51,514,000 Pregled vsih štirih slavjanskih kolen: I. Češko........ 8,040,000 II. Poljsko....... 10,000,000 III. Ilirsko....... 10,447,000 IV. Rusko.......51,514,000 Število vsih Slavjanov . 80,001,000 (Bčela). Stajarska. Graško mestno svetovavstvo je sklenilo, knezu Sch\varzenbergu zahvalno pismo poslati, kjer je v Evropi mir obderžal. Horvaška. V seji 1. februarja društva „za jugoslaven-sku povestnicu" je bil odgovor horvaško-sla-vonsko-dalmatinskiga civilniga in vojaškiga poveljnika prebran in z velikim veseljem zaslišan, v kterem on naznani, da je polkom pod njegovim poveljstvom stoječim, naročil, zgodovino polkov naznanovati in društvo na starine, ki so v njih okolici opomniti, ali mu jih pošiljati, in zraven tudi posamesne osebe nagovoriti, društvu starine, ki jih imajo, poslati in pogodbo, pod kterimi jih hočejo izročiti , naznaniti. Predsednik dunajske akademije baron Ham-mer-Purgstall se zahvali v pismu društvu, da ga je za častniga uda vpisalo ; on pohvali pri-zadetje jugoslavenskih zgodovinarjev in pristavi , da bi bil on zgodovino turškiga carstva bolje spisal, ako bi bil jugoslavenski jezik razumel, on pošlje tudi društvu sklep c. k. dunajske akademije. Pismo so z veseljem sprejeli. Gospod Radoslav Šegre je podaril društvu delo, ki zapopade 100 obrazov slavnih Horvatov in Madjarov. Horvaškimu banu se je zahvalno pismo poslalo, da je protektorat društva prevzel. Dela, ktere je on društvu podaril, je ono z zahvalo sprejelo. Conte Franzipaniu, ki v Vidmu živi, se je pisalo, ker se je rodovina Franzipani v her-vaški zgodovini zlo vdeležila, da bi društvo rado vedilo, če je on iz tiste rodovine. Ceska. Češka matica je imela v letu 1832 le 15 udov, v letu 1835 že 102, v letu 1840 pa 371, v letu 1841, 465 in leta 1847,1900. Ravno tega leta je imela že 50,090 gold. premoženja. Od tega časa ima vedno več udov in več denarja. Ogerska. Mestnjani v Pestu so knezu Paskieviču častno mestnjanstvo podelili in mestnjani Debrečina mislijo ravno to čast generalu Rudigerju skazati. Sedmograško. Prerajtalo seje, de je na Sedmograškem ob času ogerske vstaje 4834 oseb silno smert storilo razun tistih, ki so v vojski padli. Vsak, ki je bil v vojski ujet, ki je orožje skrival, ki je izdajavcam domovine živež dajal ali pošiljal, ki je ljudstvo z besedo ali z pisanjem opominjal, da bi k sovražniku prestopilo , je pripadel stojni sodbi, in vendar je bilo takih oseb le 478 usmertenih, brez obsodbe je bilo 743 oseb na povelje vstajniških poglavarjev pomorjenih, pri napadih je bilo 3613 oseb in med njimi 400 žen in otrok na razno vižo vsmertenih. Mnogo jih je na strašno grozovito vižo konec storilo. * Na Dunaju se dan na dan pogovarjajo, kako bi se ljudske šole poboljšale in pomnožile , več novih realnih šol se bo napravilo kakor tudi obertniških. Poskusilo se bo tudi, tla se bo vsak gimnazij primerno bukvarnico preskerbel, ki se bo vedno pomnoževala. Tuje dežele, Bosna. Iz bosniške meje se piše 15. februarja v Reichsztg.: Popolnoma se poterdi, da se bo Omer paša te dni iz Sarajeviga v Travnik podal. Njegova pot proti Verbasu in Ana reki menda na to meri, se vstajnikom v Krajni terdo upreti, predenj se še zlo namnože. Ker je Mostar padel, so vstajniki mnogo zgubili, vendar vstaja še ni vdušena, dokler se v turško-horvaških pokrajinah vstajniki ne zmagajo. Vstajniki v Krajni so se že 10. t. m. izRi-hača proti hribu Kapela pomaknuli. Podali so se skoz Krupo in Pridor proti Banjaluki, kjer se menda mislijo z vstajniki, ki imajo skoz Vakup in Ključ priti, zjediniti, da bi jo v Travnik udarili, kamor bo pa gotovo Seraskier popred prišel. Tudi glavna vstajniška armada je že na poti v Ključ. Ta na pol pota med Bihačem in Travnikom ležeči kraj bi znal biti priča novih dogodb. 13. so se poslednji vstajniki tje podali pod vodstvom Kadia Kapica in Rustan bega. Pravijo, da je ta armada dobro oborožena. Tudi več sto rajev je moralo z njimi iti. Vstajnikom manjka konj, toraj morajo volovi topove vleči. Ravno čujeni, da Omer paša že blizo Travnika stoji, ker bi se znal kmalo z vstajniki zgrabiti. Ali Kedič tudi rok križem ne derži, in meni noviga poglavarja v Bihaču zapreti, ki je že, kakor pravijo, v Pridor prišel. Iz tega se vidi, de bo boj v zahodnih krajih. Gotovo Omer paša brez važnih vzrokov v Sarajevem nobeniga vojaka ni pustil, in kristjani so ondi že v zlo veliki skerbi, da jim bodo Turki silo delali. Žalostne dogodbe se gode v zahodnih deželah Turčije in to je toliko bolj žalostno, ker kristjani naj več prestanejo. Ako derže z vstajniki, k čemur jih le sila zamore pripraviti, je njih osoda še toliko bolj grenka, kakor če so zvesti vladi. Starokonservativni Turki ne sovražijo le Omer pašata in turško vlado ampak tudi kristjane, s kterimi zlo tri-nožno ravnajo, premoženje in življenje kristjanov je v njih roci. Turška Serbska. Znano je, de se je poljsko kardelo, ki se je v madjarski vojski bojevalo po dokončani vojski skoz Serbsko na Turško obernilo. General Visok od tega sledeče pripoveduje: Ko sim zvedel, da se je Gorgey podal; Bem umak-nul na Sedmograško, ko so že Mesaros, Dem-binski in Percel mejo prestopili, mi ni druzi-ga ostalo, kakor ostanek kardela rešiti. Košut, ki se je 17. augusta nam pridružil, prestopi mejo iz valaške strani, llavno ta dan se prepelje polkovnik Bystrzonowski čez Donavo na Serbsko, da bi se z serbskim načel-nikam pogovoril in zares nam prinese kmalo ugoden odgovor. Serbi so zagotovili, da hočejo Poljce in Lahe gostoljubno sprejeti, vendar le pod tem pogojem, da morajo orožje, ko bodo čez mejo stopili, odložiti. Temu pogoju smo se morali podvreči, kar se je že naprej vidilo. Čez Donavo smo se 18. augusta začeli prevaževati; ker pa ni bilo mosta in le en sam čoln pri roci, je tri dni terpelo, predenj smo bili vsi na uni strani. Poljcov se je 800 in Lahov 400 prepeljalo. Koj potem piše general Zamojski svojim prijatlam v Bel-grad in Carigrad. Predenj pride odgovor od serbske vlade, smo se za nekaj dni v Tekii vtaborili, v serbski vasi, nasproti Orsove. Tu se nam je zlo čudno zdelo. Serbi se čutijo, da so svobodni narod, akoravno so še pod sultanam. Vsak Serb sme orožje nositi, in vsak se tudi te pravice posluži; nobeden ni brez puške, samokresov in handžara, Kakor slovanske brate nas so prijazno sprejeli, kakor Poljcam nam niso popolnoma zaupali in so skerbno pazili, kaj da bomo počeli. Še ko smo v Telkii bili, se prigodi, da je serbski načelnik naše konjaništvo zavolj pomanjkanja piče v tabor poslal, ki v sredi travnikov leži, on mu je le eniga tolmača pridal, ki je bil tudi vodja. Komaj pa pridejo naši ulani tje, ko so med ljudstvom novica raznese, da so sovražniki prišli. In ko bi bil mignili, se je čez 1000 oboroženih Serbov snidilo in so že začeli prekope delati, da bi bili nam pot za-perli. Več ulanov nič hudiga misle, se dalej podajo, kar jih Serbi s puškami ustavijo. Zastonj se prizadeva tolmač, ljudem dopovedati, kaj de smo, oni so mislili, da je ogleduh in začnejo nanj streljati. Še le potem, ko glavar konjkov raz konja skoči in poveljnika obo-roženiga kardela objame in slavensko nagovori, nehajo streljati, in ko vse zvedo kriče: „Živili Poljaci!" in v znamnje veselja sprožijo samokrese. Turška. Iz Carigrada se piše 3. februarja v „Go-niec poljski": Ta teden so se sultan velki vezir in Seraskier dvakrat v pogovor snidili in posvetovali, kako bi se nove naprave naglo upeljati dale. — Bulgari bodo postavili v Carigradu cerkev, šolo in bolnišnico. Vlada je zvedila, daje bila vstaja v Bosni, na Bui-garskem in v Aleppi pogovorjena. s * Da bi bila med turško vlado in Egiptam razpertija vstala, menda ni res, ker novejše novice od tega nič ne vedo. — Otok Samos se je pomiril. [ HI« Spisal Jan. T.. d.. a. 6. Darovanje. Stoji, stoji, tam sveti hram. Koraka kjekej množica pobožna. Naprej devic enajst počasno stopa, U beli roki golobice bele, Za njimi zopet jih enajst sleduje, Na roki torbice pscnice zlate. Za temi trop mladenčev gre, Ki pelje fsaki v desni krotko ovco. Ženejo drugi bele vole 7.adej — Prijeten dar bogovam na višavi, Verstijo deve se po redu z juni In pevajo bogovam pesmi svete. Potem možaki stopajo, V desnicah kopje »stro in blišeče. Sred njih korakajo Rimljani vjeti. Na licu barve, ognja v oku manjka, Se trese serce. žila in koleno; Gotove žertve čakajo čertovi. In v hram se zbere skupni trop ; Ki kladajo duhovniki darove Pevaje glasno te besede svete: „Vladiki močni sinje visočave, Ki davate nam luč in sapo čisto, Prejmite z okam milim dar zahvale. Prejmite vdanost zvestih slug , Ki slali ste jim zmage luč v Metulu. Ko solnce sred obnebja bo blišelo, Ko luna sred olbnebja bo veslala, Ko bliska zora in ko mrak nastane, Naj hvala vaša se razlega vsakod, In vam čertovi globočin Naj dar prijeten bo so vragov žertva! O moči vaši mremo groze svete, O moči vaši vije vrag se v prahu. Njegovi stoki glas so vaše sile, Zvonenje slave vaše krič njegovi." Bogovi prejmejo dari Golobe, ovce, vole in pšenico. Pijo čertovi sladko kerv Rimljanov. Idriski rudnik najden. (Konec.) Zdaj je Loški zlatar druge slrune napel in si je, kar je bilo moč, prizadeval vodo na svoje zatornice privabiti, tode sodar mu ne zine besedice od vira, kjer živo srebro izvira: ampak jo pobere vesel od zlatarja in gre žvižgajo iz" Loke proti dolu, kjer misli veliko srebra nastreči in za-nj veliko zlata dobiti- Na tem poti, komej vrata Loškiga mesta zadej pustivši; za kaj Loko je bil namreč že dolgo časa popred Frajzinški škofBer-told ozidal, je mladiga suličarja došel, ki je po ravno tem poti zamišljen krevljal. „Bog te sprimi, prijatel! kam jo mahaš, kam greš?" ga veseli škafar popraša. „Y jamo" mu Anderlajn posmehljaje odgovori. „Vsi ziodji," zagodernja škafar sam pri sebi in pravi: „greš morebiti v jamo do vira, iz kteriga moje srebro izvira — kaj boš v jami počel?" ga radovedni popraša. „Greni svojimi! ubožlvu in revšini konec storit," mu Kocijan ročno odgovori. Škafarja mraz spreleti in terd postane, kakor de bi bil okamnil, in ga prestrašen popraša: „Gospod suličar vi ste gotovo s škra tam v zavezi, ali ste pa deseti brat." „Nič od tega", mu Auderlajn naglo odreče, jez sim le zaljubljen." ,,Kdo vam je pa povedal od moje skrivnosti?" Zdaj je mende suličar ju predla, kako se bo odrezal, de bo za-nj prav,tode prekanjeniga nikoli ne skerbi, kako jo bo zvil, in pravi: „mož po mojim kopitu vse ve." „Tako tudi veste, de sim bil v Loki, pri zlatarji Verhardu." „Tja de," se inu Kocijan radovedin posmeja, de bi lože zvedil, kaj ga je bilo v Loko neslo. Škafarju se zdaj tema dela pred očmi. „To je copernik", pravi sam pri sebi,,,Bog mi grehe odpusti, on mi zna narediti, de srebro v zemlji zmerzne, potlej je nimam nar manjše trohice več, in moram škafe nabijati, kakor do zdaj, raji polovico, kakor nič. Oh, moj ljubi gospod vojak!" ga milo ogovori, vem de vam je znano in de Veste za vir pod rožnim hribam, Kjer dostikrat škafe (keblje) nabijam, S kterga merzla voda curla, Kjer jo zaklad cist'ga srebra! — Pojte z mano, tovarša naj bodeva, in vsak pol srebra bova imela, boste vidili, de bova za-nj veliko denarjev dobila, tode mi ne smete te reči spriditi, svoje škrate morate zaperte imeti; zakaj, tako resnično ko mene Anžeta imenujejo, tako resnično je tudi vse moje govorjenje proti vam." Anderlajnu to zvediti je pač serce veselja poskakovalo, zlat čas se mu na proti vali. „Zdaj bom pač vidil," si misli, ali me bodo prihodnjič ljudje še z vlačugarjem in potepu-hain pitali, kakor do zdaj, ali kaj?" Veselih podob, ktere se bodo kmalo spolnovale, je bilo polno njegovo oserčje, bošt, de si je v mislih zlate gradove zidal! — In tako je bilo že eno leto preteklo, kar v imenovanim dolu, pod rožnim hribam, ravno ondi kjer zdaj cerkev sv. Trojice stoji, vse mergoli raznih delavcov in rudokopov; Anderlajn je nekaj bogatih gospodov na svojo roko dobil, kteri so ga z denarjem zakladali in rov (Schacht) za rovam skopljejo in zmirej boljši žile srebra nasledujejo; in ubogi suličar Anderlajn je, kakor ga je Verhard imenoval, ves drugi mož postal, to je, prišel je k lepimo premoženju, kakor slepo kure k zernu. In ravno to je jelo Loškimu zlatarju hudo v možganah razsajati, v rinke je hodil, kakor de bi ga komarji pikali. ,,Blagor tistimu," si je večkrat mislil,,,kdor bo bogatiga rudokopa zeta dobil!" Ta misel ga je vseskozi nadlegovala, tode terdoglavec se ni prederznil, de bi bil v ti reči Anderlajna nagovoril in mu svojo hčerko Agato za ženico ponudil. Zavoljo tega pa Agata tako žaluje, de jo je skorej konec bilo. Budokop vse natanko zve, kako se v Loki pri zlatarji godi in si zmisli, kako bi se mu v ti reči pomagati dalo. Iz tega cilj in konca poroči do zlatarja, ki ga povabi, de naj ga pride enkrat obiskat in mu obljubi na proti iti, ter mu oznani, da se bosta zopet pobotala in vse poravnala, kar jima do zdej po volji ni bilo. Zlatar tega poročila vesel, se ročno z Agato iz Loke vzdigne in proti rudniku hiti. kjer ju Anderlajn že na polpoti čaka in pridijoča z veseljem sprejme in pozdravi, na Trati h županu pelje in predin so se k južni vsedli, popraša radovedni rudokop zlatarja ravno to, kar ga je bil lani že v Loki poprašal, namreč če mu hoče svojo hčer v zakon dati, in ko mu zadovoljni zlatar urno privoli, se Agata vesela Kočijami v naročje verze, in čez tri nedelje je bila njegova ženka. Rudniku so pa, kjer se že čez polčeterto sto let živo srebro koplje, od vode „Idrica", ktera po dolini teče, ime Idrija dali. J. Kosmač. *) Trata, vas med Idrijo in Loko. Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih. Vradiii list si L 5. 1 i lju bljanski ni časni1 tli. Št. 956. Bazglas (22.) 2 Visoko c. k. ministerstvo denarstva je z razpisani od 18. pretečeniga mesca št. 18431/d m. zaprošenju tukajšniga mestniga odbora, de bi se pretergani denarski listki po 6 in 10 krajcarjev preklicali in za nove zamenjali, kakor tudi, de bi se nerabHivi za nove denarske listke tajiste baže zamenjali, zadostiti za dobro spoznalo. Obrok za zameno preterganih denarskili listkov po 6 in 10 kr. se s tem po zaukazu vis. denarstviniga ministerstva do konca Sušca t. 1. s tem pristavkam odloči, de se potem, ko ta čas preteče, pretergani listki pri nobeni javni denarnici ne v plačilo jemati ne za nove zamenjevati ne bodo smeli. To se da sploh na znanje in opomni, de se bodo za zdaj samo pri c. k deželni glavni denarnici zamenjevali. Od c.k. davkniga vodstva za krajnsko kronovino v Ljubljani 4. Februarja 1851. št. 243.. Oznanilo. C"0 t S kterim se v pristavku h konkurzniinu razpisu od 25. pr. m. št. 243 pod časopisno številko 30. za službo babice v fari Lustalu naznani, de letna plača ne znese petdeset, ampak pet in dvajset goldinarjev. C. k. kantonsko poglavarstvo v Kamniku 8. februarja 1851. št-467- Oznanilo. S pervim marcam t. 1. se bo v Mokronogu na Dolenskem c. k. poštna ekspedicia napravila. Ta poštna ekspedicia, ki se bo zvezala s Trebnim po vsakdanjim pesnem potu, se bo pečala z priskerbovanjem pisem in vožnjo-poštnih poslatev s poslednjimi do treh liber. Izročivni okrog te poštne ekspedici store naslednje soseske: Bačje, Bristrica, Borje, Brezovica, Brinje, Bruna vas, Cikava, Cirnik (veliko), Cirnik (mali) Čelevec, oboje Cešnice, Oužnja vas, Oebenc, Dereči verh, Dobrava, Dobruška vas, Dol, Dolenja vas, Draga, Družce, Dule (gorenje), Dule (dolenje), Dule, Gaberjele, Ga-bernik, Glinek, oboje Gorenje vasi, Goriška gora, Goriška vas, H0111, Hrastovca, Hrastno, Hrastujje, Hude Bavne, Jelendol, Jelenje dolenje, Jelševc, Jeperjek, Jesenice gorenje, Jesenice dolenje, Kal, Kamne, Kaplja vas, Kersini verh, Klenovik, Kostajnovca, Križni verh, Log, Laknicgorenji, Laknic dolenji, Laknic srednji,Mačkove, Maline, Mal-kovic, Martinja vas, Medvedjek, Mirna vas, Mladatiče gorenje, Mladatiče dolenje, Mokronog, Mokronog gorenje, Muste, Okrog. Orešje, Ornuška vas, Osrečje, Ostrožnik, Otavnik, Pavla vas, Pijavce, Podthurn, Poljane, Polje, Prelezje, Prevoljc, Pugled, Rad-i£onca, Badna vas, Radulja, Rakovnik, Bavne, Ravnek, Bibjek, Roje, Roženperg, Segonje, Sela, Sela, Selce, škerljevo, Skovc, Skrov-nik, Slanči verh, Slavna, Slcpšek, Stara vas, Statenperg, Stopno, Straža, Stermec veliki, Sveti križ, Sveti verh, Svinsko, Šentmarjeta, Šentrupert, Škocjan, Telče, Teršina, Ter-stenik, Teržiše, Trebelno, oboje Verh, Ver- vucka, AamiKiijc zgornje, Zianukuje srednje, Zabukuje dolnje, Zagojsd, Zagrad, Zalog, Zaloka, Zavinek, Zbure, Zjoganje. Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 14. februarja 1851. Št. 379. O z n a n i 1 o. (26.) 1 V Šent-Jerneju na Dolenskem se bo 1. marca poštna ekspedicia vstanovila. Pečala se se bo do vstanovitne vožnje pošte med Novim mestam in Kostanjevco samo z pismi in časopisi, v zvezi bo stala po jezdnih potih med Novim mestam in Zagreliam. Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 8. februarja 1850. Hoffmann s. r. ŠT20T. Oznanilo. Z 10. februarjem se bodo na postajah železnice v Zalogu, Lazah in Kresnicah nove pošlne ekspedicie vstanovile. Te poštne ekspedicie, ki se imajo pečati z preskerbovanjem pisemskih in vožnih po-slatb stoje v tisti zvezi kakor poštna vradnija v Zagorju in bodo vsakdan pisemske poslatbe po vozovlaku za osebe in poštnim vozovlaku vožne poslatbe pa le po poštnim vozovlaku pošiljale in prejemale. Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 24. januarja 1851.