t^^^tac^m    Obiski gospe Ivice.
^S^jSl^^^^^^^^              Spisal Ivo Danič
R^J5||3      ^\^° ie 'eP° P°P°ldne meseca velikega travna. [       HASj     j^J         Mama je  sedela  v  sobi   in  čitala   iz debele   nabožne W. /jfŽut^—r-—«   knjige, ata Pa je dremal in pri tem precej glasno smrčai. Hpg^^fHH0H           Zunaj na   veži  pa je  bila   njuna   edinka Mimica,
jf^j§aLa ^ dekletce drobnega obrazka, modrih oči in temnorjavih |Ii^3ff55&.S~^. las- Izpolnila je bila baš Šesto leto svojega lepega, brez-Wl!BSBS^3^*   skrbnega življenja.
Pri nji je bila tudi Ivica,  deklica   enake   starosti,
vendar dosti bolj polnega životka, rdečih lic, temnih oči in črnih las.   Z Mi-mico sta si bili sosedi, in Ivica je prišla k nji v vas, da se skupaj poigfata. »Kaj se hočeva igrati ?« je vprašala Mimica. In Ivica se je zamisJila. Črez nekaj časa izpregovori: »Ah,  veš kaj ? —  Mnogokrat sem videla,  ko  je  prišla k naši mamici kakšna gospa v posete,  kako ji je mama kazala novo opravo, novo obleko, novo perilo . . . VeŠ, jaz bom gospa Mimi, ti pa boŠ gospa Ivica, pa prideŠ k meni v posete! . . .   Poprej   morava  pa  Še  vse pripraviti . . .   To-le bo jedilnica,   to-le  spalnica,   tu  naj   bo   omara   za  obleko,   tukaj   za perjlo,  na tem-le stolcu naj sedi najina punčka . . .« In Mimica je hitela in se priprav-Ijala na obisk gospe Ivice.
In ko  je  bilo   vse  končano,   takrat je   odŠla Ivica  z veže  na  hodnik. Bila je za minuto na hodniku, potem pa je pozvonila.
In Mimica je hitela odpirat  vrata in delala vse kakor je videla matno-»Ah, ali ste vendar prišli, gospa Ivica?   Drago mi je,  gospa Ivica, ker ste prišlil Toliko vam imam povedatil — Ah, to je novo, in to je novo . ¦ ¦« Gospa Ivica pa se je zahvaljevala in ji stiskala roČico: »Vedno sem nameravala priti, a Šele danes mi je bilo mogoče.« In gospa Mimi je odvedla gospo Ivico v jedilnico.
. 6*
4;    100   ^
Gospa Ivica se je jako čudila krasoti jedilnice gospe Mimi.
Mimi je odprla   omaro  za   obleko  in   kazala   gospe Ivici  svoje  drago-   ( cenosti.
»To je nedeljska obleka moje punčke; kupila sem jo, ko sem potovala na Dunaj. Gospa Ivica, vi ne veste, kako krasno je na Dunaju! Tam so tako široke trate, in tako čudo lepe rože cveto po tistih tratahl . . . In glavicc tistih rož so bonbončki, sami lepi, pisani bonbonČkil In vse polno takih-le punčk — kakor je ta moja kodrolaska — spi sredi tistih rož, katerih gla-vice so bonbončki, sami sladki bonbončki! . . . Tiste punčke znajo zapirati oči, znajo zaspati, znajo klicati: »Mama — papal« — in zajokati ztiajo, da se mi je kar milo storilo . . . Ah, kako lepo je na Dunajul«
In gospa Ivica je poslušala vsa presenečena, pa je rekla, da mora že sedaj oditi, zakaj doma jo vsi jako težko pričakujejo . . .
Mimi jo je spremila do vrat na hodniku, in tam sta se poslovili.
A za minuto je zopet zapel zvonec, in gospa Mimi je hitela odpirat.
»Ah, gospa Ivica, kaka čast zame, da ste zopet priŠli! Toliko let jo že preteklo, kar vas ni bilo . . .«
In Mimi ji je stiskala ročico, in Ivica se je smehljala:
»Pri nas je bilo tako žaJostnol Moja punčka je umrla; padl.i je namreč z mize na tla, in takoj je bilo po nji. Pomislite, prosim! Zlomila si je nogo, roko, glavica ji je počila . . . Ah, meni je tako hudo! . . .«
In Ivici so stopile solze v oči.
»O, potolažite se, potolažitel Saj boste dobili drugo!«
Mimi se je držala sila resno, sedfa na svoj stolec in z roko podprla glavo.
»Pa bi se dalo morda vendar še kaj pomagati. — Ali niste pozvali zdravnika?«
»Sem. Ali moja punčka si je razbila glavo . . .«
lo Mitni se je zamislila, potem jc dejala:
»No, sevedal — Potem ni nobene pomoči veČ!«
Potlej   pa je  priČela Ivica.   pripovcdovati o pogrcbu,   o   krsti,   o jamici tam na koncu vrta pod košatim rožnim grmom. In pravila je, da je posadila   v na njen grob rožic,   lepiii,  dehtečih   rožic,   in   da  so  vse  prirasle  iz  tal  in zacvele in zadehtele . . .
Takrat pa je prišla iz sobe mama, in deklici sta konČali prelepo igro in se poslovili.