PROLETAREC J C DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2155 Kitlrred M *rong, boljših slikarjev. Druga iprka, V Moskvi je 76 založb, br« ki vsebuje najboljša dela klasi-tistih, ki izdajajo časopisa in m- kov in sodobnih pisateljev, bo vije Knjige izdajajo v ve* boi i rila v 500,009 izvodih. V tem 40 jezikih. letu bodo izdali tudi mnog* dela Družba državnih založb zdru- tujih klasikov. Homer Ili^da v žuje najvažnejše založbe država, prevodu Veresajeva, V. Hugo: in sicer 8 centralnih in 18 okoli- Bedni; Balsac: Razkošje in beda, ških založb Največje so tiste, ki kurtizna, Hardy: Kestelbridge-izdajajo literarna, politična in ski župan; Dickens: Nicola Negospodarska dela. Slede neto klebij in Martin Cheselwit; vse tehnične in znanstvene knjiga. Zolajev« zbirke, Rougon, Drei-izdaje slovarjev in zemljepisnih ser. Ameriška tragedija, izbra-del itd na dola Carvantesa itd. Proizvodnja teh knjižnih za-| Izdali bodo 16 dal bolgarskih, ložb se veča iz, lata v leto Literarna* lela so i^šla v 3,100,000 izvodih v letu 1940, v 8.055,000 izvodih v letu 1946, politične knjige v nakladi 37 milijonov izvodov v letu 1940. in v nakladi 56 milijonov izvodih v letu 1940 Po načrtu mora družba držav-! i tih založb v letu 1949 tiskati 126 milijonov izvodov; v 1. pol- srbsfcttk čaifch. slovenskih, hr-v a ških in poljskih piscev Založba zemljepisnih dal bodo izdale celo vrsto knjig o znamenitih ruskih raziskovalcih, prav tako bodo oskrbele izdajo poljudno znanstvenih del o zemljepisnih zanimivostih različnih dežel v ZSSR Zaloga enciklopedičnih dal pričenjajo s ponovno izdajo ru- let ju 1948 so izdali 72 milijo- ake velike in mala enciklopadi-nov knjig in s tem izpolnili plan 114^ . V prihodnjem letu nameravajo izdati 220 milijonov knjig, skoraj dvakrat toliko kakor prejšnje leto. Upoštevajmo je, vsalae v nakladi 100,000 izvodov. Tudi bodo oskrbeli izdajo enciklopedije o poljedelstvu v štirih zvezkih. Nove knjige bodo izdali v še, da se bo število strani vsake zbirki knjig, v katerih poročajo ČEŠKOSLOVAŠKA Češkoslovaška elektrotehnična ndustrija izdeluje Roentgen-ske aparate, ki jih izvažajo v velikem številu v tujino. V domovini pa je podjetje "Tesla" po osvoboditvi opremilo vse češkoslovaške bolnice, sanatori-je in ambulante s temi aperati. V zadnjem času je podjetje "Tesla" začelo izdelovati. Ro-en t genske aparate z napetostjo 200,000 voltov, ki nadkriljujejo dosedanje nemške izdelke, ki so veljali za prvovrstne. V Pragi so uredili gostinsko podjetje, v katerem postrežejo gostom iz raznih slovanskih držav jedila, prirejena po načinu, ki je običajen v njihovi domovini. Ta slovanska restavracija je v središču Prage na trgu Sv. Vaclava. Zveza slovaške mladine je organizirala veliko založbo knjig in časopisov ter obenem prevzela vse ostale mladinske založbe v svoj delokrog. IGRA POGODBA IN KONCERT DETROIT. Micfi. se nam obeta en zabavni popoldan. Naši detroitskl igralci pod vodstvom igrovodje Antona Fatur-ja, in pod avspicijo SANS a št I in 108 se pripravljaj^,, da nam bodo pokazali šaljivo igrg POGODBO, burko Vj d veh dejanjih, in nekaj koncertnih točk s. petjem iii raznim nUmorjem. Vse to boste lahko Videli za par gro-šev v nedeljo 27. marca ob 3. uri pooldan v Slovenskem Delavskem Domu, 437 South Li-vernois. Po programu bo prosta zabava s prigrizkom ln zaliv-kom, pa tudi za srbeče noge bo preskrbljeno. Rojaki! Našim igralcem so napolnili dvorano v Chicagu in Pittsburghu, ali bi ne bilo dobro, da bi jih posnemali? Igralce najbolj spodbudite ako napolnite dvorano. Jaz in Math Urbas sva se nekoč učila igro "Domen", za publiko sva imela drevesa, za stole pa stare škatle. Ker ni bilo dosti dreves, in tudi škatel malo. sva se igre tudi bolj slabo naučila, zato ste naprošeni da na 27. marca rapolnite dvorano, in stem boste dali igralcem ko-rajžo, da nam bodo še v dali kaj na oder. knjige za 40 do 50r/i povečalo in da je petletni načrt tako visoke številke predvideval šele za leto 1950. Popolne izdaje Leninovih in Stalinovih knjig so izšle v 500,-000 izvodih. Stalinov življenjepis v 250,000 izvodih. Življenje- pisa Lenina in Marsa bosta izila bodoče Prihodnje leto v 500,000 izvodih Delo: Dokumenti in material, ki ,, . . . . .. CAKTC se nanašajo na predvečer druga Cenjeni rojaku! SANS j e svetovnc vojne ter deU b^. podvzel kampanjo za nabiranje| ^ y ^ ^^ „ ixdau letos v nakladi 100,000 izvodo?. prispevkov za zdravila v pomoč ubogim jezičnim otrokom in starim ljudem v naši rodni domovini. Vsak mali dar bo morda rešil življenje kakšnemu malčku ali pa odraslemu. Stopimo v vrste naprednih Slovencev in pomagajmo kar je v naši moči. Udeležite se gori omenjene prireditve, ker je namenjena za to sama rito nsko pomoč. Na sviden- "nroA-L~" ■» je 27. marca. nrciTSKe unije Josef Korsic. -Založbe literarnih del bodo izdale letos 78 del sovjetzkih pisateljev (ruske in druge narodnosti) v več kot v 2 milijonih izvodih. Trenutno so v tisku tri velike sntologije. ki bodo obsegale narodopisna dela. epske in lirične pesnitve, klasična in so- borbi R^zen v letu 1939. Takrat je bil sklenjen v Moskvi pakt s Hitlerjenv ki« ga posebno kapitalistični tisk venomer poudarja. Dali je bil zgodovnisko upravičen, ali je vojno pospešil ali, ne, o tem se profesorji zgodovine še vedno prerekajo. Mi vemo le. da je bil tisti pp.kt krpa papirja in da je Sovjetski zvezi njen "zaveznik" povzročil neizmerno gorja, sebi pa konec. Spremembe v sovjetski vladi zunanji svet presoja s stališča, da se tam ne dogajajo demokratično temveč zato. ker ko se enkrat zameriš diktatorju, te zavrže in nikoli več ne bo tvojega; imena v sovjetskem tisku. • Eden prvih, ki je imel v sovjetski vladi najvažnejše poftfelje, je bil Leon troeki. Fanatik svoje vrste, toda jdko sposoberr. Stalin bi se ga bil lahko iznebil — ako bi ga hotel umeriti. Pa mu je rajše namignil, da naj si dobi zatočišče v Turčiji. To poglavje zgodovine sovjetske zveze ni še docela razčiščeno in še dolgo ne bo. Vsi naši starci čitatelji se še spominjajo Maksima Litvinova. Bil je prvovrsten diplomat. V sovjetski vladi jc bil minister vnanjih zadev, potem in pred tem pa njen glavni predstavnik v pokojni ligi narodov, in bil je tudi sovjetski poslanik pri ameriški vladi. Kaliko sp je Litvinov mučil v debatah z zastopniki Francije in Anglije, da bi ustavil fašizem, cfrilno vojno v,Španiji, Musso-linijevo invazijo v Etiopijo, vedo tisti, ki ae pečajo z zgodovino. Sovjetska diplomacija pa je vseh teh svojib prizadevanjih za mir propadla in propadla je v obrambi za Cehoslovaško. To ja bilo leta 1938. Leto pozneje pa je Kremlin zagodel s paktom, ki je bil morda zanj na mestu, toda ja s njim presenHl}' in razočaral vse. ki 3o verovali v njegovo zgodovinsko poslanstvo. Pakt — kot znamo, ni držal, a očita se ga mu vseeno. < Novi vnanji minister v sovjetski vladi' pomeni po našem mnenju le spremembo v osebju. On je vsled svojega udeleževanja raznih mednarodnih konferenc znan mtiogim ljudem —t posebno novinarjem, ki ga imajo radi radi njegove zgovornosti in domačnosti. Ampak vendar — nekaj pa je moralo le biti vzkrok za to spremembo? Seveda! To se razume. Ameriška propaganda trdi« da v mrzli vojni Sovjetska zveza s svojimi satelitkami v svetovni javnosti izgublja — in to je vzrok spremembe. Višinski bo morda na svetovno javnost vplival boljše kot pa je mogel Molotiv. In ugibajo tudi, da bo Molotov kmalu postal Stalinov naslednik. Vemo le, da se bo "mrzla" vojna nadalevala. In vemo tudi, da si vlada sovjetske zveze ne želi "vroče" vojne. Trdi, da ako do nje vseeno pride, bodo naše Zed. države proglašene za "agresorko'\ In da bo v nji ~*«pko se ves dogodi, pokončanih nič koliko ljudi in pa da t*> kapitalizma konec za vse večne časo. Filmska kronika Cehoslovaški državni film je v preteklem letu doživel veliko spremembo; prevzel je po majski revoluciji kapitalistični u-metniški in industrijski filmski aparat, katerega je bilo potrebno socialistično preurediti. Poleg tehnične reorganizacije je reorganiziral tudi ustvarjalno delo. torej dramaturgijo in sodelovanje vseh ostalih umetniških panog. Vsem filmskim avtorjem je omogočeno resnično socialistično ustvarjalno delo in filmski pisatelji so postali direktni nameščenci češkoslovaškega državnega filma, isto jfe tudi s filmskimi igralci, ki imajo vsi priliko udejstvovati se pri gledališkem filmskem študiju v Pragi. Rekordna dalja*va projekcije Zlinski kino na prostem, na katerem je bil filmski /estival za delovne ljudi, ima 15,000 prostorov; projekcijski aparat me- če slike na plutno-b. daljave 80 j ^jo ^^^^.inE metrov, kar predstavlja doslej največjo daljavo. Filmsko platno je 10 5 m visoko in 3.&0 m široko, kar omogoča gledanja rta daljavo 200 m. Da se zvok ne Izgubi, so nameščeni fttirje višinski in štirje globinski zvočniki. Bolgarska kinematografi Ja Ja izdala že 200 številk svojega filmskega žurnala. Oddelek za filmsko kroniko je izdelal že vrsto kratkih filmov, n. pr. Jadralni šport, Romunski otroci na Bolgarskem, Zgodovinski kongres osvobodilne fronte, Fizkul-turni praznik itd. heroji socialnega dela na osnovi izkušenj o izrednih žetvah. Vsaka od 20 tovrstnih knjig bo izšla v 200,000 izvodih Založba za izdajo znanstvenih dal pripravljajo izdajo vseh del akademika * J ukovskega, enega najedličnejših ruskih znanstvenikov. Veliko zanimanja bo vzbudila tudi zbirka: Ljudje ruske znanosti, ki bo izšla v redakciji Sergija Vavilova, predsednika akademije znanosti v ZSSR. To dalo bo na 75 tiskovnih polah vsebovalo biografska študija in opis deU največjih ruskih, znan- Sadaj že gradijo temelje sa velike tiskarne v Kalininu, v Sa-ratovu. Kostromi in v drugih mestih Sovjetske zveze. vijo vodni madeži? Žlico soli zvežemo v lepo bombaževo krpo, ki jo potopimo v lak ter drgnemo z njo narahlo in enakomerno po prizadetih mestih. Če -je potrebno, postopek večkrat ponovimo. . . . se dlake na kožuhu zlepijo? Vtremo vanje sneg in obesimo plašč na prepih ali pa ga posušimo s fernom. Med unijo delavcev v tovarnah poljedelskih strojev (FE) ter med unijo avtnih delavcev (UAW) se vrši srdit jurisdikcij-ski boj. Obe sta v CIO. Ker je prva obdolžena, da jo vodijo komunisti, ji je bilo od eksekutive CIO ukazano, da se mora združiti z UAW, ki ima konservativno, oziroma desničarsko upravo. Unija FE pa se noče podati ukazu. Zato so nastali mdd njenimi člani in pa agitatorji za; UAW srditi boji posebno v East Moline, 111., in v Chicagu, kjer so velike tovarne International Harvester kompanije. Gospodarji se bi tega boja veselili. ako ne bi bila vsled tega tudi produkcija ovirana. Delavci1 pa nimajo v nobenem slučaju WMMfiAMMMAMMMA^Mft vzroka, da se bi veselili bratomorne borbe. Agitatorji in njih pristaši od unije avtnih delavcev so vpili, hej, vi komunisti, rdečkarji, poberite se nazaj v Moskvo! Člani FE pa jih zmerjajo, da so skebi, sluge izkoriščevalcev in vmes pa NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svoio obveznost fd mi ne gre mor že je padlo • • • V Franciji so izdelali nov sistem barvnega filma, ki jo mnogo enostavnejši od dosedanjega. Zaradi .tega francoskega izuma so močno pa-dJa delnice Technicolors na b<>r zl v New Yorku. tM . . ' i n> T4»>»f» »p M«; K*| napravimo če . . . se začno suknenc hlače ali volneno krilo svetiti? Povremo kavno goščo in ko sc shladi, namočimo v njej čisto svetlo krpo, s katero drgnemo po oguljenih mestih. Ce to ne zadostuje potresemo prizadeta mesta s še vlažno kavno goščo, ki jo čez nekaj časa obrišemo s čisto krpo. . . . hočemo surovo maalo, Id ae ja raslezlo, lepa oblikovati? Potopimo kavno žličko v vre-1<* vodo in spravimo z njo maslo v zaželeno obliko. . . . nc postane pečenka ob pravem času mehka? Dodamo omaki nojevo konico jedijne sode • . . se na lepem pohištvu poja Kako da vsi državniki tako vneto govere aa mir, a ob enem pa sa s največjo ognjev!teatje pripravljajo na vojno, to mi nI-kaktr be gre v glavo! Mar na bi bilo pametnejše tudi peni pohištvu poja-1 za mir namesto le govoriti tanjf •••••••»•••••••••••»a*«* • Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Miha ni nikdar obupal. Pred mašo so se v kuhinji Sušnikove hiše, kadar gospode ni bilo doma, zbirali ljudje in govorili o politiki, brali časnike, ki jih je imel naročene samo Miha, medtem ko so žandarji nezaupljivo gledali na to početje. Sušnik sam, ki "farjev" prav tako ni mogel, kljub mnogim opominom nekaterih ljudi, ni dal kuhinje zapreti: ugajalo mu je v duši, da si Miha upa rovariti proti cer-kvi.kar vse bo nazadnje on napeljal na svoj mlin. Odkar je bil sin v Zagrebu, kjer se zlepa ni mogel rešiti ječ, je Miha Kuhar videl veliko potrdilo svojega prepričanja in dela prav v tem svojem sinu. Kar žarel je od samega ponosa nanj. Pogosto sta si pisala pisma, si ugovarjala, se poučevala, a fant je ob vsakem prihodu prinesel s seboj še kup drugih, prepovedanih stvari: kakšne letake, proglase, knjige, časnike. Sin se je zelo trudil, da bi očeta o vsem poučil, ker se mu je zdelo, da ne dela vedno najbolj prav. Te prazuike je Franc prebil med svojci. Prišel je na sam božični večer, a zdaj je moral že nazaj. Zato tudi Miha prejšnji dan ni dolgo ostal pri Sušniko-vih: pogovori s sinom so se mu zdeli tisočkrat več vredni kakor pa vse popivanje. Danes pa sta se že morala posloviti: oče je šel zgodaj na delo. Vendar si sin ni mogel kaj, da bi se spotoma ne ustavil pri očetu. jen? Ti napravim čaja?" "Ne, čaj sem doma. Drugo pa tako veš, da razen o praznikih ne pijem. Naj sami zrejo svoje. — Kaj sem že hotel reči... Z Rojcem sem govoril. Dejal si mi, da je tvoj. Pa mi je tako šušljal in žužnjal o Hitlerju, da sem že posumil, če mu nisi morda ti kaj narobe povedal. 2e delj časa o-pažam, da se vrtiš v to stran. Rečem ti, da se kar še ob pravem času* obrni od tam ..je dejal sin in namršil obrvi. "Nemci imajo vendar pogodbo z Rusi." je zagodrnjal oče in zardel, ker ga je Franc tako osumil. "Prijatelji so." "Da, za dve leti," je odvrnil sin. "Pa če bi imeli za dvajset let, Nemci niso boljševiki, da veš. Nimaš kaj izbirati. — Pa tistega Pavleka Horvata pusti pri miru. Navaden slepar je. Po Zagrebu mešetari z buržuji, ker bi rad postal voditelj v Sloveniji. Mu bomo že dali. — Pa le preberi vse, kar sem ti prinesel. Letake podtakni, kjer in kadar boš mogel," je dejal tiho. "A ne takoj, ker bi sumili mene. Pa s Klemencem se dobro sporazumi, upam, da ti bo on pregnal to tvojo hitlerjevsko bolezen. — Zdaj pa zdravstvu j, moram iti, sicer zamudim vlak." Miha si je obrisal roko in jo dal sinu. Fant si je zavihal ovratnik na suknji in že stopil v megleno zimsko jtitro. "Pa kaj piši!" je še zaklical oče za sinom. Fant je pokimal. Pa je tako nenadoma vstopil >e * * q.^i^k godalo na dvorišče, prek kate- rega je odhajal sin. Gledal je za njim: tam je šel, slok, še droben, skoraj otrok; da, pravi otrok bi v kuhinjo pri Sušnikovih, kjer je našel očeta pri delu kakor deklo. • "Zdrav, foter!" ga je pozdravil osemnajstletni, živahni in prikupni mladič. "2e spet si dekla?" Miha se je nesmehnil Oa ta pozdrav in oči so mu zažarele.. Svojemu sinu ni zameril nobene stvari, ne to, da ga je klical za "fotra", kar so tudi nekateri drugi počeli, še manj, da ga je tikal, a najmanj, kadar sta se za kako stvar — seveda vedno politično -r- prepirala. "Kaj češ," je odvrnil oče. "Hudiča ali--, saj bi bil rajši v fabriki.. "So že spet lokali," je dejal fant, ko je z očmi preletel nered po kuhinji. "Prekleti buržuji! Jim bomo že dali! Bliža se ura! Koliko pa so ga sinoči?" "Nisem bil do kraja. Nabralo se je dokaj ljudi. Mislim, da so ga kakih štirideset litrov." "Krave! Ali si jim hudo pomagal?" "Kaj češ! Hudiča ali — ko pa te silijo in silijo. Ampak sem pobegnil. Pojte se solit! Ne morem in ne morem! — Ali si že- skih, predvsem matičnih knjigah, se jezil in vznemirjal, ko že dve uri ni mogel najti neki zapisnik z izpovedmi in obhajili vsega leta. Tu je bilo novo leto in župnik je hotel dati račun ljudem, kakor je.storil vsako leto. Mlad, sedemindvajsetleten mož, mirnega, a nekam nejasnega obraza, ki je več skrival kakor povedal, z belimi ženskimi rokami, si je naposled oddahnil: našel je polo, s katere bo jutri župnik bral račun farnega življenja. Zdaj je z veseljem posegel po čaju in pečivu, ki mu ga je prinesla Magda. Naposled je vstopil še sam župnik, ker se mu je zdelo, da se kaplan preveč zamuja pri delu. "Za božjo voljo. Ali ste končali?" je vprašal. "Seznam obhajil in spovedi se mi je bil nekam zataknil. Komaj sem ga našel." / No, da je le gotovo," je za-momljal župnik.* "Pokažite mi to statistiko. Rad bi videl, kako živi ta naša fars. Veste," je rekel in se zleknil v naslanjač, da je bil podoben gomili, "šele taka statistika, pa bodi na videz še tako suhoparna i if, recimo, neumna. nqm pokaže resnično podobo. Človeško življenje se v letu razbija na tri sto pet in šestdeset dni, da gs ne morete pregledati, statistika ps dsje celoto. Seštet račun, kratka, jasna vsota. Delam, seveda zase, tudi statistiko o posameznikih, vsaj o nekaterih, in tako vidim marsikaj, kar bi mi sicer ušlo, pa naj bi imel še tak spomin. — Povejte mi, ko ste že končali in je vse pred vami, kak vtis je vse to napravilo na vas. Radoveden sem. Saj naposled, da odkrito povem, to ni le ststistiks življenja ljudi, marveč tudi najinega dela. Predvsem tega. Po uspehu ali neuspehu se človek lahko vrže z novimi silami na delo." . ., . . .... , , Magdič se je skušal nasmeh- bU. da m nosil dolge zimske «uk- ^ " oprosUte," je dej.1. »V Hi! n^il.!IC.UJfgJ!: teh drobnarijah sem se docela zgubil in trenutno nimam niks- kar je nosil... Njegovo srce ps je bilo prepolno velikih stvari. Miha je čutil, kako se mu je srce opolnilo s srečo in ponosom. Obraz mu je sijal od radosti in se smejal sam od sebe. Ta trenutek mu ni bilo hudo, da je "dekla". Bil je "dekla", čistil je kuhinjo, ki so jo sinoči pri pijančevanju tako razvlekli. Zdaj so spali, spali utrujeni in pijani, izživeli, praznih duš, praznega srca, in niso vedeli, kako v njihovi kuhinji ob oknu stoji "dekla" Miha in gleda v bledo zimsko meglo, v katero je malo prej utonil njegov veliki sin Franc, tisti, ki je sklenil, da bo z drugimi tisoči in tisoči, nemara že kar milijoni, preobrnil svet. ' Gledal je Miha v bledo meglo in je mislil na druge, lepše čase, ki morda niso tako daleč. Ne, ne smejo bili daleč ... Obračun Kaplan Magdič Jože je že tretji dan brskal po vseh župnij- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA Naročnina aa Zdreieae država (Isvsemšt Chlcaga) la SS.SS sa lata; S4.SS aa pol leta; St.SS sa tetrt leta; sa Chleafa la { C—k Co.. SS.SS aa ealo leta; $4.11 aa pol lota; aa laosemstve $11. Naslov za list in tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS kegs pregleda. Primerjal sem jo mimogrede z lansko, pa se mi zdi, da ni bistvenih razlik." "Seveda, seveda," je kimal Zadravec. "Saj človeško življenje se nadaljuje in ni kakor poletje, ki je včasih sušno, včasih mokro, včasih pobije toča. Človeško življenje je cesta, približno povsod enaka, le tu in tam rahlo dvignjena, a nato spdt rahlo pada. — To je število fa-ranpv?" je vprašal, gledajoč številke. Kaplan je pogledal za njegovim kazalcem. "Da. A niso vsi doma. Mnogo jih je po svetu. Povprašal sem na občini, pa niso vedeli nstančno." "Sam ljubi bog ve, kako je s tistimi," je rekel župnik. "Priporočam jih angelom varuhom, nsj malo gledajo sa njimi, s se mi zdi, da se le preveč zgubljajo.— Kateri pa se že vrne, pride pokvarjen, okužen —-. Koliko ljudi torej imamo?" "Moralo bi jih biti tri tisoč sto pet in sedemdeset, če bi bili vsi doma. Pa jih bo manjkalo kakih sto petdeset če vštejem one pri vojakih." Zadravec je kimal. "Da, toliko jih bo po svetu, ako ne še več. Nenehoma odhajajo, bogastvo jih mika, lakomnost jih žene. Pa ne najdejo bogastva, samo svoje duše pogubljajo in zapravljajo svoje zdravje. Se zmenijo se ne , ko jih svarim pred svetom. Ce mu pa ponudiš doma delo, ne bo sprejel." Bilo je res: Zadravec skoraj ni mogel dobiti delavcev za cerkveni vinograd. A ne zato, ker bi ljudje ne hoteli delati in zaslužiti, temveč ker je bil znan daleč zunaj svoje fare, kako slabo plačuje delavce. V čssih nsj-večje krize jim je dajal ob njihovi hrani oaem dinarjev dnevno. Ko je izvedel, da gospa Raj-hova, zasebnics iz Msribors, plsčuje po dvsnsjst dinarjev, se je tako raztogotil, ds jo je dsl poklicati k sebi, ko je prišla gledat svoj vinograd, in ji odločno povedal, naj preneha s takim početjem. Da je preveč še osem, kakor plačuje on. Gospa je bila tačudena in je dejala, da je mislila, da še za dvanajst ne bodo hoteli delati. Nakar je on odvrnil, da njihovo delo ne bo prida, pa če jih plača po dvajset, ako ne bo ves dan pri njih. "Kaj mislite, da ga peče vest, če zanikrno dela?" je vzkliknil. "Vedno jim pridigam, kako je dalo sveto in kako naj ga dobro opravijo." In res je Zadravec vselej, kadar je bilo treba delati v njegovem vinogradu ali sploh pri njem, pridigal o delu, da bi tako vzpodbudil delavce. "Znižali jim boste pri plači," je dejal naposled gospe. "Tega ne morem," je odvrnila gospa po premisleku. 'Manj kot dinar jim za eno uro dela ne morem plačati. Ne, naj tako ostane. Sram me je... Vi storite, kakor se vam zdi, a jaz ostanem pri tem," "Toda ali ste pomislili, da delate škodo meni in še mnogim drugim? Vsej državi? Tako bi jim moral zvišati po dva dinarja, vsaj na deset... Ne, ne morem." Rajhovo je bilo v resnici sram, da bi kar na vsem lepem znižala plačo, če se je že res zaletela. Ako bi ji rekel, da mora zvišati brez njega pa pogineš. "No, nadaljujte," je rekel kaplanu. "Tu vidim rubriko: Umrli, a za njimi rojstva. Kako je torej z umrlimi?" "Umrlo jih je letos," je dejal kaplan in se sklonil nad poseben zapisnik, "osem in sedemdeset. Trije manj kot lani. Pregledal sem, v kaki starosti so umirali in za čim. Ne prvo ne drugo ni razveseljivo. Samo eden je dosegel devetdeset let, dva nekaj nad osemdeset, pet se jih je približalo osemdesetim. Devet jih je bilo med petinšestdeetim in petinsedemdesetim letom. Med petdesetimi in petinšestdesetimi jih je bilo osem, pet med štiridesetim in petdesetim letom, osem med tredesetim in Štiridesetim. Med dvajsetim in tridesetim pa jih je bilo letos neverjetno mnogo, kar enajst! In zopet med desetim in dvajsetim trinajst. Otrok do desetega leta je bilo šestnajst." 2upniku je glava ves čas ki- na petnajst, češ, da vsi toliko i mala. "Kakor vidim, umirajo plačujejo, bi se laže vdala, ker I mladi," je dejal. se ji je zdelo še dvanajst premalo. t 2upnik ji ni nikdar pozabil ne odpustil, ker je tisto leto moral zvišati na deset dinarjev, kasneje pa še na več, ko je ona dvigala plačo in je to leto že plačevala po dvajset dinarjev na dan. Seveda Zadravcu vse pridige niso prav nič pomagale, ljudje so na njegovem delali še dalje zanikrno in moral je neprenehoma čepeti nad njimi. A najrajši bi trumoma zapuščali njegovo faro in šli za kruhom, ne da bi se kaj hudo zmenili za to, ali bodo "trpeli škodo na svojem telesu in na svojih dušah." Zakaj ljudje pri Svetem Ivanu so dobro vedeli, da se za denar vse dobi, da lahko živiš ob njem. "Da," je pohitel kaplan. "Starih ljudi grč, je čedalje manj. Na videz ni nič posebnega, a če seštejete takole: do petdeset in od petdeset navzgor, vidite da je prvih kar tri in šestdeset, drugih pa petnajst. A če vzamete do štiridesetega leta, jih je mrtvih nič manj kakor sedem in petdeset. A do tridesetega leta jih je umrlo kar štirideset, več ko polovica vseh. Sele tu se pokaže, da prezgodaj umirajo. Saj to pomeni, da polovica ljudi ne doseže starosti trideset let, prav gotovo pa ne štirideset. — Mimogrede sem pogledal nazaj v knjige, pa se mi zdi, da so nekoč umirali bolj okrog petdesetih let, celo šestdesetih ..." (Dalje prihodnjič) Nekaj iz življenja velikega pisatelja Ivana Cankarja PRIREDBA V PRID M PROSVETNI MATICI Imamo lepo ustavo, a je kršena na vseh koncih in krajih Obljublja no civilno svobodlčino lo vodno sabo-, ti rano. — Diskriminacijo pri najomanju v službo. —Črnci in 2idjo najbolj prizadoti — Mržnjo proti tujorodcom, posebno proti Italijanom in Slovanom io niso pologi«. Predsednik Truman je V lan- ski volilni kampanji obljubil izvesti svoj program za uvelja-vljenje civilnih svobodščin in si s tem dobil veliko glasov posebno med črnci in 2idi. Toda njegovi demokratski kolegi na jugu so mu napovedali boj in si nominirali predsedniškega kandidata proti Trumanu. Njihovo gibanje so nazvali za "Dixie-crats." In so dobili večino v par državah. Vzlic temu je Truman zmagal in ob enem pomedel republikansko večino iz obeh zbornic našega kongresa. NedavnQ je prišlo v njemu na dnevni red Vprašanje, kako preprečiti poslancem in posebno še senatorjem "filibuster". Kadar je npr. na dnevnem redu kaka predloga, pa se skupina senatorjev odloči, da jo bo preprečila za vsako ceno, prično z govorniško tekmo, ki jo označujejo s prej omenjeno besedo. Govore po cele ure drug za drugim, preberejo vse sveto pismo, cela poglavja iz zgodovine Zed. držav itd. Govore sicer samemu sebi, toda ker je seja vzlic temu "sklepčna", s tem zadržujejo za-konodajstvo in končno zatro to ali ono dobro predlogo. Za slabe pa imajo večino v obeh strankah, zato Je "filibuster" tu v obiičaju le proti dobrim predlogam. Predsednik Truman je v novembru in prej obetal vsakemu kar je kdo hotel. A izpolniti pa ne more nobene obljube. In tako bo tudi njegova obljuba o uveljavljenju civilnih svobodščin ostala le obljuba kakor še po vsakih prejšnjih volitvah In tudi ako kongres kak d6ber zakon sprejme, ga pa ovrže jo legislature posameznih držav. Posebno se gre za vprašanje, kako preprečiti diskriminacije pri najemanju ljudi v službe Informativna ustanova Common Council — konservativno usmerjena a vendar socialno pravična, piše o tem: Pravica zaslužka je smatrana za temeljno človeško pravico^ navzlic temu mnogo Američanov, ki ne morejo dobiti dela, ali pa so prisiljeni vzeti težaška in nizka dela pod svojo kapaciteto, zgolj radi barve svoje polti, verskega prepričanja ali narod- nostnega izvora. Letos pa se bodo zakonodaje kakih 20 držav Upije zavzele za sprejetje zakonov, ki bi omejili tozadevno zapostavljanje. Med temi državami so: Colorado, Illinois, Michigan, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, Washington in druge. Tekom debat bodo imele zakonodajne skupščine teh držav pred seboj vzgled in skušnje drugih držav, ki so že sprejele zakone proti diskriminaciji pri uposljevanju. Od 1. 1945 so štiri države — New York, New Jersey, Connecticut in Massachusetts — uvedle obsežno zakonodajo proti zapostavljanju pri uposlitvi. Države Indiana, Wisconsin in Oregon, so uvedle postave vsebujoče ista načela, toda brez določb uveljavljenja. Dodatno k temu so tudi nekatera mesta sama od sebe izdala odredbe, ki prepovedujejo odklanjanje kvalificiranih delavcev na podlagi predsodkov proti plemenskemu, verskemu ali narodnostnemu izvoru prosilca. Gibanje za zakonito zaščito enakopravnosti pri uposljevanju se je pričelo med zadnjo vono, ko je prevladovalo zapostavljanje proti črncem, ameriškim Mehikancem, Židom in drugim Američanom tujega izvora ali s tujim naglasom. Ta diskriminacija je ogrožala ameriško proizvodnjo, ker je onemogočala polno vprego vseh zmožnih sil in moči v skupen vojni napor na domači fronti produkcije. Predsednik Roosevelt je posegel v situacijo z usta-novitjo zveznega odbora za nepristransko uposlitev (Fair Employment Practice Committee). Ali dočim je ta medvojna agencija omogočala služiti in delali v vojni industriji dežele ter v vladnih službah, vendarle ni odpravila diskriminacije. Ta vladni odbor je namreč v svojem končnem poročilu, izdanem 1, 1946, odprto izjavil, da so bile vse njegove pridobitve v času vojne kaj kmalu izgubljene, "ker se ni zaustavilo obnovitve diskriminacijskega postopanja po končani vojni." Ponovila se (Konec na 4. strani.) BARETINCIC & SOR: CLEVELAND, O. — V nedeljo 20. marca ob 4. uri popoldne bo prirejen koncert in tudi igra v Slovenskem nar. domu na .St. Clair Ave. Ta koncert pa ne bo koncert pev. zbora Zarja kot je že njen običaj, ampak bo koncert skupnih kulturnih zborov, ki so se odločili, da hočejo nekoliko pripomoči tudi "Prosvetni matici", katera je že veliko pripomogla kulturnim ustanovam najsi bo s pesnimi ali pa z igrami. Prosvetna Matica tudi izdaja vsako leto izvirne knjige, in jih raszpošilja vsem ustanovam katere so članice ista Ker pa brez gmotnih sredstev se nobena institucija ne more vzdrževati, so se namenila nekatera društva in pev. zbor, da prirede v ta namen skupni koncert na zgoraj omenjenega dne, da s tem pripomorejo Pros, matici še do nadalnjega obstoja. Sodelovali bodo Zarja, Slovan, Jadran in dramsko dr. Anton Verovšek. Zbori bodo nastopili s pevskimi točkami in Verovšek pa bo podal igro eno-dejanko. Kakor izgleda, se nam obeta biti zelo zanimiv program. Odbor je pridno na delu in bo pripravil vse potrebno za okrepčila in druge ugodnosti, kakor je že pri nas star običaj. Kar je pa najbolj važno je to, da pridete na to priredbo v polnem številu, da stem pripomorete tej važni ustanovi do gmotnega in moralnega uspeha, da nas bo še zalagala s kulturnim materialom, iz katerega dobivamo pouk in razvedrilo. Vstopnina je malenkostna—samo 75c. Več o podrobnostih koncerta in igre boste lahko čitali pozneje. Vstopnice si lahko nabavite pri vseh pevcih in pevkah zgoraj omenjenih zborih. Na svidenje 20. marca v Slov. .nar domu na St. Clairju. Po dvslstki - petlcfka Češkoslovaška republika spada med deset najbolj industrializiranih držav sveta, v proizvodnji črnega premoga pa je celo na sedmem mestu, prav tako v kovinski industriji, steklarstvu ter proizvodnji kaolina. Z dveletnim načrtom, ki ga je republika uspešno dovršila, je svoj že pred vojno industrijski značaj znatno dvignila, *Ti uspehi češkoslovaškega gospodarstva so dokaz vsej domači tuji reakciji, ki je trdila, da je bilo načrtno gospodarstvo lahko uspešno le v Sovjetski zvezi, ki je imela nizek industrijski standard, ne pa v deželi, v kateri je industrija že močno razvita, da se z načrtnim gospodarstvom dvigne dežela sama in delavstvo v njej- Te argumente je podčrtavala predvsem reakcija zapadnih kapitalističnih držav, ter je prav v izgradnji socializma v industrijski državi gledala najbolj nevaren vpliv, ki bi se iz češkoslovaške republike širil med delavstvo kapitalističnih dežel. Češkoslovaška republika je po uspešnem dveletnem načrtu sprejela petletni plan, ki ni važen le za češkoslovaško republiko, temveč za vse demokracije sveta, ker predvideva sodelovanje med vsemi ljudskimi republikami in tako pomaga k izgradaji vseh naprednih držav. Qlvo Through your Rod Croos POGREBNI ZAVOD Tal. tO-SSl 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. «milU\\\\\V\\\V 1919 HJNI> t V letošnjem Družinskem koledarju so izčrpki iz del Ivana Cankarja, in pa njegov portret. Lanskega 11. decembra je minilo 30 let, od kar je umrl. Ob tej priliki so se vršile po vsi Sloveniji velike svečanosti, spremljane z^deklamacijami iz njegovih številnih del in vprizor-jene so bile njegove igre. Tu pa je vprizorilo ob tej priliki dramsko društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu dne 5. decembra Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Ob enem je to društvo slavilo na isti dan tridesetletnico svojega plodovi-tega delovanja. Tudi o tem je v letošnjem Družinskem koledarju zgodovinski članek. Priredil ga je Erazem Gorše. Ivan Cankar je bil sin trškega krojača Jožeta Cankarja in njegove žene Neže, ki je bila hči bajtarske družine. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki v domu na Klancu, domu siromakov. Doraščal je v zelo težkih socialnih razmerah in hudem pomanjkanju, kajti vsa skrb za mnogoštevilno družino (z Ivanom vred je bilo osem otrok) je ležala na ramenih drobne, slabotne matere. Osnovno šolo je obiskoval na Vrhniki. Z dvanajstim letom je vstopil na ljubljansko realko, ki jo je končal leta 1896. 2e skozi srednjo šolo se je prebijal v stalni, težki borbi za vsakdanji kruh in za streho* nad glavo. V tem času je začel pisateljevati. Tako je nastopil pot največjega slovenskega pisatelja, ki je pisal iz dna svoje duše, kar mu je velevalo življenje, kar je čutil trpljenja in nad svojega tlačenega naroda in svojega zatiranega proletarskega razreda. Po dovršeni srednuji šoli je šel na Dunaj z namenom, da bi študiral tehniko. Prešel pa je na filozofsko fakulteto, kjer je nameraval študirati romanistiko in slavistiko. Vendar se ni mogel posvetiti študiju in rednemu delu. 2ivljenje velikega mesta ga je potegnilo v svoj krog, beda in trpljenje mestnega proletariata sta mu dajala živo snov za pisateljsko delo, s katerim se je vedno bolj ukvarjal. 2e leta 1897 se je vrnil spet domov, kjer je ostal poldrugo leto. V tem času (jeseni 1897) mu je umrla mati. Da bi poravnal pogrebne stroške, je prodal knjigotržcu prvo in edino zbirko pesmi, ki so izšle šele 1899 in doživele usodo mnogih revolucionarnih knjig; ljubljanski škof Jeglič jo je zažgal na grmadi. Ob koncu leta 1898 se je vrnil na Dunaj kjer je ostal brez presledka enajst let. Ni se več vpisal na univerzo, temveč se je preživljal s publicistiko in pisateljevanjem. Stanoval je pri neki delavski družini v delavskem predmestju Ottakring in od blizu spoznaval poteg svoje bede tudo vso težo življenja delavcev in njih družin, spoznaval vso bedo in strahote življenja proletariata velemesta. Iz daljave pa so se mu odkrivale vse slabosti in grehi takratnega slovenskega javnega življenja. Tako se je, že prej v življenju napredno usmerjen, tudi javno odpredelil in postal član socialno demokratske stranke. Kot tak je pozneje, ob volitvah za državni zbor, ko so prvič v tedanji monarh is tični Avstro-Ogrski volili na temelju splošne enake in tajne volilne pravice, postavljen kot kandidat socialistične stranke za volilni okraj Litija — Višnja gora — (Konec na 5. strani.> FREE BOOKS! WITH EVERY BOOK ORDER RECEIVED. YOU CANT AFFORD TO. MISS THIS OFFER (Sm Pag« S) ZA UONB TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN AH SB VBDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MIehlran Z-SI4S 1 ~ 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE T1SRA PRI NAS * * KRITIČNA MNENJA, POROČILA »N RAZPRAVE Skandinavske deiele v igri velesil in za svojo bodočnost TRY SOME SOCIALIZATION! V drugi svetovni voini se je izmed skandinavskih dežel Finska odločila za Hitlerjevo stran, Norvežka in Danska sta se nagnili na zavezniško stran, oziroma direktno samo Norvežka, Švedska pa jo ostala nevtralna. V času Hitlerjevega zmagovanja je švedska industrija delala zanj in zato ta nevtralnost ni bila več' to kar bi ta beseda v pravem pomenu pomenila. Norvežka je bila napadena in prevzel jo je Hitlerjev Kvizling. Danska je bila od Nemcev okupirana brez odpora. Švedska, Norvežka in Danska sta dobili po zmagi zaveznikov svoj prejšnji statut. Finska pa, ker je bila na Hitlerjevi strani, je seveda med premaganci. Toda zmagovita Rusija z njo ne ravna okrutno. Popustila ji je že veliko v vojnih odškodninah in sovjfetske čete so iz Finske odšle čim je bila mirovna pogodba podpisana. Ostale pa so na strategičnih točkah, pred vsem na otokih. Finci so v času carizma Rusijo sovražili in lahko se reče, da ji večinske finske stranke tudi sedaj niso naklonjene. Za absolutno vzajemnost z USSR je samo finska komunistična stranka. Švedska se v tem trenju med sovjetskim in anlo-ameriškim blokom še vedno drži na točki svoje tradicijske nevtralnosti, Norvežka pa se je izrekla za pristop v novo snovani ameriški ______ ________„_______ takozvani atlantski blok, v ka- zato ne. ker so simpatije ljudskih terem bi prvačile Zed. države, j množic skandinavskih držav za druge članice pa' bi bile Velika Sovjetsko zvezo bile preveč Britanija, Kanada. Francija, Bel- močne v zavesti, da je prav gija, Luksemburška, Nizozem- Sovjetska zveza rešila človeštvo ska in poleg teh morda pride fašistične nevarnosti. Razen te-vanj tudi Italija, dve že ome- ga pa so takemu bloku nas pro-njeni skandinavski deželi in tovali tudi predstavniki skandi-morda še kaj drugih. In končno navskih poslovnih krogov, ki so varni Rusiji in predstavlja lahko stalno nevarnost za ruska pristanišča v severnem morju. Prav zaradi tega ni zamisel skandinavskega vojaškega bloka s protisovjetsko vlogo ničesar novega. Leta 1932-1940 so bili inciatorji podobnega bloka takratni francoski in angleški diplomati. Pozneje so zamislel protisovjetskega vojaškega bloka severnih dežel povzeli in propagirali hitlerjevski voditelji, ki so bili za to idejo najbolj navdušeni, ko je bila hitlerjevska Nemčija na višku svoje moči in poslužili so se za to Rosenberga in znanega Quislinga. Toda ta ideja ni zamrla niti po koncu vojne in tako so se takoj po porazu Nemčije začeli pojavljati novi načrti za ustvarjenje "severnega vojaškega in obrambnega bloka" pod očetovstvom zapadnih sil in predvsem V. Britanije. Najbolj znan med temi načrti je bil oni, ki ga je izdelala skupina švedskih avtorjev in ki je bil objavljen pod naslovom "ZDA in sever", ki je predvideval povojno združenje vseh severnih oboroženih sil v enoten vojaški blok naperjen seveda proti vzhodu. Najbolj navdušen zagovornik te zamisli je bil takratni švedski zunanji minister Gunther. Toda ta načrt ni obveljal iz razloga, ki ga je moral priznati sam švedski zunanji minister Hansen, namreč Imamo lepo ustavo, a je kršena na vseh koncih in krajih j (Nadaljevanje s 3, strani) je stara povest — delavci, ki so bili najeti nazadnje so bili prvi vrženi na cesto. Medtem so pričeli posamezniki, kot tudi razne organizacije, delovati za vzpostatitev trajne zakonodaje v tem pogledu. Taki zvezni in državni zakoni naj bi napravili konec navadi odrekanja zaslužka in uposlitve pripadnikom manjšinskih skupin te dežele. Država New York je 1. 1945 utrla pot, po kateri je usmerilo svoja prizadevanja 1. 1947 še krog 15 drugih državnih zakonodaj. Na žalost je večina predlogov propadla, ali lansko leto so bile takom zasedanja nekaterih državnih skupščin v teku priprave za sestav novih osnutkov, ki bodo predloženi državnim zbornicam letos. V državi Michigan naprimer, so razne delavske, civične, verske in druge organizacije ustanovile odbor civilnih pravic za vso državo in glavno pozornost se bo posvetilo zadevi sprejetja slučajih te vrste. Osnutki in že obstoječe postave v to smer vključujejo vse prilike izravna-nja slučajev zapostavljanja na sporazumen način in potom konference. Obstoječe državne komisije za nepristransko ufJo-sljevanje so bile imenovane v svrho uveljavljanja zadevnih postav, toda si vedno prizadevajo, da se spori v zadevah dis-kriminacijskih prestopkov izravnanih mnogo slučajev diakri-minacijev, resničnih in nami-šljenjih, kajti na konferenci je bila prilika razčiščenja celotne zadeve. Ko bodo 1. 1949 državne zbornice pretresale možnost sprejetja zakonov proti zapostavljanju pri uposljevanju, ne bodo imele pred seboj le vzgledov uspešne zakonodaje te vrste v drugih državah, pač pa tudi pri-, mere diskriminacije, o kakršnem je bilo pred nedavnim poročano iz države Colorado. Coloradski slučaj se tiče veterana, ki je bil dve leti v službi ameriške vojske Francova Spanja in zapadna Nemčija. realistično gledli na trgovske usluge, ki jim jih je dajal nev- Vlada Zed. držav smatra, da tralni položaj skandinavskih bo to zadostna sila za preprečen je širjenja komunizma in za držav. Od poletja 1946 in posebno zaustavitev "sovjetske agresi- še od pomladi 1947 se je na vnosti". Švedskem, Danskem in Norveš- Drugi menijo, da je ta razde- kem začelo ponovno razpravija- litev zgolj priprava za skok v ti o "vojaškem sodelovanju" tretjo svetovno vojno. med skandinavskimi državami Kako mislijo o tem naši in med njimi ter zapadnimi sila- ljudje v starem kraju — tisti mi. To kampanjo je pospešila namreč, ki so naklonjeni Tito- vključitev Švedske, Norveške in vi vladi in ob enem USSR? Nji-{Danske v Marshallov plan. zakonodaje proti zapostavljanju na Pacifiku, po vrnitvi pa Je pri uposljevanju. V državi, ki študiral za telegrafista na do-šteje pet milijonov prebivalstva, mačem kolegiju. Kolegij ga je katero vklučuje 200,000 črncev trikrat priporočil v sprejetje vein 1.200.000 oseb, ki so ob ljud- liki železniški družbi na zapadu, skem štetju 1. 1940, vpisali kak ki pa je trikrat zavrgla prosil-drug jezik nego angleški kot čevo aplikacijo z besedami: "da svoj materinski jezik, je skoro je bilo odločeno, da družba ne težko dovolj naglasiti važnost in bo več vežbala španskih deklet potrebo zakonodaje enakoprav- in mladeničev." Prosilčevo ime ne uposlitve. je bilo Miguel Vasquez. List, ki V splošnem se predloženi je objavil fantovo izkušnjo, je osnutki državnih zakonov za vprašal: "Ali potrebujemo FE-enakopravno Viposljevanje na-fPC (Fair Employment Practice hovo prepričanje je, da hoče 'ameriški imperializem poteg- Vključitev v Marshallov plan je v praksi pomenila vključitev niti v vojno tudi "skandinavske j skandinavskih držav v ameriško države", toda da v teh prizade- policijsko sfero. vanjih nimajo kaj prida sreče. Tržaški "Ljudski tednik" piše o tem: Skandinavija, ki je zaradi svoje lege na križišču pomorskih in zračnih poti velike strateške važnosti za Veliko Britanijo in vso severno Evropo, je vedno zanimala svet in predvsem vojaške kroge imperialističnih sil. Predmet še večjega zanimanja pa je postala Skandinavija po rojstvu Sovjetske zveze; Skandinavski polotok se zdi v resnici Septembra 1948 je bila v Stockholmu konferenca zunanjih ministrov treh skandinavskih držav. Norveški predstavniki so bili takrat pripravljeni na takojšen sprejem londonskih in Washingtonskih zahtev po vključitvi- treh skandinavskih držav v "Zapadni blok" stališče Danske in predvsem Švedske, katere gospodarski krogi imajo največji vpliv na zunanjo politiko dirave, pa je bilo mnogo bolj oprezno. Dosežen je bil zato kot pištola naperjena proti se- samo nekak kompromis: "ne- V 11 KAJ LAHKO STORI r$AKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"! e Pridohivajmo mu NOVIH naročnik^* c Cbaavljajmo naročnino TOČNO čla^ • Agiti-ajmo med drugimi naročniki, da rtore isto • Prispe ajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad in pri poroča Jmo to tudi drugim • Oglašajte v PROLETARCU priredba društev in druge stvari e Naročajte slovenske in angleške knjige is PROLETARCEVK knjigarne ^ ~ ~ • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega še niso storili e Naročite KOLEDAR tadl svojcem v staram kraja In enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za nai lisi kolikor pa bomo vso težave zmagovali! vtralen skandinavski vojaški blok". Vojaškim strokovnjakom treh prizadetih držav je bila poverjena izdelava vseh priprav za uresničenje tega bloka. O tem so še posebej razpravljali na konferenci vojnih ministrov treh skandinavskih držav, ki je bila pred časom v Oslu in na konferenci takoimenovanega "Odbora za sodelovanje socialdemokratskih strank severnih držav. Nadalje so o tem razpravljali na pariških razgovorih med Mar-shallom in zunanjimi ministri skandinavskih držav in tudi potovanje vojnega hujskača Fos-terja Dullesa v Stockholm in Kopenhagen ter razgovori ameriškega poslanika v Stockholmu, Matthewsa, so bili v zvezi s prepričevanjem švedskih predstavnikov, da bi se odpovedali politiki nevtralnosti. Angloame-riški pritisk je šel celo tako daleč, da je švedski socialdemokratski poslanec Brantig izjavil, da so ameriške preteze do Švedske večje, kot pa so bile preteze Hitlerjeve Nemčije. Čeprav je tudi konferenca skandinavskih držav, ki je sedaj v teku, tajna, je pa vendar znano, da na njej rešujejo vprašanje pristopa skandinavskih držav "Atlantski avezi" ker je prav ta imperialistična zahteva povračila v skandinavskih državah velik odpor. Komunistični list "Ny Dag" piše,.da ni dovolj, da se Švedsko v borbi za svojo neodvisnost poveže z Norveško, temčev da je potrebno prenehati podpirati politiko dolarja in ameriških provokacij v OZN in da bi morali začeti podpirati politiko miru s Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami. Vladni skandinavski krogi ne morejo ignorirati tega nesramnega pritiska, kakor tudi ne javnega mnenja množic, ki je proti vojni politiki in proti vazalnemu obešanju na zapadne impe-rialiste. Zaradi tega si ti vladni krogi ne upajo javno izjaviti, da Gotovo je,smpH-dg 2 2 2288 so sprejeli ameriške zahteve. Gotovo je, da so služabniki ameriške politike v skandinavskih državah še zelo daleč od ne igre. doblje- Tiskovni sklad Psai lnlns»rt reoratarca IL IZKAZ CALIFORNIA II Cajon: Peter Benedict $11.77. Venice: John Gornik $3.40. COLORADO Pueblo: Joseph Hochevar $4. Somerset: John Dekleva $2. ILLINOIS Cicero: John Korun $5, Frank Ivaniek $2. Gnrnee: John Mesec Sr. 50c. Pero: Po $2: Frank Ravnikar, Matt Vogrich, Joseph Novak. Frank Krultz. Louis Gregorich Sr. Po $1: Joseph Simončič. Joseph Certolich, P. Banich, John Pohar, Louis Vil-nikar, Mike Zokol, Mark Mentl, Christina Nadveanik, Anton Gar-din, Anton Udovic, Anton Reminih. Po Mc: Frank Udvanc. Frank Vi-dfgar, Frank Struna, Mrs. George Bizjak. Mr. John Marulič 30c. Skupaj $24.30. Poslal Joseph Novak Na. Chicago: Antonia Bezek 50c, John Butcher $2. Skupaj $2 50 poslala A. Bezek. ' Chicago: Louis Zorko $2. John Marolt $2. KANSAS Arma: J. Bratkovlch (Ya1e)$l 50 Pa IL Paul Kumer (Breezy Hill) Catherine Novak (Edison). Skupaj $3.50, poslal Anton Shular. West Mineral: Po $1: John Marolt. Frahk Lesjak. Skupaj $2 Poslal John Marolt. MICHIGAN Detroit: Herman Grebene $2. J. Korsic 25c. Skupaj $2.25. Poslal Joaef Korsic. John Rimac $2 Phi-Up Stavar $2. Frank Krcsc $2. Poslal J. Korsic. St Charles: Frank Markel $2.50. MASSACHUSETTS Norwood: Emil Bisdnock $1. NEW MEXICO Gallup: Mrs. John Novak $2. Mary Marinsek 60c, Skupaj $2.60 poslala Mary Marinsek. NEW YORK Anna Krasna $1. OHIO i Burton: John Brescak $1.50. Cleveland: Joe Maslo $5, poslal John Zaic. Andrew Bozich $5 Matt Perovich $4. Mary Felt $2. Joseph Nemahich $2. Dillon Yale: 10c neimenovan. Warrenaville: Anton Turk $1, poslal Frank Volkar. PENNSYLVANIA Baden: Mfctthew Gilicic 50c. Befttleyvtfe: Louis Humar $4.10. Creaky: John Kandar? $1.50. Hermina: Po $2: Sam Debelak, Anton kovačič. Po $1: Matt Maro-vich, John Sever. Skupnaj $6 Poslal Anton Zornik. Houston: Louis Britz $10 00. Imperial: Martin Gorenc $2. Johnstown: Po $1: Frank Meden (Hoydel), Anton Rozanc (N. Brad-dock), Frank Tursich (Bon Air). Anton Rednak (N. Braddock) $1.50. Skupaj $4.50 poslal Frank Cvetan. McKees Rocks: Nabrano dhe 2.T Januar na seji »Federacije SNPJ, Pittsburgh, Pa $24. Venetia: Dr it 90 SNPJ $5. Poslal Louis Lajevic. UTAH Helper: Frank Kosmatin $3. WISCONSIN West Allls: Anton Ujcic $7. Se. Milwaukee: Frank Sedmino* $2. Skupaj $170.52. AGITATORJI NA DELU (Zaradi točnejše primerjave po-samensnih iskasov so vse naročnine itate na podlagi polletnih. Celoletna naročnina je torej šteta sa dve in polletna za eno.) Poročilo sa štiri tedne od I. februar do 28. februar. Anton Zornik, Hermine, Pa. (2 novi) Josef Korsic. Detroit, Mich. (2 novi) Louis Barborich, Milwaukee, Wise. John Pecnik, Fontana, Calif. (2 novi) J. Jež, Warren, Ohio Peter Benedict, El Cajohn, Calif, (novi) Jim Dekleva. Gowanda, N.Y. (2 novi) Frank Bizjak. Chicago, 111. Anton Shular, Arma, Kans. John Sukle, Paonia. Colo. Frank Stih, Sheboygan, Wis. Mary Marinsek, Gallup, N.M. John Kosin, Girard, O. Frank Oblak, Dlllonvale. Ohio (novi) Frank Volkar, Warrensville. O. John Brescak, Burton O. (novi) Anton Tomsic, Oakland, Calif. Mat Malnar, Willard, Wisč. Anton Vidrich, Lloydell, Pa. (novi) Mary Fcls. Cleveland. O. (novi) Antonija Vichidi, Johnstown, Pa. (novi) C. Zaitz, Chicago, 111. Anton Jankovich, Cleveland, O. John Marolt, W. Mineral, Kan. Jacob Pavcic, Strabane, Pa. Josef Torkar. Carolina. W. V. Frank Polsak, Roundup, Mont (novi) 2 Skupaj 120 naročin. SLOVENE RECORDS records 7k COD, pins postage Re happy, polka • llyo-hye-baby, polka My honey Is waadarlng In Tyrol; St. Clair polka Too fat polka; Jolly polka F. Yanlcovfe and his orck Alpine waits J Lamplighter's polka , Village tavsra polka , V Lumber jack — polka I Marianna polka 1 Hit and miae polka P. Zaje and his Polkatesrs Silk Umbrella polka Linden. Trta — walls TlvoH Park Pslka Villsgs Square Polka Red Wine — Polka Edelweiss waits Ernest Benedict Quartet Na Marjane«, Polka Clarica (Clara) Pekla Clevelaaflaki VaMek Male Nocek. Polka J. Perush and his Tav. Band Write for free list of aU new SLOVENE records, the largest selection in U&, by the best glome artists, to: naša j o poleg delodajalcev tudi na unije in posredovalnice za delo. Osnutek predložen državni zbornici v Illinoisu, predvideva določbo po kateri ne bi smel noben delodajalec, unija ali posredo vad na agencija diskriminirati proti katerikoli osebi, ker je ta morda nasprotovala kakim ne-pestavnim postopkom, ali nudila sodelovanje pri preiskovanju in zaslišanju _ pred. zakonojn v Commission) v Coloradu?" Državljani v drugih državah, kjer še nimajo zakonodaje proti zapostavljanju pri uposljevanju, si lahko stavijo isto vprašanje. Najboljši odgovor bodo dali samim sebi in državi s tem, da pod pro zakonodajo, ki ima namen nuditi vsem enake prilike uposlitve na podlagi sposobnosti in kvalifikacij za delo in napredovanje v delu ali službi. 27 14 14 6 6 Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacijo v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot ) Pevski sbor Prešeren — koncert v nedeljo 3. aprila v dvorani SNPJ. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom it. 86 SNPJ — ! praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Društvo Delavec št 8 SNPJ — slavnost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So. Chicagu. Pevski sbor Prešeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Drus it 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Pioneer it 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta« So. Albany ter 26th St Pevski sbor Prešeren — jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave. 10-Inch C-1201 C-1214 c-iao C-110I C-1211 C-1211 T-101 TIH T-U4 R-574 •-$78 PALANDECH'S 516 S.jClark Street, Chicago#5, HL (Konec s 1. strani) propagando seveda. Dolgo je slovela po sveta špijonažna služba kaj-zer/eve Nemčije. Vseskozi do prve svetovne vojne. Hitler jo je preosnovil pod geslom borbe proti boljševizmu. Enako Mussolini, toda Italija ni nikoli imela svetovno zasnovane, izvežbane špijonaie. Prvenstvo v tem pa je imela Anglija. In ga ima tudi sedaj, čeprav Zed. države trošijo v ta namen veliko več kakor pa Velika Britanija. > In Sovjetska unija — ima ona res kaj prida sposobnih špijonov? Prav gotovo jih ima. Ampak ne toliko kot Zod-države ali pO Anglija. Toda nji v prid so komunistične stranke, ki so vse usmerjene vreči na kakršen način že stari red in ga nadomestiti z novim. Zato so pristaši tega gibanja označevani za "tuje agente", in tudi kakega "špijona" se dobi vmes. Poslušalci našeqa radia in čitatelji ameriškega časopisja pane vedo, da tudi oni 'tpijonirajo". Kajti ako hočeta npr. Drew Pearson, Kaltenborn, Winchell itd. kaj povedati, morajo prej o vsem poizvedovati, ali po domače, "špijonirati". V nobeni vladi na svetu se danes ne dogaja ničesar, kar bi bilo skrivnost. So pa seveda stvari, ki so skrivnost — naprimer podatki o oboroževanju, o naših atomskih bombah itd. itd. Spijonom so nedostopno. A vendar vedo o njih vse kar si žele izvedeti o takih stvareh. Toda ako ti povem tajnosti atomske bombe, kaj pa to tuii deželi koristi, če pa nima ne potrebnega materi jala in tih sposobnih ljudi za tako delp? Torej špijon, ki bi ti take skrivnosti izdal, ne bo naši deželi ničemer v škodo. V škodo pa je vsemu na-emu ljudstvu silovita gonja, ki pod hiasJto boja proti špijonaži in "komunizmu" ruši demokratična načela Iti demokracijo samo. * T Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Otroška klinika v Ljubljani bo veličastna stavba V v^fc traktov. Strogp prp*i jugu | »ki izdelki kakor vrata* okna,0 je ugijet^ira* trakt z bolniškimi Izvršujejo se instalacijska po$|sJj#mi, vzporedno temu v dela kot priprava za cbvr&itev ) severno smer je postavljen in realizacijo zgradbe. Vea izkop trakt * stanovanjskimi prostori ter številna pomožna delu so za doječe matere malih bolnikov bila ifvrsenu z udayuiškim de-in osobja, zvezni trakt (front) j lom.' pa vsebuje dnevne in jedilne, Ljubljen prostore obeh traktov. due 24. januarja 1949. Prednji južni trakt ima v pri-1 SANITETNA ARHITEKTURA; tltčju sprejemni oddelek, kjer j (Podpis) vrši zdravniški „ , vrsi zdravniški pregled ma-1 log. areb. l'latner Jože Sans je dobil iz urada sani-i Jugoslovanski pwnik TOPU- lega bolnika ter odredi hospitali- ' ' " tetne arhitekture v Ljubljani SKO je 16. februarja odpeljal | zacija. Ob proširni hali, kji pred- Ta opis je spisan v tehničen l^robenopis stavbe L) EC JEG A | iz newyorške Uiko večjo količino I g ta vi j a zvezni promet^ vozel"zJ PiS^uJlK tSa DOMA, kakor tam kličejo novo aparatov, strojev m sanilarne glavnim stopnjiščem, se na za-1 večkrat in si v mislih poslopje otroške klinike, za opre- opreme za novo kliniko- Vse je, hodno stran oddeli uprava, pror mo katere smo pod okriljem bUo nakupljeno iz sklada otroške to severu dnevni in jedilni pro-Sansa v Zedinjenih državah klinike. stori osobja, proti vzhodu zbrali poseben sklad. Poleg opi- Tehnični opis Dečjega doma sa smo dobili tudi fotografije in( v Ljubljani je sestovil inž, arh. kompletne plane o zunanji in putner Jože in se glasi: notranji urediviti te mladinske bolnišnice, ki bo pa preje omenjeni sprejemi oddelek in osebna le bolnikom namenjena kuhinja. te mladinske Novi ^ y Ljubljani, Prvo nadstropje tega trakta po izgradnji Y)o zamenjal stari Dečji dom, ki J« namenjeno oskrbovalni enoti ena izmed najmodernejših v Ju- danes domuje v slabih prostorih otrokom od 1-3 let. Na južno goslaviji. | $t)ran|)ng| poslopja obstoječe stran orijentirane bolniške sobe rjajnovejse informacije nam Ljubljanske bolnice. imajo po 5-6 posteljic ter imajo je preskrbel naš častni predsed- Dečji dom je ustanova, ki da- sončno teraso, tako da nik Louis Adamič, ki se baš te je zaščito zdravstevno ogrože- boUliki na soncu v ne- tedne mudi v Sloveniji in ki si nim dojenčkom in otrokom do P°*r«dnji bližini svoji bolniških •v sob pod nadzorstvom strežnega je osebno ogledal novo stavbo. 3. let''starosti. Februarja 1947 Glede poslopja nam sporoča, da je buJ postavljen in določen pro- osobia- Na severno stran bolniš-je zidava v bistvu končana. Po gram za gradnjo, ki je bazirala kega trakta so nameščeni porab-obliki sliči mali črki u', ima pod- na načelu dati zdravstveno ogro- nostni prostori kakor umivalni-pritličje, pritličje ter dve nad- ienemu otroku za čas njegovega ce' koP®lnic*' ^ajna kuhinja, strqpji (3 stories and besement). zdravljenja v ustanovi mnogo Stene so pod streho in večina j sonca, svetlobe in svežega zra- prostor za umazano perilo, pro- 10 Si v mislih predstavljati celotno zgradbo. Adamič je morda pravilno postavil svojo sodbo, ko je zapisal v svojem poročilu: Ko bo ta stavba dokončana, bomo lahko . vsi ponosni nanjo! Slovenija in drugi deli Jugoslavije so dsnes velikansko mravljišče. Gradi se in dela s polno paro. Star obris izginja, oblikuje se nov. Pridno ljudstvo si ustvarja novo domovino, gradi po svojem načinu in potrebi. Očividno sledi svojemu programu, ki izvira izza časov osvobodilne l^orbe. in se ne ozira na kritične resolucije in napade, ki prihajajo izven jugoslovanskih meja Slovanski Amerikanci smo po svojih močeh "in na svoj način fTffrfJTTTfffTffrrjfiffffmffrffTfvi yyy?ryyf y? yyyyyvfffrrv?vvvvvvvvvvv?vv?vn SLOVENSKA KNJIGA stor za čisto perilo ter sanitarni pcmag/sU ljudstvu v stari domo- okenj je že vzidanih. Delo pa je ka. Poslopje mora bitiobkrože- Prostori Posamezni tu omenjeni vini, Naš največji mazalni zaostalo zaradi zakasnitve raz- ^ z vrtom s travo in peskom Pr<*ton so vezani po potrebi s prispevek ie bil v obliki reiifue nih cevi in predmetov, ki imajo namenjenim malim otrokom, *uhini° al» pralnico ali shram- akcije pod okriljem SANSa.; biti vzidani v stene ali položeni medtem ko bodo dojenčki uži- banu P° dvigalih, odnosno z me- JPO^SS, Ameriškega odbora za pod tla. Našim listom smo po- vali blagega sonca in zraka na tava^nimi J****- Zahodni del bol- jugoslovansko poo*K\ in drugih slali matrice slik, ki kažejo pri- terasah. V vseh prostorih insti- mike«* trakta je namenjen ta- organizacij, Sobodno igra važno bližno eno sedminko celotne tucije mora vladati najstrožja kozvanemu ®kspektančnemu vlogo pri dokončni izgradbi Dec- Write. higiena in zdravniška čistoča V se zdravniško opa- jega doma sklad otroške bolni- obliki stroge gojitve sepse in zu}e}° W ^M0 sum iia šnice. v zdravljenju jetičmh pa antisepse (odpravljanje bakte- mfefcll®ko bolezen. Ta oddelek bo pomagal poseben sklad za predstavlja popolnoma samo- nabavo dragih zdravil (strepto- Dečji dom bo le ena izmed številnih bolnišnic in klinik, ki bodo izgrajene v okolišu stare rije). šent pet rs ke vojašnice, ki jo ru-! 2e sam program postavlja na šijo. Ves prostor bo izpremenjen zgornjih načelih določeno razde-v park, ki bo obsegal 58 hekta- litev poslopja s strogo ločitvijp rov (143,26 akrov). Tu boj dojenčkov kot najnežnejših pa-'Zdravstevni center' slovenske cientov od starejših otrok. Dom republike. Izdelan model celo- obsega prostore za 15t otrok in tnega projekta kaže. da bo ne- sicer dojenčkov ip SO otrok kaj poslopij 10 do 12 nadstrop- od 1-3 leta (ter za matere do-nih. Večina teh bo izgrajena v jenčkov ter vse bolniško in tekoči petletki. Stare bolnišnice zdravniško osobje.) bodo polagoma izginile, kajti ne Na podlagi programa je bU odgovarjajo več modernemu izvršen projekt, ki predvideva zdravstvu in potrebam. blokovno zgradbo, razčlenjeno stojno štatijo z vsemi potreb- mycin itd.). Ds se tudi ljudski nimi stranskimi prostori. zastopniki hvaležno'spominjajo' Drugo nadstropje bolniškega naše pomoči, spejčuje gpvor' traku vsebuje oskrbovalno eno-j ljudskega poslanca drja, Boži-za dojenčke. Poseben sistem da rja Lavrica, ko je 1* febru- HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN I GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER | American Oatpost (cloth) ............ By Upton Sinclair. A book of reminiscences, .................$1.50 America's Way Out By Norman Thomas. A program for democracy. (cloth) ................................................................................................$2.00 Ancient Society By Lewis H. Morgan. Researches in the lives of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization, (cloth) ................................................................................................SI.15 Between Two Worlds, Upton Sinclair. A new novel, 859 pages, (cloth) ............................................................................................... $2.00 Cry for Justice By Upton Sinclair. An anthology of the literature of social protest, (cloth) .....................................................................$1.25 Deba, His Authorised Life and Letters By David Darsner, (cloth) 75c ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, By F. J. Kern, (doth)........$5.00 Ethics and the Materialist Conception ef History, (Cloth) ...............;................................................... By Karl Kautsky, ............................80c FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the comiag and the meeUng of scores of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful American continent, (th) .........................I4.,.,........Tf**i >Dn r Hin um it.u r r. World's End, A novel by Upton Sinclair, (cloth) ............................$2.00 The story at Deb's lil« in prison. ..............................*1,Q0 Jem in Murnom-Aleksandrovim. Vse poslopje je dvonadstropno pesnika in prijatelja mladosti. To je kratek v pregled življenjske poti človoke Ivana Can-karjo, njegovega dele ne moremo ločiti od njegovega življenja. To življenje se je končalo pred tridesetimi leti, a njegov duh bo pritličjem in kletjo ter ima 9,3*3 kvadratnih metrov zazidane ploičine. Do danes <34. januarje 1949) je poslopje zgrajeno v surovem stanju ter so vzidani vsi mizar- živel neumrljiv še med daljnji-mi potomci našega zaroda in njegovo ime le neizbrisno zapisano med prvake naših duševnih velikanov, zapisano kot ime našega največega slovenskega pisatelja. Njegova umetnost stojubrezpor-no na svetovni višini in Cankarjevo ime je znamo daleč izven slovenskega ozemlja pri vseh kulturnih narodih. Njegovo najznamenitejše delo "Hlapec Jernej"—upodoba trpečega in tepta nega človeka in naroda v borbi proti krivici — je preveden v skoro vseh evropskih jezikih. Vse njegove drame od4 'Hlapcev" do "Kralja na Betajnovi" ter njegove tako globoko občutene novele od "Kurenta" do "Martina Kačurja"' in "Upe Vide* ter njegove politične in kritične spise lahko štejemo v zaklad svetovne literature. S ponosom gloda slovenski na* rod na tega svojega velikana, in oblikovalca slovenske besede in 7 slovenskega duha, glasnika na-| Z ših dni. Najbolj bomo častili Jufloslavijo V dobrih njegov spomin, najbolj bomo . ^ Lii x. * spoštovali njegova dela, če bomo' »rgOVSKm OOVIOSCf jih zvesto hodili po stropinjah, kij Poljska npublikM ' je ,eto6 StVar ^ Sovjetsko zvezo zelo J Pl^ f? fc°rbe z* ugoanotrgovsko pogodbo Iz-nejšo bodočnost delovnega ljud- ^ava b£L ^ U stva TU rncnirnn neoU . . , ® \ . I od lanske, ter kjo milijonov , izvažala v stva, za resnično svobodo zatiranih ljudstev. vseh Dr. John J.Zavertnik TOYSICIAN 1714 WEST and S URO (CON ttth STREET Tel. Cftawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:3* te 4 P M. (Except Wed., Sat and Sun , • :3ft to 8:10 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun / R« ttlS Se. Rldftwav Ave. Tei Cftawford 7-8440 11 no iMwri yJ flaU AtTntin 7-5700 ■f višja dosegla 71,5 rubljev. Poljsko bo Premog, železniške vagone, kovine, baker in tekstiiije, Sovjetska zveza pa na Poljsko bombaž, železno i n manganovo ruda avtomobile, traktorje, kmetijske stroje, proizvode nafte in kemikalije. Poljaka je podpisala letos tudi novo trgovsko pogodbo z Jugoslavijo. »Stanovanje, lu je brez kqji*, oznanjuje vetiko praznoto v svo-Iji opremi.—Katheleen Mahon r A Yugotlov Weekly Devoted lo the interest ol the Workers ' » EDUCATION Till #\T l a ti li^ ORGANIZATION e m^J s/ f 11 I'; I /1 H I CO-OPERATIVE - OFFICIAL OftOAN OF i rv i t * * % j i r \ rv pjv > COMMONWEALTH J. S. F. and Its Educational Bureau JL JLVV/ JUAJ JL JL JLAVJUV/ NO. 2155. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., March 9, 1949. VOL. XUV. GOOD NEWS FOR BOOK LOVERS. PRICES SLASHED Mayor Ziedler Challenges Nation to Produce for Peace Milwaukee's Socialist Mayor Frank P. Zeidler last week challenged the nation to produce (or peace as it has for war. At a conference with Leon H. Keyserftrrg, vice-chairman of the President's Council of Economic Advisers, Zeidler proposed a nationwide continuous six year program of public works which, he said, might well become "the core of peacetime prosperity." In effect, the program suggested by Zeidler would be an extension on a country-wide scale of Milwaukee's public improvements program. Under the Milwaukee plan, public improvements for a six year period are charted and an additional year's work is projected as each year's work is completed. Pointing out that such a proposal would afford a means of meeting unemployment if the present layoffs in industry increase, the Socialist Mayor stated that a Federal program should be based on a "list of needs prepared by urban and rural branches of government, by States and by the Federal Government. In addition, the permanent improvement needs of areas, as distinct either from piunicipstfities or states, might be included." "Express roads, new housing, sewerage and water systems, airports, soil conservation, reforestation and similiar public works." he said, "can be analyzed for immediate and long-term scheduling. As one year's program is carried forth, another year's work, six years hence can be projected, so that at all times a six-year objective is in front of our nation." He recommends the six-year period, he continued, only because Milwaukee has found it a convenient span for planning. Federal Housing Aid Testifying before a Senate Banking subcommittee the same day. Mayor Zeidler pleaded for federal aid in the construction of homes. Milwaukee building records show, he asserted, that the number of dwelling units built in the city during the last forty years has been nearly 90,000 behind the number 6f new families. "Federal aid must be forthcoming," he added, "for both low-rent and middle-income group housing. The low-rent group need must be met with Federal grants, the middle-income group through cheaper loans." IT'S UNBELIEVABLE! PRICES ON ENGLISH BOOKS REDUCED FROM 25% TO 50%. IF YOU CAN'T BELIEVE IT, SEND IN AN ORDER AND WEIL PROVE IT TO YOU Why don't people buy more books? That is what I always wandered. But then it dawned on me that the price of the books must be too high for most people to afford. The only thing that I could do (something has to be done to improve the financial condition of PROLETAREC) was to slash prices. The last time I altered the price list, I did it by cutting a dime or two here and there. But THIS TIME I unleashed full fury, and really butchered up the list. The books have to go, and that's all there is to it. It's either the books go, or PROLETAREC goes, and of course, you know what our decision is in a case like that. Most dollar and a half books have been cut to one dollar; and most dollar books have been slashed to fifty cents. The biggest single price reduction in the entire lot is on the book or UBOB McCormick Gets Peronisto Medal We see by the papers that President Juan Peron, who killed freedom of the press in Argentina, has awarded the Peronista medal to Col. Robert R. McCormick, publisher of the Chicago Tribune. There are rumors that Peron wants a loan from the United States. In that connection it's worth recalling that back in 1946, when Congress was considering the British loan, the A M. A War Chest Chicago Tribune did a lot of squawking about Americans who accepted decorations from the British government. Commenting on the award of medals to Winthrop W. Aldrich and William L. Batt, the Trib on July 3, 1946, had this to say: "In dealing with Americans in positions of power and influence, the British have learned to say it with ribbons. It's about time Americans caught ontd this game and realized that any one who accepts a foreign decoration is suspect.'* —Chicago Sun-Times. Doctor's Lobby "Buys" w California Newspapers to Smear StateHealth Insurance A startling story of how the "Doctors' Lobby" put cash on the barrelhead to buy support of newspapers for a fight against health insurance came to light last week and from an unexpected source. A radio commentator — Don Hollenbeck, who pilots the pro-grom, "C.B.S. Views the Press" —told the details the other day. •Hollenbeck obtained a transcript of discussions that were held at a nationwide conference of the secretaries and editors of state medical associations. A California delegate at that parley told how the Medical Association of his state licked a health insurance plan sponsored by Governor Earl Warren, Republican. Here are the direct quotes from the delegate: "We have 700 newspapers in the state, a great many of them small weeklies. Never before have we been able to get any real support from the newspapers because the answer constantly came back; 4Why should we give the doctors aay support when they don't advertise?'* "We now hsve an answer to that. We went to the California Newspaper Publishers' Association and said: 'Gentlemen, we are going to spen^ a lot of money with the newspapers. We are going to advertise In every one of the 700 newspapers.' "Each of the 700 newspspers in the state received a minimum of 100 column inches of advertising in a period of 12 months. We found thst the response from editors^ in publicity, has been far beyond anything we expected when we started. the campaign." In short, every newspaper in California, gave columns of news space to publicity 1»and- outs smearing Warren's health insurance bill — in return for the money turned over by the Medical Association for advertising space. Advocates of health insurance, on the other hand, were virtually "blanked out" when it came to geting their side in print, because they couldn't match the "slush-fund" of the medicos. It's rare, said Hollenbeck, that anyone "so boldly admits that editorial favors — publicity — had been bought with advertising," but there are the facts in black and white. Who planned this scheme of "bribing" the press? It was. the commentator explained, a "go-getting" public relations firm of San Francisco, known as Whit-aker and Baxter. That's significant because it's the very firm which the American Medical Association, the national "Doctors' Trust," has hired to conduct the campaign against Federal health Insurance, advocated by President Truman and backef by organised labor. An the A. M. A. is raising a $3,500,000 "war chest" — through a $25 per head assessment on 140,000 members—to finance the drive. That means the A. M. A. will hsve millions to spend on newspaper advertising. It's a foregone conclusion thst most of the nation's newspapers will repay the A. M. A. with oodles of free space for publicity "smearing" health insurance, just as the papers in California did. So, if from now on you see the press filled with propaganda picturing health insurance as a dire menace te the nation, you'll know It has been bought and fop- Labor-Owned Radio Station Dedicated To Memory of FDR New York City—The first laSor-owned radio station in the metropolitan area, one dedicated to the memory of President Roosevelt, will open officially in April by the International Ladies' Garment Workers' Union. The station, which will broadcast on an FM frequency, will be called WFDR. It will be located in the heart of the city's radio district and will utilize the vacated FM facilities of WOR, New York outlet "of the Mutual Broadcasting System, which is building another station in New Jersey. Under a lease granted by the Federal Communications Commission the ILGWU nationally has 49 percent of the station's stock, while New York unions, among them Local 802, American Federation of Musicians; the Hat, Cap and Millinery Workers Union and non-profit groups like the Co-Operative League will purchase the remaining stock. A Satisfactory Explanation A young lady, finding herself stranded in a small town, asked an old man at the station where she might spend the night. There ain't no hotel here, but you can sleep with the station agent." "I'll have you know I'm a lady." "So is the station agent." Who? A German news reel was being shown 'in a Norweigian threater during the war. When a picture of Hitler appeared a woman shouted from the audience; "Who is that?" The light was immediately switched on and a man came on the stage and demanded: "Who was that?" The voice from the audience replied at once: "So you don't know him either," . A little though~aad a Utile kiad-neai are ettta worth more than a great deal ef money—.Raskin. "My A m e r i c a" which we knocked a dollar off of. To some of you this may sound like a fantasy, but all I ask is for you to send in an order, and I'll show you that we are sincere, and the startling reductions, although unbelievable, ARE real. Of course, if you've ordered any books from us at all, you know that you get prompt service. Books are always sent out the same day that we get the order. Compare these prices With the old ones On page 5 New, Unbelievable Price: American Outpost, $1.00. . America's Way Out. $1.50. Ancient Society, $ .75. Between Two Worlds, $1.50. Cry for Justice, $ .75. Debs, His Authorized Lives and Letters, $ 30. Ethics and the Materialist Conception of History, $ .25. From Many Lands, $2.00. Grandsons, $1.50. Goslings, $ .50. Hundred Per Cent, $ .50. Jungle, $ .50. King Coal, $ 50 My America, $2.00. Money Changers, $ .50. Mammonart, $1.00. Oil, $ .50. Profits of Religion, $ .75. Roman Holiday, $ .50. Robert s Rules of Order, $ .50. Science and Revolution, $ .25. The Wet Parade, $ .50. Walls and Bars, $ .50. World's End, $1.00. DOCTORS REJECT PROPOSAL Opposition to the American Medical Ass'n battle against compulsory national health insurance came from rear echelons last week when Brooklyn doctors rejected an AMA proposal for a $25-per-individual assessment to finance its campaign. Also voicing opposition to AMA's counterplan to the President's program. the Kings County Medical Ass'n vetoed a 12 point plan setting up a Dept. of Health headed by a cabinet-ranking doctor. Previous to this rebuff, AMA had announced it planned a 13,500,000 war chest to fight the federal plan. The following is a reprint of a letter received recently by PROLETAREC from the Uni-veriity of Illinois Library: Dear Editor: This is a letter addressed to our friends who have been sending us their papers in the past year. Many of them have had us on their mailing list for many years before that. As a result of this co-opera-tion, the University of Illinois Library now has a very valuable collection of newspapers, which are available in more than 30,000 bound volumes. The people of Illinois have permitted the University to invest over $100,000 in this collection since about 1910. This figure represents roughly the cost of binding, but does not include the cost of storage or that of servicing the collection. We shall before long put all our papers on microfilm, which will not only reduce our storage pro-lems greatly, but increase the relative permanency of the collection likewise. The aim of this letter is to give you this short report on the value and size of the collection and to thank you for co-operating so faithfully in maintaining it by sending us your paper regularly. Sincerely yours, ICKO IBEN, Newspaper Librarian and Archivist. Pat Wins Three tramps had boiled a chicken and were arguing how to divide it. One suggested they should toss a coin. "Heads," called Sam. Tails," called Tom. "I'll take what's left," said Pat. Shoe's On The Other Foot Somehow, those newspaper editorial writers who talk so learnedly about "union irresponsibility" never seem to be much interested when a clear-cut ca*e of corporation finagling comes to light. When a union of 200 members goes on strike, any editorial writer worth his salt can talk knowingly about "loss to the entire community." But when a corporation destroys 10,000 jobs, permanently, that always seems to be just "the normal workings of our free enterprise system." Thus, we haven't seen very many angry editorials about the speculative activities of one Mr. Royal Little, who closed down his Textron, Inc., plant in Nashua,*N. H., last September and left thousands of workers jobless. There hasn't been much criticism of a loophole-ridden tax law which allowed Mr. Little to keep his speculative profits in "charitable trusts," free from the inroads of normal corporation taxes. A Senate committee headed by Sen. Tobey (R., N. H.) has investigated Textron's monkey business and put the blame squarely where it lies—on corporation irresponsibility and on weak-kneed tax laWs. Pres. Emil Rieve of the CIO Textile Workers Union is justifiably angry at what Textron's irresponsible policies have done to the lives of thousands of Nashua textile families. He's also correct when he says a "remedy must be found, not directed at one company alone, but the thousands of others which have adopted the same methods, or which might do so in the future." Every man has his devilish moments.—Ltfvater. ' GUEST EDITORIAL "How long have you tag here?" "Ever since the boas threatened lo fire me " NAM Goes All Out In Reports To Sell Capitalism (From the . INDUSTRIAL WORKER) As never before the business, menu with their left hand, dur- REFLECTIONS FREEDOM! Under a headline, "New Haven Lays Off 1,150," the New York Times continues with the follow* ing sub-head ing: Repair Shop Workers Freed, Effective Wedaeeday." Freed! Well, Mr Wage-earner, if unemployment is freedom, where do you prefer to live, in the land of the free or the home of the 1 V By Raymond S. Hofses THERE 18 A*Trite saying: "A radical stands for something. A conservative also stands for something. But a liberal stands for anything. If the above paragraph is correct, then it must be that the American people are the world's number one liberals. i I reached that conclusion this week when I read the pronouncements of the 63rd annual convention of the Patriotic Order Sons of America of Berks County, an area in which our own city of' Reading Is the "capital." The "Sons," according the convention— PAYOR continuation of the House Ua-American Activities Committee. PAYOR universal military traiatag. OPPOSE world government. OPPOSE aatloasl health legielatton. OPPOSE federal aid to edaeatlea. And the newspapers report that they took their stand unanimously. AT THIS TIME I am not writing to discuss the merits or demerits of the matters upon which the Patriotic Order Sons of America took their Unanimous stand; they may be good or they may be bad. j 4'1 However, I do point out that the stand taken at the convention was altogether at variance with the way the majority oif people voted last November. What the Sons ot America are for. President Truman and the Democratic Congressman from Berks are against. What they are against the people they elected are for. This issues in this case should have been plainly understood throughout the recent election cam-psign and on the day the vote wes taken. The one exception is on the matter of universal military training. President Truman also favors that. But the Congressman whom the "Sons" helped to elect, whatever he thinks now or may do in the immediate future, has a long record of opposition to peacetime militarism as a former member of the Socialist Party. I SUBMIT THAT one has a right to expect consistency on important matters of state—at least on a short-term basis. But what is consistent about people who upeet trends to elect e set of officials in November and. less than four months later, write a platform of their own which is so utterly hostile to whet they voted for? What did they mean in November? What do they mean today? What will they mean a week from now? class is trying hard to convince its victims that what it does is good for them. Radio blurbs, full page ads, and now a concerted campaign in the dry-goods stores. In Chicago, Wieboldt's advertise over the radio each morning to come to see their democracy center, to see how democracy works with the "Pick and Choose" system, to compare prices there with prices—not at that lousy competitor down the street—but in those other countries that are not run by the NAM. It's a strange yardstick they ing the feeling of war-time prosperity, they picked it up with their right hand, and after the ceiling was taken off prices, began picking it up with their left again. She further elucidated the mystery by pointing out that when the menu was held in the left hand, the eye traveled down the column of prices, and the selection was based upon price; when held in the right hand the selection was made according to preference in foods. She observes that the freedom to pick and choose today is exercised with the menu held in the left hand, propose, this of price. All of us which is ihe wron« w*y to surely can recall that it isn't so Plck and choose, long ago that various mass-pro- Another peculiarity of the duced Mexican gadgets from current campaign to sell capital-dollar Watches to safety razors ism to us and identify it with were being dumped and sold .at democracy and freedom, is that lower prices in Mexico and England is attacked about as points south than they were vehemently for "socialism," as being sold here. If we are to Russia is for "communism." It adopt the price yardstick to is probably needless and futile measure the way people con- to point out that there is neither duct their affairs in different countries, and give the palm to where the dollar buys the most, then these vsrious dictatorships in which watches and safety razors produced in America sold the cheapest, must have had the best economic, social and poli- communism in Russia nor socialism in Britain, but the exploitation of the working class under the direction of some politicians in both places. But tnat phase might arouse the concern of the Un-American Committee to Investigate any possibility thst tlcsl regimes. To csrry the ar- this is communist intrigue to gumen t further, those countries1 divide the slliance of the west-that try to "undermine our bus-. em world. I lness' by underselling American manufacturers, must according to this premise, be countries that we should envy—and forget what misery and degradation those prices can reflect. Or if we judge it by the chance to pick and choose, what if, you chooee what you can t afford, or can't get? Do people live crowded in these houses becsuse they choose too? The waitress hsd the system of pick and choose down pat when she obeerved thst during depressed times customers picked up the When it comes to identifying all this hooey with "American* ism," there sre some historic and geographic difficulties. The system of capitalism, the price system, the system of production for sale, is a foreign importation If there is an "American system" it must surely be that of the Indians who certainly did not go hungrier when there was to much. Capitalism is not only a foreign importation, but it is one without which we could fare much better. » f| C f f t '