foîtm'T!» pUfaTi» t gotovini ŽIVLJENJE IN SVET 1 Q L 9 U BL9ANA 3 2 lev. 15 10. aprila Knjiga 1U «STLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava y Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorclj: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani. VSEBINA àt. 1$: Motnje človeške duše. — Dr. Vlad. Travne r: Vampirji in vampirski procesi (nadaljevanje). — Dr. Alojz Turk: Fran Jeriša ob stoletnici Goethejevega rojstva. — Snov ob nizki temperaturi. — H. M.: Tehnika letala. — Jezikovni paberki. — Dogodki v slikah. — Ivan Podržaj : Bedakova os veta (nadaljevanje). — Granada, prestolnica kalifov. — Iz kraljestva vžigalic. — Spanje kot regulator zdravja in značaja. — Iskalci biserov na Borneu. — Fotoamater. — Atene. — Ljubezenska skrivnost Marije Antoinette. — Humor. Ljubezenska skrivnost Marije Antoinette Že več ko sto let zanima zgodovinarje velike francoske revolucije vprašanje, ki je tako rahločutno in tako zelo človeško, da kar nič ne spada v glave učenjakov, ki med oruimenelimi papirji stikajo za dejstvi in letnicami minulih časov. Gre namreč za to: Ali je Marija Antoinette, hči habsburške Marije Terezije in žena francoskega kralja Ludvika XVI., imela, intimne ljubezenske odnose s švedskim grofom Axelom Fersenom, ali ne? Se lani je francoski rojalistični zgodovinar Emile Raumann izdal knjigo, v kateri odločno zagovarja zakonsko zvestobo nesrečne kraljice, ki je umrla pod giljotino. Zagovorniki bourbonske dinastije, ki ima v Franciji še vedno ognjevito zveste pristaše, se trudijo, da bi obvarovali lik Marije Antoinette neomadeževan, legendarno čist in lep. Nihče ne more tajiti, da je kraljica Marija Antoinetta imela ljubezensko nagnjenje do Fersena, ki je bil izreden lepotec, tip moža — severnjaka. Pač živo nasprotje n j encimi soprogu, kralju Ludviku XVI., debelušastemu filistru, ki je v zadevi zakonskih dolžnosti kazal prizadevno podjetnost, a obenem nič manjšo — nemoč. Za to ljubezensko znanje govore potemtakem dokumenti, toda kdo more dokazati, da je Marija Antoinetta dala Fersemj vse, kar more ženska dati ljubimcu? Debela skladovnica kejig že. obstoji o tem vprašanju; nad njim se razhajajo pota, ločijo svetovi. Zopet gre za spor med zgodovinsko resnico in zgodovinsko legenda Spor, ki je tem težji, ker se tiče intimnih skrivnosti dveh nedvomno se ljubečih človeških sire. Sloveči nemški žiivljenjepisec Stefan Zweig jsiamski dvojček« neke sovražnice, ki je zaljubljena v istega moža kot ona in jo iz ljubosumnosti zasleduje. Ker ima njena »siamska sestra« čisto drugačen okus kot ona, izrablja to in jo muči tako, da mora živeti na način, ki ji je oduren. Bolnica je zato »proti volji« popivala, se klatila cele noči po mestu in se vdajala z grozo, toda ne brez neke tajne naslade, najodvratnejšim razuzdanostim. Često najdemo ljudi, ki se čudijo svojim čudnim mislim, ki niso njihove, temveč tuje. Misel, ki nastaja v njihovih možganih, ni njihova. Ona je samo sugestija, prenos tuje misli. In kakor drugi mislijo z njihovimi možgani, tako tudi govore z njihovimi ustmi. Polaste se njih volje, poslužujejo se njihovega bistva kot nekega neodpornega in ubogljivega orodja, prisilijo jih, da delajo neumnosti in jih včasi navedejo celo k zločinom. To so duševne blodnje tujega vpliva, ki jih je tako pogosto najti. Sem spadajo tudi tako zvane zablode obsedenosti. Človek pravi, da je last hudiča ali pa poln Boga; oba pojava sta enako nevarna za javni red in varnost. Tudi na naš značaj bistveno vpliva ta notranja občutnost in od nje prihaja naša dobra in slaba razpoloženost, naše veselje in naša žalost. Naša obča razpoloženost sicer brez dvoma zavisi od dogodkov, srečnih ali nesrečnih izkušenj, ki jih imamo v življenju. Prav tako pa je tudi res in najbrže še bolj res, da prinesemo že ob rojstvu s seboj neko osnovno duševno stanje, bodisi optimistično ali pesimistično, ki se razvija vedno bolj in jasneje, čim dalje gre pot našega življenja. Taki dogodki ne ustvarjajo značaja, temveč ga samo razkrivajo. In zares nam pošilja tajinstveni »ner-vus simpaticus« preko te občutnosti iz naše zavesti in podzavesti v njemu lastnem jeziku, ki je našim čutom nedostopen in ki ni pod vplivom nikakih okoliščin, njemu lastna poročila, ki niso um-stvena, temveč intuitivna in obstoje sama v sebi. Podvrženi smo brez svoje volje temu skrivnostnemu vplivu, ki zveni kot neka tajna glasba, zdaj očarljiva, zdaj obupna in katere ubranost nas zagrabi, pronikne in obvlada. Kajti ni je reči, na katero bi človek imel manj vpliva kot ga ima na svojo najbistvenejšo, najglobljo notranjost. Naš razum nam pri tem ne pomaga mnogo. Vsa ta doživetja se ustvarjajo drugje in globlje, v koreninah vegetativnega bitja, v onem okultnem svetu, kjer vlada skrivnostni simpaticus, v naši notranjosti v najprimitivnejšem smislu besede. Tam je naša rezonančna škatlica, ki po svojih posebnih zvočnih vilicah urejuje naše globoko čuvstvovanje ter mu vtiska svoj ritem in svojo barvo. V tem brez dvoma leži tudi eden izmed velikih vzrokov, zakaj se ljudje tako težko razumejo in spoznavajo. Življenje poje v vsakem drugačno pesem. Čeprav žive leta in leta skupaj, se često slabo poznajo. Res je, da stoje drug poleg drugega ob skupnem velikem koncertu življenja, ne slišijo pa onega tajnega, neprestanega in tajinstvenega spremljanja enega in istega notranjega orkestra. Po teh abnormalnih občutjih, ki jih ni mogoče zagrabiti in zabeležiti, se razlikuje zlasti duševno stanje melanholi-ka. Življenjski polet v njem hira in zamira; često se celo preobrne in umakne močnejšemu protitoku uničenja in smrti. Zategadelj je smešno in brezplodno pregovarjati melanholika ter z nazornimi navodi vzbujati v njem občutek za življenje in čut za lepoto sveta. On tega ne občuti, ker po svoji notranji naravi ne more občutiti. Med množino motenj naše notranje narave se je izoblikovala neka posebna skupina, ki ima najrazličnejše praktične posledice in M ji je zdravniška veda dala ime »notranja zoopatija«. Bolnik je prepričan, da v njegovem telesu živi neka žival. Često miš, pajek ali hrošč v možganih; pogostejše kak plazilec (gad, modras, belouška) v njegovem črevesju; tu pa tam tudi kaka dvoživka (žaba ali krastača). Normalno ali nenormalno gibanje črevesja mu vzbuja občutek, da se žival plazi ali skače. Občutek se pretvori v bolno in v trajno prepričanje, ki ga ni mogoče ovreči. Zgodi se, da zdravnik napravi pogreško in fingira operacijo, simulira kot bi bil odprl trebuh kloroformiranemu bolniku in izvlekel iz njega žival, ki jo zmagoslavno pokaže bolniku, ko se je prebudil iz omotice. Kljub tej protisugestiji z veliko inscenacijo se abnormalni občutki in bolna tolmačenja, izvzemši prav redke izjeme, nadaljujejo. Bolnik često trdi n. pr., da je odstranjena žival utegnila biti samica in da je pustila mladiče; dajmo mu kakršnakoli že pojasnila, venomer bo zatrjeval, da so živali še vedno v njegovem trebuhu, ker jih čuti. Postane nezaupen in če je iz tuje indi-skrecije izvedel za komedijo, se čuti prevaranega in napade zdravnika. Pri cenostopatiji gre za neke vrste halucinacije. Bolnik zatrjuje, da je njegovo grlo zaprto, založeno s tako ko-ščico, ki se je res v njegovem goltancu ustavila, katero pa so mu takoj nato izvlekli. Pregled za pregledom, ki se je izvršil na njegovo zahtevo, posnetki z Rontgenom, najmodernejša preiskovalna sredstva, vse skupaj ne more najti nikake stvarne izpremembe. Zaman ga zdravnik prepričuje, da mu ni ničesar; on čuti, kako mu oteka grlo, opisuje, kakor bi videl, kako se mu dela oteklina in hrapavi koža. Sicer ne trdi naravnost, da je bolezen smrtonosna, toži pa, da je neznosna, in če tudi mu ne povzroča hudih bolečin, ga drži v večnem strahu. Drug bolnik zopet tarna da mu je del pljuč zgoščen, nepropustljiv, za dihanje nesposoben. Tudi tu rentgenske slike ne pokažejo ničesar. Bolnik pa, prav kakor prejšnji, z neko značilno vztrajnostjo analizira občutke s pojmi zaznave. Vedno opisuje te neorijemljive motnje duševnega sveta, kakor bi jih videl ali otipal, kakor bi bile omejene v prostoru in dostopne preiskavanju naših čutov. Večkrat pa se take bolne predstave razvijejo v neko morečo bojazen, oziroma bolje: v fiksen strah, neizpodbitno vero v težko, največkrat smrtonosno bolezen, skratka torej v neke vrste hudo hipohondrijo. Tesnoba ob srcu bo takemu človeku takoj vlila strah, ki mu ga nihče ne bo mogel pregnati, da se mu bo srce ustavilo. Najmanjša zvijanja v spodnjem delu trebuha ga navdajajo s prepričanjem, da je težko obolel za vnetjem slepiča. Skoraj vedno bo našel zdravnika, ki ga bo s svojim prepričevanjem omajal ali pa s svojimi tožbami preprosil, da ga bo operiral. Če se bo potem, kar je zelo verjetno, znova pojavljal ta občutek neugodja, odnosno, če se mu stanje še poslabša, bo smatral, da je bil prevarjen in dotični, ki mu je hotel pomagati, bo postal njegov osebni sovražnik. Ostane še neka vrsta občutnih motenj, ki bi jih morali imenovati z besedami, ki so si na videz nasprotna: bolna zaznavna občutja. Tu pa tam zaznavamo v notranjem svetu kakor v vnanjem neko ozračje ali podnebje. »V zraku« je veselje ali žalost, sreča ali nesreča. Tak bolnik ima n. pr. vtisk, da je vse izven njega čudno in grozeče. Predmete vidi samo kakor skozi kopreno; ž njimi ne občuti več normalne zveze, ne spozna več njih običajne stvarnosti. Vidijo se mu kakor da ne bi več obstojali sami za se ali pa za njega tako kot poprej. Te vnanje občutne motnje zelo pogosto najdemo v začetku melanholičnega stanja z nekim posebnim odtenkom, pa tudi v prvem razvoju nekaterih duševnih bolezni, ki jih imenujemo preganjalne zablode. Izražajo se kot nezaupanje do vse okolice, zlasti kot netočno presojanje človeštva. V vsakem pojavu vidi bolnik sovražnost stvari in hudobijo človeštva, ki mu hočeta škodovati. Ta vnanja občutnost ni nič drugega kot prava občutnost, projektirana v vnanji svet in tako rekoč vtelešena predmetom. Kljub temu pa tvori zaradi svoje usmerjenosti na neke predmete prav zanimivo posebnost in ima lahko najrazličnejše reakcije. Pod vtiskom svojih bolnih predstav osredotoča tak človek svojo jezo na predmete in ljudi, o katerih misli, da jih je treba kaznovati in zatreti, četudi bi moral v ta namen rabiti silo. Zato te vrste duševne bolezni često vodijo človeka v sodno dvorano. (Po razpravi dr. Longrea) Dr. Vlad. Travner Vampirji in vampirski procesi (Nadaljevanje) Slednjič si oglejmo še vam-pirske procese v naši ožji domovini S1 o v e n i j i iti Istri. _ Zanimivo je, da so se pripetili vsi doslej znani primeri v Primor-ju, medtem ko so se bavili v ostalih stovenskih pokrajinah z vampirstvom skoraj le teoretično. Vzrok temu je deloma, ker se je ohranil slovanski enačaj čistejše na jugu. deloma, ker so bili na Kranjskem in Štajerskem bolj priljubljeni čarovniški procesi, tako da vam-pirska vprašanja ljudi niso posebno -a-nimala. Najstarši znani slovenski čarovniški proces se 'e vršil 1435 v Bolel na Tolminskem- Tam je umrla neka ženska, o kateri so trdili vaščani. da se je po volk od la čila. Odkopali so truplo in ga prebodli s kolom. O tem dogodku je poročala duhovščina nadrejeni cerkveni oblasti v Čedad. Tamošnji naddi.iakon je odredil preiskavo, o kateri pa'nimamo poročil (Rutar: Zgodovina Tolminskega str. 65). O drugem procesu pripoveduje Val-vazor (XI. str. 317-319) naslednje: Leta 1672. je umrl v Kringi blizu Pazina neki Jurij Grando. Takoj po pogrebu se je prikazal menihu Juriju (Georgiju). ki ga je pokopal, pozneje pa še mnogim drugim znancem- Trkal je na hišna vrata, zaradi česar je umrlo mnogo ljudi. Obiskoval je tudi svojo ženo. Na njeno željo se je odločil župan Miha Radetič, da ugonobi z 8 hrabrim: možmi nevarnega vampirja. Vsi so šli zvečer s križem in plamenicami na pokopališče in odkopali grob. Mrlič je imel odprta usta. smehljajoč obraz in rdeča lica. Na prigovarjanje župana so skušali možje prebosti vampirju trebuh s kolom. Vsi poskusi pa so se izjalovili, ker je kol vedno od-letel. Nato je pokazal župan mrliču križ, rekoč: »Glej. strigun — tukaj je Jezus Kristus, ki je nas rešil pekla in umrl za nas. Ti pa, strigun. ne moreš najti miru.« Pri teh besedah so stopile baje vampirju solze v oči- Ker ga pa še niso mogli prebosti, je eden navzočih odsekal mrliču glavo z lopato. Mrtvec je zaječa! in se zvijal kakor živ; grob pa se je napolnil s krvjo. Valvazor pristavi, da je govoril sam z ljudmi, ki so bili priča tega dogodka in poudarja, da so taki primeri v Istri zelo pogosti. SMčen dogo- dek se je vršil par let pozneje (1687) v neki sosed/ni vasi. Boj zoper vampirstvo Vampirskim zablodam so nasprotovali nedvomno že zgodaj posamezni trezni in razsodni možje. Niso se jim pa odločno in javno uiprli bodisi, ker niso imeli dovolj poguma in moči, bodisi ker se zanje niso posebno zanimali. Saj je bila ta vera razširjena pred vsem v deželah, ki so veljale takrat za barbarske in s katerimi drugi narodi niso imeli ožjih stikov. Odločilna borba zoper vampirstvo. čarovništvo in slične zablode se je začela šele z razvojem znanosti in razširjenjem obče prosve-te. Glavno vlogo v tem- boju so igrale naravoslovne vede, kjer se je najprej uveljavilo načelo izkustva (empirizma), ki zahteva vedno in povsod stvarne in jasne dokaze. Naravoslovcem so se pridružili kmalu ostali znanstveniki. Tako je nastalo v 17. in 18. st. pri vseh kulturnih narodih mogočno duševno gibanje. ki je zrušilo celo vrsto nekdanjih predsodkov in zmot in privedlo trezni razum, človekoljubje in svobodo vesti k zmagi. Naravoslovci so dokazali, da je vampirstvo le plod bolne domišljije, ker nasprotuje osnovnim zakonom prirode ozjroma. da se dajo mnogi pojavi razložiti povsem naravno. Ljudje so uvideli. da mrtvi ne morejo zapuščati grobov in se prikazovati; da povzroča nestrohnelost trupel kakovost zemlje in podnebja; »cmokanje« in »žvečenje« tok izdamje vode. razpad krste in trupla, plini, ki se fazvijaijo pri trohnenju, živali (n. pr. miši), v izjemnih primerih tudi, da je bil kdo pokopan le navidezno mrtev; »ujednine« na domnevnih žrtvah vampirjev žuželke. (bolhe, komarji L dr.), neprimerna lega pri spanju itd.; »stikanje« pred vsem mora; vampirjevo kri mokra ilovica ali gniloba; pogosto in nenadno umiranje pa razne (posebno epidemične) bolezni. Bogoslovci so učili, da se odurne vampirske predstave ne skladajo z vzvišenimi nauki krščanstva; juristi pa, da povzroča ta blodnja mnogo nepotrebnega in krivičnega zla (težke žalitve pokojnega in svojcev) ter da ograža pravni red (posebno v za- feoosketii in dednem pravu), ker pravni subjekt ni živ ue mrtev. Te razloge in dokaze navajajo številni sodobni pisatelji, navadno pa Ie v zvezi z drugimi predmeti. Le nekateri se bavijo v svo-jfti delili, oziroma (ločenih) razpravah sa&to i vasrnpirskimi problemi. Omeniti hočem Ie tri, ki so si pridobili v tem buju posebne zasluge. Prvi med njimi je bil nemški filozof in naravoslovec Ivan Krištof H e-r e n b e r g, ki zanika v svojem delu »Pliilosophiae et christianae cogita-tiones de Vampyris« (1733) možnost, Elo Justin: .VAMPIR • J da bi mogli mrtvi vstajati iz grobov in moriti ljudi'. Kot bogosiovec in jurist se je boril zoper vampirstvo odlični in učeni papež Benedikt XIV. (1740— 1758; prej Prosoer Lambertini). ki se bavi v svojih »Dissertationes« (5- § 4: De vanitate Vampyrorum in 14: De incorrupt. čada v.) z vampirji na Morav-skem, v Šleziji. na Poljskem in na Ogrskem, torej pred vsem v katoliških deželah. Obžalovati moramo le, da je plemeniti mož nastopil le kot učenjak in pisatelj, ne pa tudi kot poglavar katoliške cerkve. Za nekdanje avstrijske dežele pa si je pridobil največje zasluge prosvitljeni zdravnik Gerhard baron v a n Swieten (t 1772). Zadnji vampirski proces na Moravskem (1755) mu je dal spodbudo, da je spisal še isto leto v francoskem jeziku temeljito razpravo o vampirstvu, ki je kmalu nato izšla tudi v več italijanskih in nemških izdajah. Nadalje je dosegel, da je cesarica Marija Terezija meseca marca 1755 strogo prepovedala vampirske procese. Po tej naredbi so morali vsi uradi smatrati vampirstvo za praznoverstvo. Ce pa bi se kak primer ne dal pojasniti z naravnimi sredstvi, si je pridržala vladarica odločitev sama. Isto je ponovila s svojim kazenskim zakonom (Constitutif) criminalis Theresiana) od 31. 12. 1769, VELIKANSKA PARNA TURBINA Nemške tovarne Siemens-Schuckert so zgradile za elektrarno šelda pri Anversu velikansko parno turbino, ki je sklopljena z električnim generatorjem za 80.000 kilovoltamperov (nad 100.000 konjskih sil). Ta stroj je doslej največji turbo-agregat na svetu, ki dela 3000 obratov na minuto, ker so vse enako velike in večje parne turbine zgrajene le za polovično število obratov, kjer določa v čl. 58 S 16: »Pripomni« se mora, da so podeželski prebivalci tako praznoverni, da smatrajo, kar vidijo v sanjah ali kar jim pripovedujejo goljufi, za duhove. Taki primeri se naj sporoče oblastim, ki na/ preiščejo zadevo. Ugotove naj s pomočjo zdravnikov, če je dotični duševno bolan. Ce se izkaže, da je goljuf, naj se ga kazmuje na telesu; če pa si to le domišlja, naj se ga da v umobolnico.« Slična kazenska določila so izdale med tem tudi druge države kakor Prusiija (1714), Rusija (1801) i. dr. Tako so prenehali slednjič (zakoniti) vampirski.procesi, ki so vznemirjali več stoletij zaslepljeno, nevedno in praznoverno ljudstvo. (Dalje) Fran Jeriša ob stoletnici Goethejevega rojstva Ko se ob stoletnici Goethejeve smrti glasno poudarja potreba študija o kulturnih stikih slo- _ venstva z nemštvom1, se mi zdi spomina vredna navdušena izjava o Goetheju, kakor jo je ob stoletnici Goethejevega rojstva podal eden izmed onih osem in štiridesetletnikov, ki so kljub nesodobnemu učnemu načrtu avstrijskih gimnazij za nemščino v predmarčni dobi postali poznavalci in občudovalci velikega Nemca. Mnogo obetajoči pesnik Fran J e r i -š a2, po odlično dovršenem liceju od 12. decembra 1848 nustos Slovenskega društva3 in 1849 slušatelj nekaj mesecev obstoječe ljubljanske nepopolne juridič-ne fakultete, je 6. decembra 1849 v svojem prvem pismu z Dunaja pisal prijatelju gimnazijcu Dragotinu Rude-žu v Ljubljano: »Če jednega vmed Nemci, tak spoštujem njih pervega pčsnika, nevmer-lega Goethe-a. On je jedini med njimi, ki je slavjansko narečje znal (?), ki je neprecenljivo lepoto in klasič-nost serpskih narodnih pésem priznal, in jih v svoj materinski jezik prestavil. On je tudi z nami čutil, z nami živel. In mi Slavjani smo že tako dobroserčni ljudje, da, če le nekoliko sočutja pri tudjincu opazimo, prec roke širimo in ga čistega serca v bëlo lice poljubimo. Jez bi tako Goethe-a poljubil. Kako on človeka v njegovem domačem življenju, v ljubezni in prijateljnosti, v strasti in v njegovih drugih okolšinah do naj manjše pičice izraziti in popisati ve, ni za izreči. Toliko resnice, djanske resnice še nisim pri nikomur najdel. Z jedno besedo: konec njegovega romana: i®ai)t»ermj "vtakniti) v cevko, kamor vl.iješ tekočega zraka. Ta sprememba v trgoporni trdnosti pa sicer mi svojstvena zgolj svincu. V temperaturah, ki omogočajo dobiti tekoči zrak in vodik, zmrznejo vse znane tekočine brez najmanjše težave. Zgolj pe-trolejski eter se zadovolji s tem, da postane testnat. Z živim srebrom, otrplim v torilu prikladne oblike, lahko zabijaš žeblje. Ne mislimo torej, da bi z njim utegnili dognati prav nizke temperature: že pri _40° je samo še trdo telo neznatne koristi. Nasebnemu (absolutnemu) alkoholu se nič bolje ne godi. Kratko bivanje v tekočem zraku mu podeli kamenito trdoto. Ako potisnemo v tekoči zrak kovinske čašioe napolnjene s tekočinami (steklo bi so str!o), dobimo v začetku zakrknjenja pra've sorbete, sladoled. Pri —200° se vsi plini utekočijo razen vodika in helija, mnogi se celo zgostijo: klor, ogljična kislina, žveplena kislina. н. м. Tehnika letala Vzgon letala > m nano je, da se zrakoplov dvigne Ж s tal zaradi tega, ker je njegova Ж celotna teža manjša od teže iz-■ Л podrinjene količine zraka (Arhimedovo načelo). Težje pa je razumljivo, da se letalo, ki tehta lahko tisoče kilogramov, tako sigurno opira s svojimi krili na zrak. Vzgon letala je dinamičen, ker temelji na gibanju, ne na kaki stalni lastnosti telesa, kakor statični vzgon po Arhimedovem principu. Predhodnik in vzor današnjega letala je bil papirnati zmaj, to je ravna ploskev, nagnjena v določenem kotu proti smeri vetra. Vseeno je, ali ga ob vetru držimo mirno na vrvici, ali pa v brezvetrnem vremenu tečemo z njim, kajti za vzgon je merodajna le relativna hitrost zraka ob ploskvi. Da se zmaj v tem primeru dvigne, si razlagamo takole : Zrak zadene spodnjo stran ploskve in se ob njej odbije poševno navzdol. Po načelu, da vsaka akcija povzroči enako reakcijo v nasprotno smer, izproži navzdol odbiti zrak neko silo, ki dvigne zmaja kvišku. To silo imenujemo vzgon. Teorija zmaja nam pojasnjuje, da je vzgon tem večji, čim večja množina zraka se odbije navzdol v določeni časovni enoti ; ta pa je tem večja, čim g o s t e j-š i je zrak, čim večja je ploskev, čim večja hitrost in čim večji naklonski kot (teoretično do 45°).*) V začetku letalske tehnike je bila znana le omenjena, precej preprosta teorija vzgona, ki pa ima precejšnje hibe, zlasti, ker popolnoma zanemarja zračni tok na vrhnji strani nosilne ploskve. Pa tudi konstruktivno ni tenko krilo ugodno, ker potrebuje za primerno trdnost mnogo opornih drogov in žic, ki dajejo močan zračni upor in s tem zmanjšajo hitrost letala, oziroma tratijo silo motorja. Da se izogne tem nedostatkom, se je vedno bolj uvajalo debelo krilo, ki mu daje notranja konstrukcija zadostno trdnost. Profil debelega krila se je razvil iz lika padajoče kaplje, t. j. na čelnem koncu ablo podolgovato telo, ki preneha zadaj v ost. Tako telo daje v zraku (in v vodi) najmanjši upor (si. 1.). Normalni naklonski koti so O"—10°. Pri kotu 15—20" vzgon ne narašča več, pač pa se močno poveča upor. Zračni tok se na čelnem robu nosilne ploskve razdeli. Spodnji del skoraj neovirano odteka, zgornji del se pa stisne med vzbočeno, vrhno površino krila in višje ležečo plastjo zraka, ki odteka neovirano v premem toku. Kakor teče reka SL 5. skozi sotesko hitreje nego v široki scrugi, tako ima tudi stisnjeni zračni tok na vrhnji strani krila večjo hitrost nego na spodnji. Poskusi pa kažejo, da pospešen zračni tok privlači stene, ki ga obdajajo. Tako nastane sila, ki prijema na zgornji površini krila in ga sesa kvišku. Meritve kažejo, da je ta sila celo večja kot pritisk na spodnji strani krila in zaradi sesalnega učinka ima debelo profilirano krilo vzgon tudi pri naklonskem kotu 0°. Za lažje predstavljanje sesalnega učinka si zvijemo dve dopisnici (si. 2) in ju obesimo na pletilni igli. če pihamo z vrha mednje, skočita proti pričakovanju vkup, zaradi razlike hitrosti zračnega toka med dopisnicama in okoli njiju. Natančna opazovanja kažejo, da nastane pri ,letu še neki drug tok, ki kroži okoli krila, tako zvani cirkulacijski tok (si. 3). Ta ima na vrhnji strani isto smer kot že omejeni potencialni tok in veča njegovo hitrost, na spodnji strani pa nasprotno smer in zato zmanjšuje hitrost potencialnega toka. Nastanek cirkulacij-skega toka znanstveno še ni dokončno pojasnjen. Njega eksistenca nam je pa zelo dobrodošla, ker povečuje razliko hitrosti zračne struje na zgornji in spodnji strani krila in s tem tudi vzgon. Razum- ljivo je tedaj, da si tehnika prizadeva pomagati cirkulacijskemu toku do čim večjega učinka. Hitrost plasti zraka, ki leži neposredno na ploskvi, se ovira zaradi trenja ob površini krila in tako nastane na krilu plast vrtincev, ki močno kvarijo vzgon. Da bi se zmanjšal škodljivi vpliv vf-tinčaste mejne plasti, se je konstruiralo krilo s špranjami (si. 4). Profil takega krila je razdeljen z več presledki, ki odvajajo stisnjeni zrak s spodnje na vrhnjo stran krila, odkoder odpiha plast vrtincev. Radikalneje pa se reši ta ppohtem, se ves čelni rob krila izoblikuje v valj, ki se vrti v smeri cirkulacijskega toka. Trenje ob stenah valja v tem primeru le še pospeši cirkulacijo okrog krila, vrtin-časta plast pa se ne more tvoriti. Nastane tako zvani Magnusov efekt, ki ga je inž. Flettner uporabil pri konstrukciji rotorne ladje. Slično rešitev predstavlja rotirajoča koža, to je platno, s katerim je prepeto krilo, do skrajnosti pa se izvede rotacijska teorija, če se krila popolnoma nado-meste z rotorji (si. 5). (Dalje) Jezikovni paberki V L. P. so šli možje k velikonočnemu izpraševanju. župnik vpraša priletnega občana, priznanega šaljivca: »Gregor, ali poznaš deset božjih zapovedi? Daj, razloži mi jih.« — »Eh, gospod.« se naglo odreže možanec, »ker so bile zložene sto in sto let, naj ostanejo še pozdaj lepo vkup, kaj bi jih razlagal in razkladal!« Možakar je imel jezikovni čut, prvotni pomen razlaganja se mu je nemudoma vrinil na um, bolje nego poročevalcu v SI. N. 6. II., pišočemu: »V obširni spomenici obraz-1 a g a francoska vlada, kako si zamišlja razorožitev.« Tu treba re.M: razlaga. Novinarja je zmotil dovršnik obrazložiti, ki znači : z razlogi podkrepiti ali podpreti, z dokazi potrditi. Ne vem, kje sem naletel na prevod iz srbščine, kjer je beseda o prerušenem igralcu, ki pa mu nazadnje vendar ploskajo. Preriniti jé bilo rabljeno v pomenu: zmotiti, ovirati. Toda vse kaže, da po krivem. O tem vas preveri ■ tale stavek: »Bludnica iz Austrije, preruše-n a u prosjačko odijelo, dodje i dotjera to-var mletačkih dukata u Crnu Goru« (M. Pavičevič, Črnogorske priče, Zagreb 1932, str. 130). Razumeti je potemtakem: preobleči, našemiti, zakrinkati. Ali pa ima ta glagol kaj skupnega s tistim, ki pomeni: podirati, ugonobiti, razdreti, razsuti, razgraditi? Etimološki slovarji vam pritrdijo. Koren ruh prvotno pomeni: gibanje, pokret, kako* še danes češko in poljsko: ruch (odtod: rychle, rychlo = naglo) in naš glagol rušiti. Iz istega vira je češko r o u c h o (obleka), r o u -ška (koprena), naša ruh a, srbsko ru-ho (obleka oprava, bala) in rušiti se = nositi crninu (žalno obleko nositi) itd. Prvotni pomen je: premičnina. Pozneje se je naziv omejil na tkano opremo. Kaj pa slovenska oblika z j: rjuha, odkoder poteka koroška rjušnica — po-snehalja. posnašnica, tudi vodilja, nevestina družica? Nekatere naše pokrajine govore za dolgi u danes il, nà prehodnih mestih pa ju: muha — mjuha — muha. Tako menda v Suhi Krajini, med »čfž-marji« na Tolminskem (šentviška planota) itd. In podoba je, da je ta inačica mlada. Ramovš (Hist. 74) šteje ta i za prehoden glas, izobražen v primiku (Abglitt) glasu r in primiku (Anglitt) glasu u ter ga istoveti z i v oskij. tiurri (lat. turris), beot. tiuha (knjižno grško tyhe), v tsakonskem psjuhe (psyhe}. Ker je novejšega izvora in ne splošno slovanski, dajem prednost obliki: ruha. Cankarjev Hlapec Jernej je porušen, ker ga je nekdo porušil. Ako pa ga je slabo, baje iz italijanščine, kakor kaže naslov Sluga Bortolo, je dvakrat porušen. Ponekod na Koroškem in štajerskem je ograja iz desak porušena, kadar so jo prepteskali z r u s o bar.vo. * Besedi klet in kelder se zdita nekam slični, ali nista morda dvojnici iz istega korena? me je vprašal nekdo. Ne. Berne-ker naslanja prvo na glagol kloniti, druga je iz nem. Keller, kar je vzeto iz latinščine: cellarium v dobi, ko se je vsak c govoril za k. Poznejša izposojenka pa je Zelle, celica, (k) Pomlad x Rusiji 3os Zgoraj (od leve proti desni): Grški nacionalni spomenik »Neznanemu vojaku« v Atenah. — Violinist Jan Kubelik — Domačini na sončni Zlati obali v Afriki. — Spodaj (levo): Mlade Havajke plešejo pred kopališkimi gosti hula-ples. — (V sredi): Hiper-moderna hiša v Tokiu z ogromno uro na pročelju. Ш9 a® Spodaj desno: Ogromen dvigalni stolp v severno-brazilskem mestu Bahia, ki je razdeljeno v gornji in spodnji del (slično kot Helgoland) t i i 4 ' ||§§ h и Ш _ Ш1 Ш '" I 1K ЏЏј il ш I «M "hSjv P1*1 r- 1 , * * » : м џ M, i i \Ш i M J y ( t:g I fit iiirtn m Granada, prestolnica kalifov Л 7", erski pokret, ki ga je v 7. sto-I \ / letju našega štetja razvnel med ^ \/ puščavskim ljudstvom Arabije 1__1_i prerok Mohamed je na dveh mestih silovito napadel evropsko omiko ter jo pretresel v njenih temeljih". V zagonu, ki mu zgodovina ne ve primere, je v sto letih previhral vso severno Afriko, prestopil Gibraltarsko ožino ter se po sedmih stoletjih umaknil zopet na afriška tla. Kakor je pešala njegova sila na zapadu, tako je rasla njegova moč na vzhodu in ko je zatonilo gospostvo Mavrov na Pirenejskem polotoku, je bilo turško cesarstvo na vrhuncu svoje sile. Tours in Dunaj sta dve točki, ki označujeta probojno moč islama na evropskih tleh. Obe imeni značita njegov poraz na višini zaleta, odkoder drži nepovratna pot v propad. Časovno sta poraza ločena skoraj za tisoč let — dokaz, kako mogočen je bil požar, ki ga je zanetil začetnik islama. Vendar pa je med obema valoma, ki jih je islam pognal iz Azije in Afrike na evropsko celino, bistvena razlika. Preko Tarikove skale (Djebel al Tarik, današnji Gibraltar) je pljusknil islam pod prapori visoke arabske kulture, tod konjskimi repi divjih Osmanov pa je stopil na klasična tla stare omike barbar, surovi vojščak iz Mongolije. V Španiji je bohotno pognalo drevo omike. kakršne oni čas ni bilo nikjer na evropski celini. Balkan pa je zapadel v temo surovega, vse uničujočega mongolskega barbarstva. Mavri so zapadu prinesli omiko. Turki pa se na vzhodu zaustavili mnogo obetajoči razvoj kulture ter pahnili zlasti slovanski živelj v obupno temo barbarstva. Ves kulturni razvoj in postanek španskega svetovnega imperija imajo zahvaliti Pire-neji petstoletni mavrski vladi, prav toliko vekov pa- je vsaki omiki nedostopni Turek oviral in onemogočal vsak napredek na jugovzhodu Evrope. Sledovi dveh tako različnih udarov islama proti Hvropi najzgovorneje pričajo ' o temeljni razliki njegovih nosilcev.'Pri nas je za Turki ostala obupna puščava, srečni Španci pa so za svojimi nekdanjimi gospodarji podedovali cvetočo pokrajino, velika mesta in sijajne stavbe, ki še danes pričajo o velikem smislu za umetnost in lepoto musli- Pogled na GRANADO iz Alhambre manskih Mavrov. Kdo še ni čul o pravljično lepi Alhambri, srcu nekdanje mavrske prestolnice Granade? V 8. stoletju našega štetja so si Mavri postavili svojo prestolnico Garnatho ob sotčju reke Genila in Darra, v cvetoči poljani Vega de Granada in pod snežinki gorskega hrbta Sierre Nevade. Njih umetniški okus je za vse čase pričaral v špansko pokrajino čudovito sliko: Nad mestom se dviga starinsko obzidje. čarobna Alhambra je krona te stavbne umetnosti, Sierra Nevada prekrasno ozadje, obkrožajo pa ga vrhovi Monte Sacra in Forres Bermejas, pokriti z evkaliptom, palmami in cipresami. Z vseh rebri teko bistri potoki, namakajoč granadsko polje in ustvarjajoč GENERALIFE tako pokrajinski' raj brez primere. Lepota prirode se v Granadi kosa z zgodovinsko tradicijo. Lahko se reče, da predstavlja v .tem mestu vsaka ulica svojo mično legendo in vsak kamen pesem slavne preteklosti. V tem mestu so nakopičene vse lepote umetnosti in vsi čudeži kulture in razumljivo nam postane hrepenenje katoliških španskih kraljev srednjega veka po tem prekrasnem središču mavrske omike. Sredi 1-1. stoletja je imela Granada 200.000 prebivalcev, ob času osvojitve po Špancih je presegla pol milijona, danes .iih ima še nekaj nad 100.000. V Granadi sta se sešli muslimanska in krščanska umetnost, tako da pogled na to združenje ostane vsakomur neiz- briseîi. Razen veličastne katedrale itna mesto še 20 drugih cerkva. Sv. Peiter, sv. Pavel, sv. Ludvik in sv. Krištof so nastali v veku osvojitve kot znak zmagoslavja križa nad polmesecem. Kljub vsej krasoti teh cerkva ostaneta vendar Alhambra in Generalife ona dva čudeža, ki jih občuduje ves svet kot najpopolnejša spomenika arabske stavbne umetnosti. Alhambra je grad gramadskih kalifov, Generalife pa letnikovec teh vladanjvv, ležeč v divji soteski izven mesta. V Athambri se je razvijalo politično in dr-. žavno življenje kalifata. Na mirtovem iti levjem dvorišču je mrgolelo plemstva in vojaštva, v sijajnih dvoranah pa je kalif sprejemal poslanike drugih držav, v sodmi dvorani je najvišje sodišče delilo pravico v zamotanih sporih, velik del poslopja pa je bil prihranjen za bivališče vladarju in njegovi rodbini. V vročih poletnih mesecih se je dvor preselil v .Generalife, ki je še danes čudovito dobro ohranjen. Nijegova največja privlačnost so umetne vodne Otok blaženih Prav malo znan je otok Rimo, ki šteje 260 duâ (pred 30 leti še 700!). Otočani imajo svoje šege ln navade. Politično spadajo k Estonski, kjer pravijo ostrovu Ruhnosaar, po jeziku in običajih pa k Švedom. Ali švedščina na Runu je prava run-ščina, umljiva samo domačinom. Ko so nedavno iz Stookholma oddajali po radiu švedsko predavanje, so Runei samo majali z glavo. Io več milijonov klinčkov. Paličice se nato pre-poje s posebno tekočino, (da les pri prižiganju gori počasi, nato pritSe.jo v velik boben, kjer se izglade. da lepo tečejo pri novi proceduri, ki že čaka nanje« Stroj, ki namaka Prostor, ,kjer se polnijo škatlice à Г j ' Pokojni »kflalj vžigalic« Ivar Kreuger posamezne klinčke v parafin in v prižigal-no maso, jo silno duhovita iznajdba, mine in se vdajaj zanosnim sanjam bodoiinosti ! Pred-očuj si sliko moža, ki ga najbolj občuduješ in ki bi mu hotel postati podoben! Uspeh takih misli pred spanjem se ti kmalu očitno pokaže v življenju. Če se nekaj časa v tem vežbaš, boš kmalu uvidel, kako hitro lahko ves svoj duševni nastroj pre-meniš, tako da se ti bodo vse misli prav usmerjale, preden zaspiš. Odličen poslovni človek mi je nedavno tožil, da svojih misli pred spanjem ne more ustaviti; vedno dalje delujejo, kar mu odvzame veliko spanja; tisto malo, kar spi, pa da je tako nemirno in tako malo krep-čilno, da se počuti zjutraj docela izčrpa-nega. Svetoval sem mu, da na^j vselej, ko zapre vrata svojega poslovnega prostora, zaklene hk^f' —-«'i na svoje dnevne posle. »Ko ostavite svojo poslovalnico«, sem mu dejal, »morate smer svojih misli povsem predrugačiti. Obrnite svoje misli na ženo in rodbino in na to, kar se njih tiče, govorite z njimi, igrajte se z njimi, čitajte kaj lahkega in zabavnega ali tudi kaj resnega in globljega, kar vas, morda proti vaši volji, mika in preko poslovnih skrbi zamoti. Opravite daljšo pot peš ali na konju, osvežite si pljuča s čistim zrakom, opazujte krasote v prirodi! V f kako morale obvladovati svoje misli in. jih znati drugam usmeriti, ne pa, da vas one obvladujejo. Preden ležete v posteljo, zatrite šiloma vse težke i -isli! Vaš duh naj bo prav tako malo napet kakor vaše tek) in videli boste, da se vas poloti spanec kakor otroka ter vas tako osveži in ojači kakor otroka.« Uspeh ni izostal. Seveda je umetnost, zabraniti svoji duševnosti neprijetne misli in pregnati iz zavesti vse zoprno in škodljivo, toda. je umetnost, ki se ji more vsak priučiti. S pomočjo trdne volje ali tudi s čitanjfcm dobre knjige in z družabnimi vplivi se da doseči, da se pred spanjem iznebiš sleherne zlo-voljnosti in zagrenjenosti. Ce greš v pravi duševni ubranosti spat, se boš čudil, kako veder in miren, kako svež in živahen se boš zbudil in koliko ti bo laže, dan zadovoljno pričeti in ga tako tudi preživeti. Kdor si na ta način vadi duha za noč, si daljša mladost in življenje, da — kar je še več vredno — vpliva najugodneje na zdravje in značaj. Zakaj čudovito delujejo v nas tajnostne sile v spanju, ko je vnanji svet s svojimi begajočimi vtiski popolnoma izločen. Še vedno premalo upoštevamo tisto mnogostransko snovanje, ki navdaja našega podzavestnega duha med spanjem in vendar Izrekamo nezavedno globoko resnico, ko pravimo: »To zadevo hočem še prespati.« S tem nehote priznavamo, da se zadeve med spanjem »razčistijo«. Naslednje jutro jih vidimo v dokaj drugačni luči kakor zvečer prej. Za kaç smo se zvečer v vzhičenosti ali razburjenosti namenili (in kar bi nam gotovo prineslo škodo», se nam zdi zjutraj nespametno, dâ, nemogoče, dasi med tem zadeve nismo zavedno premislili, temveč ker so se med spanjem v naši podzavesti misli same tako razporedile. Tako n. pr. so veliki matematiki in astronomi v spanju na lastno presenečenje rešili težke naloge, ki jih bedé niso mogli pogoditi. Nedvomno se vrši znaten del naše nravne vzgoje in oblikovanja našega značaja v spanju. Dušeznanstvo je že dognalo, da se potek misli, ki se vrši v možganih pri zadremanju, med spanjem nadaljuje. Poznam ljudi, ki so dosegli znamenite uspehe v samovzgoji in v premeni svojih nagnjenj s tem, da so se zvečer, preden so zaspali, vdajali pravilnim in koristnim sugestijam ter živeli v njih, dokler jim ni zavest zatonila v snu. Ako bi si ljudje, ki se nagibljejo k otož-nosti, neposredno pred spanjem ničevosti svojih mučnih predstav prav zavedali in se silili k vedrim in veselim mislim, bi njih nesrečna nagnjenost kmalu izginila. Pri vsaki slabi lastnosti, pri vsakem nedostat-ku si je treba predočiti nasprotno dobro lastnost. Na ta način so se prizadeti izne-bili že marsikatere slabosti, kakor dražlji-vosti, pijanstva, samogoltnosti, lažnivosti. Dozdeva se, da so otroci posebno dovzetni za ta način »zdravljenja pred spanjem«, pač zaradi tega, ker v mladem človeku podzavestni duh izredno živahno deluje in je dokaj laglje dostopen zlasti na prvih stopnjah spanja, tako rekoč na pragu še budne zavednosti. Resnice in opomine, ki jih otrok v teh trenutkih dovzema, laglje obdrži in se bo rajši po njih ravnal, kakor po onih, ki jih dobiva bedeč. Zakaj v njegovi podzavesti se ne pojavlja proti njim nikak odpor, pač pa kadar jih dojema pri polni zavesti. Ni več daleč čas, ko bodo vse matere spoznale važnost takega vzgojnega vpli- vanja. Katera še ni tega preizkusila, jI lahko zagotovim, da jo bodo čudovito blagodejni učinki presenetili. Glej, da te v trenutku, ko zaspiš, navdajajo le take misli, ki te delajo boljšega in popolnejšega človeka! Skrbi za to, da ni v tebi nikjer motnih podob in temnih peg, temveč le čiste, lepe predstave, dobre, na-depolne misli, dobrohotnost do vseh bitij, nič misli na neuspehe, na uboštvo, nič zlo-voljnosti in zagrenjenosti, temveč vse v tebi naj bo vedro, veselo, dobrovoljno in nadepolno. (Po O. S. Mardenu — W0 ZNAMKE PRI POVEDU7E7Q Iskalci biserov na Borneu Divji Dajaki, domačini severnega Bornea, si služijo življenje z napornim in nevarnim iskanjem biserov vzdolž obal Malajskega otočja. Med temi ljudmi obstoji š« danes čudno praznoverje, ki ga ni mogoče iztrebiti. Vsak deveti biser, ki ga najde potapljač, položijo skrbno v steklenico poleg dveh riževih zrn. Dajaki so prepričani, da zrasejo iz teh biserov novi biseri. Da se pa to zgodi, je treba steklenico zamašiti s prstom — mrtveca. Skoraj vsak domačin ima takšno steklenico in Dajaki si skušajo dobiti prste mrtvecev z vsemi sredstvi. Severni Borneo, ki je pod angleško nadvlado, je pred kratkim izdal novo serije poštnih znamk, na katerih je naslikan da-jaàki bojevnik. CELO V CIRKUSU SO POSNETKI MOGOČI. (Izrez iz posnetka 3X4 pri električni luči 1/1j sek.}. Mali format — format modernega amaterja Ni dolgo temu, ko je večina ljubiteljev še sveto prisegala, da je snemanje pozimi nemogoče. Zato so kamero, svojo zvesto spremljevalko na poletnih lepih poteh, tam v novembru zaklenili v omaro in jo izvlekli šele tedaj, ko je naraščajoči dan začel naznanjati prihod pomladi. Trditev, da zima, ko so dnevi »tako mračni«, ni čas za fotografiranje, je deloma pravilna, ker snemanje ob umetni luči ni za vsakogar. In če izostane sneg, tedaj je povprečni amater seveda še celo obsojen na počivanje. Toda izvežbani amaterji, ki poznajo fotografijo v vseh potankostih, romajo s svojo kamero tudi v neugodni zimi na »lov«. Samo amater te vrste more vedeti, kakšni čudežni motivi se skrivajo celo v najturobnejšem vremenu, v megli in v dežju. Fotografiranje poleti, ko sonce nadomešča vsa umetna svetila tega sveta, ni nobena umetnost, vsaj kar se tiče osvetljevalne tehnike, pozimi in ob slabem vremenu pa je že potrebno neko znanje. Seveda je fotografska industrija amaterju tudi v tem pogledu segla krepko pod pazduho. Dala mu je kamero malega formata, ki jo je opremila še z izredno svetlojakimi optikami, dala mu je nad vse izvrsten, visoko občutljiv in drobnozrni negativni material, s katerim obvlada lahko vsako nalogo. Kakšen namen ima mala kamera? Predvsem ji je namen tehnično plat fotografskega udejstvovanja olajšati, potem pa TEŽKA ZADEVA. (Posnetek z malo kamero 3X4, optika 3.5, januar, nebo rahlo zastrto, " 4 TIHOŽITJA premaguje mala kamera kakor velika (optika 3.5, srednja ru-menica 6 sek.) tudi fotografijo poceniti. Seveda zadostuje posnetek v malem formatu redkokdaj sam na sebi svojemu namenu in zahteva povečave, a če si izračunamo stroške, ki so potrebni za izdelavo slike v določeni velikosti po plošči, recimo v formatu 9X12, in za izdelavo slike v isti velikosti, recimo po formatu 3X4, danes najobičajnejšem malem formatu, tedaj se prepričamo, da ima mali format na vsak način prednost, že negativni material je v formatu 9X12 štiri- do osemkrat dražji nego v formatu 3X4, prihranek na času in sitnostih ter dobiček v drugih ozirih pa sta morda še važnejša. Vzemimo malo kamero ž optiko 3.5 in goriščno razdaljo 5 cm (takšne kamere so danes že znatno cenejše nego »dinozavri« v formatu 9X12 in s šibkejšo optiko). Celo pri polni odprtini izriše objektiv s 5 centimetrsko goriščnico vse predmete od 5 m dalje s polno ostrino. In to jte velikanska prednost, kajti pri večjih aparatih z večjo goriš-čico je zaslonka doslej odjedla toliko svetlobe, da se je čas osvetlitve podaljšal do neznosnosti. Trenutna snetja v zaprtih, dasi morda močno svetlih prostorih, so bila brez bliskovne luči in podobnih pripomočkov ne- mogoča, in na posnetke živih prizorov celo na prostem prečestokrat ni bilo misliti, živa slika, slika iz življenja, kakor se v trenutku giblje in podaja, pa je tisto, v čemer bi se morala fotografija najbolj udejstvovati, kajti tu je njeno pravo področje, ki jo ka-rakterizira v največji meri kot posebno umetnost med umetnostmi. Pokrajine, portreti, tihožitja, statika — vse prav in lepo, toda: ali moramo večno ostati samo pri tem in zanemarjati življenje z njegovimi milijardami izrazov zato, ker mu s kamero tehnično v neugodnejših svetlobnih prilikah nismo kos? Tu je mala kamera ustvarila novo razdobje v fotografski umetnosti. Vse male kamere so z enim prijemom pripravljene na »strel«, ustanovitve na medlico, dolgega iskanja »najboljšega izreza« — tega dobiš bolje pri poveča vanju!-—, vseh dolgotranjih priprav, ki ti zberejo cel shod radovednih in sitnih gledalcev okoli stativa, pri mali kameri ni več. Na tihem vogalu je tovariš stare šole postavil svoj aparat in vizira skozi medlico na hčerkico. Mati mora pomagati. Še preden je 1 e pripravil, smo to družinsko idilo ovekove-čili z našo miniaturko in smo odšli — nihče ni opazil ničesar. Mimogrede si nalovimo kopico najrazličnejših, zanimivih prizorov z ulice. Ponoči je zbudila našo pozornost efektna svetlobna reklama. Vzamemo jo brez stativa, brez vseh okoliščin, ki so doslej spremljale takšne posnetke — zadostuje mirna roka. V gledališču, v cirkusu, v ročno razsvetljenih javnih lokalih tfam pritlikavec s svojim steklenim očesom posreduje prizore, po katerih so se nam doslej zaman cedile fotoamaterske sline. Poleti in pozimi, na prostem in v zaprtih prostorih je naša mala kamera uporabna, pokrajine, portreti, tihožitja spadajo prav tako v njeno področje kakor doslej v področje velikih kamer. Moraš le vedeti, kako jo lahko izkoristiš. Na stotero možnosti, ki ti jih ponuja povečavanje, nam ni treba niti opozarjati. Mala kamera je izvršila v fotografiji prav takšen prevrat kakor izumitev »suhe plošče«. Pritlikavka tehta le nekoliko dek in ima vendar 16 ali še več slik v telesu! čemu bi vlačil s seboj težke aparate in baterijo kaset, ko ni potrebno? čemu bi trosil toliko denarja, ko imaš za manjši denar lahko več uspeha in veselja? In šele sedaj lahko izčrpaš vse možnosti svetlobne umetnosti! Seveda — in to moramo omeniti: z malo kamero zagrešiš lahko prav toliko nerodnosti, kolikor jih je svet do danes zagrešil z veliko kamero. Knipsar brez okusa ne bo nikoli spravil iz nje užitne slike, kakor jih ni spravi) iz velikega aparata svoječasni knipsar brez okusa. Če ne poznaš in obvladaš osnovne tehnike fotografije, če ne poznaš pred vsem osnovne fotografske tehnike, ki je svojstvena delu z malo kamero, ne misli, da ti postane uspeh ž njo bolj dosegljiv. Kakor za staro fotografijo velja tukaj načelo: Najvišje uspehe doseže le na- &ђшшшш1тнишшштаттшштнтшв àarjenec in poznavalec in tisti, ki ima v sebi dovolj možganov in duše, da more veljati za ustvarjajočo, samoniklo osebnost. Slabi uspehi so mogoči tudi v majhnem for- matu — kakor so bili spremljevalci fotografije tudi v časih, ko se je udejstvovala na občutljivih steklih, velikih kakor šipe izložbenih oken. mi MINUTE ТЈМ POT O V AN 7 A Atene Kdor si naredi načrt, da se popelje v Atene, se mu zdi najnujnejše, preskrbeti vso literaturo o grški zgodovini in baje-elovju, kar se pač najde tega na najbolj zaprašenih policah domače knjižnice. Ta Študij se neha po navadi z vrtoglavostjo površnega znanja, ki človeku prav malo koristi. Za poznavalca starih klasikov pa je izlet v Atene kakor povratek v domovino, kakor svidenje z davno znanimi ljudmi in okolico. Celo za tistega, ki se je pičlo založil z znanjem grške zgodovine, pomeni pot na Akropolo svojevrstno razodetje. že ko se pelješ z električno železnico, ki veže Atene z zalivom Faleron, kjer se ziblje množica trebušastib ladij, se ti odpre pogled na posamezDe razvaline Akropole in že tu se ti razodece gospodovalni položaj tega griča nad ЗкоНсо. Najprvo se pokaže Hadrianov lok. potem 15 ohranjenih marmornatih stebrov »Olympeiona«: templja olimpskera Zevsa. ki je bil zgrajen nekako 530 let pred Kristom. Prvotno so ga krasili 104 korintskj stebri, katerih vsak je bil visok 16 m 80 cm in imel poldrugi meter v premeru. Prizorišče prvit olimpiad Letos se bodo vršile olimpijske igre v Kaliforniji in gotovo se bo takrat marsi- kak udeleženec spomnil prvega grškega stadiona, ki je bil zgrajen nasproti potoka Illissis. Tu je bilo prizorišče prvih iger, zakaj stari Cirki so cenili moč in okretnost mišic prav tako visoko kot razum in duševno kulturo. Načrte za to čudovito zgradbo je napravil Likurg leta 330 pr. Kr. Lega stadiona je idealna: krasen prirodni am-fiteater, krog in krog obdan od zelenega gričevja. Nekako 450 let kasneje ga je opremil Henxtus Atticus še z vrstami marmornatih klopi. kJ so se dvigale nad 175 metrov dolgo areno. V tisloti je bilo prostora za 50.000 gledalcev. Stadion, ki je pozneje propadel, je dal 1896 iznova pozidati neki bogat Grk iz Aleksandrije. Leta 1906. so se vršile v njem prve mednarodne olimpijske tekme. Dobrotnikov spomenik je ovekovečen z velikim kipom pred vhodom v areno. Najlepša razvalina Biser Akropole je Partenon, ki je bil po 21 stoletjih še prav dobro ohranjen, dokler ga niso precej razdejali Turki, ki so v neki vojni z Benečani uporabljali ta tempelj kot shrambo za smodnik. Ves srednji del zgradbe se je takrat porušil, vendar pa so umetniki in obiskovalci še danes soglasnega mnenja, da je Partenon najveličastnejša razvalina na svetu. Partenon je bil zgrajen pod Periklom 447. pr. Kr. Načrte sta naredila arhitekta Iktinos in K&llikrates. vnanjost so pa okrasili s svojimi àku'pturami slavni Fi-dias in njegovi učenci. Med okrasjem, ki nima primere na svetu, je treba omeniti 50 soh v naravni velikosti, ca 160 metrov dolgi fris. 98 stebrov in 13 metrov visoka soha boginje Atene iz zlata in slonove kosti. Le deset let so potrebovali Grki za dograditev tega umotvora. Partenon je pozneje služil že tudi kot krščanska cerkav in turška džamija. Vsa verstva so mu vtisnila svoje znake. Deloma se še vidijo srednjeveške svetniške slike in neko stopnišče kaže, kje je stal nekoč minaret. Zdaj je Partenon spet tempelj, posvečen zlatemu veku grške povestnice. nenadno postala francoska kraljica, je Axsel Fersen — morda na kakšen višji migljaj — o d še) iz Francije in nedolžna rokoko-pustolovščina je bila končana. A ne za vedno, zakaj prava ljubezen je močnejša celo od smrti, kamo li od zaprek, ki jih stavijo življenjske razmere in dvorni intriiganti. Fersen se je vrnil v Pariz in tudi zdaj je bila Marija Antometta tista, ki je povzela pobudo za obnovitev rujiUneiga srčnega znanja. O tem imamo verodostojen dokument v pismu, ki ga je Fersen pisal svoji sestri. Kako neodoljivo se je v lepi kraljici razvijala ljubezen, pričuje to, da je sama iskala Fersena — ona, ki v svoji vzvišenosti ni odzdravljala niti vojvodinjam in pri kateri je moral kardinal Rohan čakati sedem let, preden ga je bila blagovolila počastiti s komaj vidnim odzdravom. Razvoj ljubezni med kraljico in Fersenom je bil tako očiten, da taktni Fersen navsezadnje ni moigel storiti drugega, kakor zapisati se v ameriško legijo in odriniti čez ocean. Tako je hotel rešiti njo in sebe pred skušnjavo fantastično zapeljivega ljubezenskega odnosa. Tretje dejanje se je pričelo po Ferseno-vem povratku, Zdaj je kraljica sama posredovala, da je bil Fersen nameščen kot častnik v njeni bližini. V tem času, po 1785 je po vsej verjetnosti nastal med obema ožji ljubezenski kontakt. Sestajala sta se ob urah med nočjo in jutrom v parku trianonskega gradu ali kje v bližini, četrto dejanje te še nenapisane ljubezenske drame je polno viharnih zaplet-Ijajev. Izbruhnila je revolucija. Fersen se je trudil na vse v danih razmerah mogoče načine, da bi bil rešil kraljevo dvojico. V tem svojem prizadevanju, ki mu ga je velevala ljubezen do Marije Antoinette, se je pokazal velikega joimaka in neizmerno požrtvovalnega ljubimca —■ vsek-dar taktnega in diskretnega, vedno vitež-ke.ga v najboljšem pomenu besede. Organiziral je uibeg kraljeve rodbine iz Tuile-rij, ubeg, ki je zahteval izredne prebrisanosti im še večje odločnosti. Največje njegovo dejanje pa je, — nemara eno najdrznejših v letih francoske revolucije, — da se je malo pred smrtno obsodbo kraljeve dvojice preoblečen v lakaja vtihotapili v iz radi kalii zii raniš Pari?,, kjer so kar prežali na zloglasnega ljubimca kraljice Marije Antoinette. To je peto iin zadnje dejanje te drame; konču/jie «e tragično kakor toliko žaLo-iger človeškega srca, ki omaga pred- usodo. Fersen je prišel kot lakaj v Tuileri je m ostal vso noč v spalnici kraljice. To dejstvo označuje dovolj njun odnos, in če bi vse drugo pred tem bilo sarrio ljubimkanje, je neverjetno, da bi teh dvoje ljudi, ki sta tolikanj hrepenela drug po drugem, v poslednji noči, ki sta jo prebila skupaj, v noči, ko sta stala sama nasproti usodi, katere pota so vidno vodik v pogubo, disputirala o Platonovi filozo- fiji. Njuno slovo na stopnišču Tuilerij je bilo slovo pred razhodom v večnost. Marija Antometta je kmalu prišla pod giljotino. Njen konec je Fersenu povzročil hude muke, toda naposled čas tudi tu stori svoje. Ko se na neki konferenci srečata Fersen im Napoleon, n ah ruti korziiški general Fersenovega ' tovariša — Šveda: »NTe maram se pogajati s človekom, ki je spal pri Mariji Antoinetti.« Fersen je 1. 1810 padel v nekih pouličnih bojih na Švedskem. Njegova rodbina je skrivala pisma iin dnevnike, dokleir jih ni neki član rodbine izdal v ponarejeni obliki in izvirna pisma Marije Antoinette uničil. Tudi Fersenovi potomci so hoteli varovati trubadursko legendo. Stefan Zweig je zdaj posvetil z novo lučjo y skrivnost kraljičinega srca. Nemški profesor EINSTEIN in ho-landski astronom William de SITTER proučujeta skupno Einsteinovo teorijo Število slepcev Lani so jih našteli na svetu 2,390.000, to Je poprek 163.3 na sto tisoč prebivalcev. Toda porazdeljeni so različno. Vroči kraji jih imajo več. Egipet n. pr. šteje 1.325 slepcev na 100.000 glav stanovništva. Za Evropo so številke manjše: v Angliji 73 na sto tisoč, v Franciji 71, v Ameriki 62, v Nemčiji 61, na Nizozemskem 46, v Kanadi 46, v Belgiji 44. Toda v Aziji najdeš 500 slepcev na 100.000 Kitajcev. V evropski Rusiji je poprečna mera 200, na Poljskem 1Ш. , • i t i , , ( Adamson ima več gumbov za ovratnik, nego je mislil »Potujem na Kitajsko!« »Ali mi boš poslal kakšno razglednico?« »Ne bom utegnil, ker se jutri že vrnem!« MOR »Stoj, dragi!« V cirkusu Na prečki visoko v zraku se guga debela žena, obešena za noge z glavo navzdol. Za roke drži pod seboj bingljajočega moža. Med opasnim položajem vpraša: »Zdaj pa, Julče, mi povej, kdo naju je imel snoči prav, ko sva se pričkalak