Tekmujmo za I. maj!
—«■ - ~-rT-?TT'— -T~r—
t*lo IV. (t 5.	Požtnina plačana v gotovini	Trst 3. marca 1948.	Spediziom in abbon potUlc h'gruppo Con« 15 ML 10 (L 4 din
TEKOČI RAČUN ZA CONO a TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«. TRST II-»37«: ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIKI - UPRAVA. LJUBU «-*• «•!-!».
Polifika zaprtih vrat
Dejs..^, da st’ delovno ljudstvo testa žj to iko časa krčevito bori, da ubrani našo industrijo pred na* <:rti ang o*ameri5kega imper a iz* ,ria. ki stremi za tem. da Trstu odvzame značaj industrijskega me* '*a. v.ak dan bolj jasno dokazu* jc,- kako pravilno k» kako uleme* 'jena je borba de’ovnega ljudstva "eiaškega ozemlja.
liane? groze tržaškemu deavstvu tkivi in še večji odpusti Primer tržaške konopljarne ni le edini •'virner, temveč spada v načrtno bolitiko anglo-amerUkc voj a ke ob-"'•'ti. Tu poUtika je doved'a do ''Sa. da grozi nevarnost odpustov •’ Se mnogili industrij.-kih podiet* ih v Trstu in da je za temi po* finimi rinieri v nevarnosti vsa tžka industrija.
^ od^-nun nastopom je delavski 'azrod pokazat wa’lstreetskirn agen ««n, da nri nas ne bo dopuHit iz-kjati po itiko Marshal ovega plu 'ia in premeniti Tržaško ozemlje v vojno bazo. S tem lahko reče* u*0. da se je po itika an<j’o-ameri-*"e uprave izjalovila.
Zlog asni ukaz 109 bi moral po "ačrtin departmana za delo VU itrepustiti vprašanje tvipustov zn-'lupnikom delavcev in de,odajal* tev — češ, da sc la zadeva ne ti* 'j* vo.'a'ke uprave, ker ie stvar svbborjnih gospodarskih odnosov '‘,ed de om in kapitalom.
. ^r l sedanjih pogajanjih pri v o* ‘*lfci upravi so Knotnl sindikati ^ločn., postavili vprašanje zapo-•'e udpu tov in vprašanje zapast it' * brezooselnih delavcev v mdu*
trij-i. '
Vemo pa, da sama zapora od* j^btov, naj si bo začasna pa tudi .^aina, ne more rešiti vprašanja jmOOO brezposelnih deavcev v
.Gospodarska politika anglo-amo* '^ke i prave teži za tem da gospo* uersk0 uniči Trst in v prvi vrsti j^Rovo ndustrijo kot osnovni či* 't*’ 1 tržaškega gospodarstva.
• ta namen premeščajo sedeže Vbih finančnih In parop'ovnih iM-*b ,er Hku{a-° prenašati pod-j i* in družbe na drugo tran me-,* v Ita'tJo. V lesni industriji se daiejo večino naročil 'd s*!l'''3,la d e'a ItaUji, medtem ko t^šča.o vsaki dan več tnizarlev '»JšnUh podjetij. v Istifa Jno ko odpuščajo delavce I •bd . t iji ter vojaška uprava na j? odraščanje dobrohotno g edn. ? . ajo nres'epiti delavstvo z. de'l SJ«eea značaja, ki naj bi de-ra'a uaše specializirane delav in preprečila naši m'adini (...“^ovno Izobrazbo. Izsuševanje 'Jskepa polja, delo v obč'n. kih jptttiščih itd. z metodo tako ime-IftVa,>'h specialnih bata'jonov de-(j<,ys|v,š. ki v resnici ničesar ne j^tp v korist obnove in gospo* ;u!*eRa razvoja našega mesta,
. 'io lahko samo temu ci'Ju.
'ilg teinu da je danes vsako-znano, da spravlja tako go* JJTdkrstvo Trst v vedno večjo eko 1)» s*co nrnpojst. skušajo vendar 0 na dne preprečevati gospo-stike Tržaškega ozemlja z v ^ j''vijo in drugimi državami Tf,!* ^u, ki bi vsekakor nudile p'1, tl'Wpodarsko poživitev.
'fl0o^x Jugoslaviji postavljajo vse
(rftvinolr«	r.n o ^
‘''‘gač*'■ C*r*ns'ce zapreke in one* *i° gopodarsko dejavnost a ovirami pri izdajanju iz* j u vozni h dovo'jenj.
„ dni gl strani pa vodiio proti llf v^asnerijevi Italiji po’iUko od ‘n vrat.
Prt *
•' 'nozamo omeniti, tla je ivc	Tržaškega ozem'ja v
Coni zelo škodljivo h-ju u gosporiarstvu.
VaJča * 0VJin,*a viatta je p odvzela korake, da bi se J ■ .l^zdinaeij »ki odbm- an-^6stt n;'!',lh 'n jugoslovanskih
BORBA ZA OHRANITEV INDUSTRIJE
VI. plenum Enotnih sindikatov - Splošna stavka v znak solidarnosti z delavci konopljarne
Vneti preteklih Štirinajst dni je poteklo v odločni borbi tržaškega delavstva za resnično zaporo odpustov z dela.
Ko je okupacijska oblast potrdila razsodbo arbitražnega razsodišča o odpustu delavcev iz konopljarne, so Enotni %mdtkati sklicali svoj VI. plenum. Na tem plenumu, ki je bil 18. februarja, so delegati izglasovali enourno splošno protestno stavko, čeprav je Delavska zbornica, ki po svoji stari navadi vedno meče polena pod noge Enotnim sindikatom, dan prej sklenila, da bodo njeni člani stavkali le pol ure samo v industriji.
Naslednji dan 20. februarpa pa so Enotni sindikati proglasili splošno stavko od poldne do polnoči. Stavka je imela popoten uspeh, čeprav so razni člani Delavske zbornice, predvsem' uradniki, ie enkrat pokazali pomanjkanje vsake razredne zavesti.
Medtem so Sli zastopniki Enotnih sindikatov v soboto 21. februarja zjutraj na departman za delo okupacijske vojaške uprave ter ponovno zah* tevali zaporo nad odpusti In popolno ukinitev razsodbe glede konopljarne. Okupacijska vojaška uprava pa ni dala nobenega konkretnega odgovora. Nato so enotni sindikati poslali tej
VU hoče razkropiti delavstvo
Enotni sindikati odtočno zahtevajo popotno zaporo odpustov z dela, dokler se dokončno ne reši vprašanje zaposlitve brezposelnih. Zapora naj bi se preklicala šele tedaj, ko bi bilo zagotovljeno industriji delo in bi se ustvarili v njej taki pogoji, da ne bi več pretila nevarnost odpustov. Podjetja naj bi smela odpuščati delavce le s pogojem, da sc ti delavd zaposle v podobni alt enaki industriji, to pa zato, da se industrija ne uniči. Jasrto je, da okupacijska vojaška uprava noče sprejeti takih zahtev, ker je njen cilj uničenje tržaške industrije in po tem tudi uravnava in usmerja vso svojo gospodarsko politiko. Zato so Enotni sindikati tudi zahtevali, da se ne smejo odpuščeni delavd zaposliti pri sezonskih delih, kakor je n. pr. izsuševanje zemljišča «Pri orehu* v Miljah In razna druga podobna dela.
Vojaški upravi namreč ni težko žrtvovati nekaj sto milijonov za razna začasna dela, le da bi uničila tržaško industrijo, kar seveda spada v Marshallov plan, Tržaško delavstvo pa ne bo Slo na limanice tej politiki.
Vojaška uprava ne sme nadalje uničevati naše industrije. Nasprotno, njena dolžnost je, da Jo podpre In pospešuje. V ta namen mora poskrbet!, da se navežejo stiki z zaledjem. Ravno sedaj se ji nudi ta prilika, ko so v teku pogajanja z jugoslovansko gospodarsko delegacijo. Delavd namreč dobro vedo, da je Jugoslavija pripravljena dati tržaški industriji naročila, po
Z združenjem obeh con v eno eaino ce oto. bi se lahko pospešila vzpostavitev demokratične neprave na Tržaškem ozemlju in se omogoČiH normalni odnosi med Tržaškim caem\’ein in sesedivmi državami v zaledju, ki bi nedvomno mnogo pripomogli k izboljšanju gospodarskega stanja v Trstu.
Anglo-anieriška ob’ast je na tu predlog odgovori1« odk!oni'no tet s tem grobo kršila mirovno pogodbo z Italijo. Z vsem tem pa načrtno sprav1}« naše ozemlje na industrijskem kakor tudi na kmetijskem poprišču v vedno večjo propast.
V takem položaju smo danes, ko sindikati razpravljajo z vojaško oblastjo o rešitvi težkega gospo-
upravl pismo, v katerem so zahtevali ukinitev odloka št. 109, popolno zaporo odpustov in ponovno zaposlitev delavcev. Na podlagi tega pisma je vojaška uprava preteklo sredo povabila zastopnike Enotnih sindikatov In Delavske zbornice na departman za delo. Pogajanja so se vlekla več ur, končno je vojaška uprava zahteve sindikatov odbila. Predstavniki Enotnih sindikatov so zato izjavili, da ne bodo odnehali od borbe, dokler ne bo delavstvo doseglo uresničenja svojih upravičenih zahtev.
Pogajanja so se nato nadaljevala v četrtek 26. februarja. Enotni sindikati so vztrajali pri svojih zahtevah, predstavniki departmana ra delo pa so ponovili svoj predlog, ki je že bil izšel v obliki ukaza one dnt.
po tem predlogu naj bi izplačali vsem odpuščenim delavcev v prihodnjih treh mesecih trikrat po dve tret* Jlnt mesečne plače, poleg tega je departman za delo predlagal naj bi sindikalni organizaciji ustanovili odbor, ki bi sodeloval z departman), da bi skupno izdelali načrt za prihodnjih šest mesecev. Enotni sindikati seveda tega predloga niso sprejeli, ker ne pomeni rit drugega kot slepomišenje in zavlačevanje.
drugi strani pa dobavljati potrebne surovine in živila. Toda že nasprotje, ki ga kažejo ob teh pogajanjih vse reakcionarne in šovinistične skupine v Trstu, ki so vedno bile verne služabnice angio-ameriškega imperializma, nam pove, kako malo volje je, da bi prišlo do sporazuma.
Toda tržaško delovno ljudstvo se uo bo dalo ugnati, to ljudstvo dobro ve, ds gre za sam njegov obstoj in da bo
V tržaški Istri, ki je pod upravo Jugoslovanske armade, se pripravljajo, da bodo na čim bolj svečan, način proslavili delavski praznik 1. maj. Vse ustanove ter politične in sindikalne organizacije so se vključile v prvomajsko tekmovanje, ki ga je napovedala Ljudska fronta.
Prvomajsko tekmovanje, ki traja od
1.	marca do 1. maja, obsega vsa področja upravnega in javnega življenja. Tekmovanje na vseh poprlščih Je priprava za izvedbo gospodarskega plana, ki bo ustvaril najboljše pogoje za dvig gospodarstva v Istri.
Vse organizacije In široke množice
■jurskega vprašanja in o’zapori odpustov.
Za rešite*' tržaškega gospodarstva ni druge poti, kakor da se prične konkretno reševati problem Trsta na osnovi zdrave gospodarske politike v naši veliki industriji.
Pa tika podpor in deklasiranje naše de <kne sile pa vodi naše gospodarstvo v popo no prepast.
Zaman je torej govoriti o javnih delili neindustrijskega značaja, za man govoriti 'o povišku podpore brezposeljiim.
Tržaški delavski razred dobro ve, kako se da rešiti gospodarski prob'eni Trsta in kako se lahko preprečijo odpusti z dela.
Bukovec IvasrtrV.ojmir
tržaška industrija popolnoma propadla, če sc uresničijo imperialistični načrti. Zato stoji odločno na braniku svojih interesov, to je tržaške industrije. Ta industrija mora živeti, ker le tako bo zagotovljen kruh ne le tržaškim delavcem temveč vsem drugim
V	okvir splošne borbe za rešitev tržaške industrije in prepre-čenje odpustov spada tudi stavka v konopljarni, ki traja že nad teden dni.
Konopljama je najbolj prozoren primer, kam je merila okupacijska ob ad, ko je izda'n ukaz št. 109, in de'avci kanon iarn«, so se takoj zavedali svoje važne vloge, saj ni to samo njihova stavka, saj stavkajo za vse .ržaško de'ovilo ljudstvo, ki mu grozi odpuščanje z de’a. Zato pa je tudi vse tržaško delavstvo globoko občutilo pomen te stavke in je s svojimi tovariši v konopljarni popolnoma so' 'davno.
Zaradi te stavke je bilo na uradu za delo več pogajanj med za-:!.Cv»~ki dt-'«vcec in ravnateljem konopljarne, toda du»lej so bi!« vsa ta pogajanja spričo trdovrat-ncati ravnate ja, ki ga podpira vojaška uprava, brezuspešna.
V	soboto popoldne ie bila v ul. Conti skupščina stavkajočih delavcev konop’jarne.. Na tej skupščini so vsi de avci izrazih odločno voljo, nadaljevati stavko, dokler se ne prekliče odpust 31. de'avccv.
Med skupščino je urad za delo poslal svoje zadnje predloge. Po teh predlogih, naj ne bi odpustili vseh 31 de'avcev, ampak samo 25,
dobro razumejo potrebo in važnost ureditve in planiranja gospodarstva, da se izboljša življenjska raven prebivalstva. Zato se po vaseh in ustanovah že pripravljajo na tekmovanje, ki je nekak iivod k načrtnemu gospodarstvu. Sindikalne podružnice kakor tudi politične organizacije in upravni organj so izdelati že podroben načrt 'tekmovanja in ga že izvajajo.
Ko je vstopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo in Je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje, se je zdelo vsem popolnoma naravno, da bo imenovan v najkrajšem času guverner in da se bodo uredile gospodarske in upravne razmere na Tržaškem ozemlju. Toda mednarodni reakcionarni politični in diplomatski krogi, katerim ni pri srcu ureditev razmer, gospodarski napredek in mirno sožitje na našem ozemlju, ti krogi, ki hočejo imeti v srcu Evrope ognjišče nemirov In svoje vojaško oporišče, so. zavlačevali in zavlačujejo imenovanje guvernerja.
Lahko se to stanje zavleče še v nedogled, čeprav vse prebivalstvo ozemlja zahteva čimprejšnjo utrditev razmer. Spričo tega pa ne smemo ostati križem rok, posebno ker anglo-amerl-3ka okupacijska uprava v Trstu noče, da bi prišlo do ureditve in spojitve, ali vsaj do gospodarskega sodelovanja med cono A in B. Ne samo, da noče, celo ovira. To nam dokazuje zadnje čase več primerov. Vojaška
slojem, ki od te industrije neposredno ali posredno žive. Delavstvo bo Jlo svojo pot, pa naj vojaška uprava spletkari, kakor hoče. Ob odločni volji tržaškega delavstva se bodo vsi na* črti okupacijske vojaške uprave raz* bili in klavrno propadli.
to Jo prvi teden deset, drugi teden osem, tretji teden pa sedem. Nadalje naj bi dali 'elavcetn dve tretjini plače za tri mesece iz do* po'nllnegu sk'ada, lastnik konopljarne pa bi dodal Se 900 lir na teden za tri mesece. Vse to, samo da bi vrgel delavce na cesto.
Kako prazni so izgovori, da nima komvrJjitrna dela, nam potrjuje tudi dejstvo, da Je arbitražno razsodišče sklenilo odpustiti de* lavce na podlagi izjav ravnate'ja konopljarne, da bo moral ustaviti sedem strojev, kar je omenjeno tudi v zapisniku. V resnici pa vsi stroji delajo, kar jasno kaže, da hoče ravnate jstvo le še bol j izkoriščati osta'e delavce.
Medtem pa ie ?.vezn •'nct-O-h
sindikatov za TO Izdaia na vse tržaško delovno ljudstvo poziv It so* Udarnosti z delavci tržaške konopljarne. V pozivu pravi, da borba tovarišev iz kanop jarne prizade* va vs-c delovno ljudstvo, ker načrti okupacljskitfo oblasti za razpršitev delovne si’e groze vsem našim industrijam. V pozivu dale Zveza ES pobudo za splošno na-bira'no akcijo in -vabi V3C de’ovno ljudstvo, da podpre svoje tovariše ter še enkrat pokaže vsemu svetli svojo trdnost, solidarnost in enotnost.
uprava v Trstu deta vrsto težav za Izmenjavo blaga, za izvoz semen in industrijskih proizvodov, za zamenjavo žvepla za druge istrske proizvode in pridelke.
Iz vseh teh razlogov izhaja nujnost, da se gospodarstvo v Istri planira, da se dvigne In izboljša. Zato je potreben plan.
Tekmovalni polet mladine, delavstva, kmetov, vse naše intellgence; sodelovanjc vseh organizacij in medsebojno tekmovanje bodo nedvomno rodili lepe uspehe.
Učvrstili bomo nase gospodarstvo, dvignili naše kmetijstvo, našo proiz. vodnjo tako da bo v kratkem času dosežen viden uspeh. Obenem bodo razkrinkani vsi izkoriščevalci in špeku• lantl, ki bodo ob teh dejstvih razu* tneli, da jim je odklenkalo, da je ijun ska oblast vsak dan golj čvrsta Ih trdna.
Delo se je že pričelo. S prvim mar cem sc je začela izvajati diferenciacija živilskih nakaznic. Cdor ima do voj dona, ne dobi h»ka*nlc; bogatin, ki ima možnost, si lahko nabavi blago na prosti prodaji po višji cent Delavec in potreben kmet pa bosta dobila mnogo večje Obroke ua nakaznice.
Sindikalne potružnlce imajo dolži nost, da tolmačijo In popularlzirajd prvomajsko tekmovanje, da pritegnejo k sodelovanju vse, da bomo prej. koračili tekmovalni načrt.
POSVETIMO VSE SILE
izvedbi prvomajskega tekmovanja v Istri!.
Delavci v konopljarni
stavkajo za vse tržaško delavstvo
Delo predvsem
domačim delavcem!
Na Tržaškem ozemlju sta no odpuščajo delavce, češ da ni dela. Tako so pred kratkim odpustili tudi pet de avcev in mizarske delavnice Peca?, pri čemer se niso niti ozirali na zloglasni ukaz št. 109.
Po drugi strani pa je bilo mnogo primerov, ko so razna mizarska dela za opremo novih hiš naročevali podjetjem, ki imajo svoj sedež Izven Tržaškega ozem ja. Vse to «c je dogajalo, ker so bile določbe glede teh del zelo nejasne. Btrokovna zveza delavcev lesne industrije ES je zaradi tega protestirala pri okupacijski vojaški upravi, ki pa ji je odgovorila, da se je vse to dogaja o pred 15. septembrom 1947, kar naj bi pomenilo, da je sedaj ta zloraba preneha a. To pa ni tako. 12. februarja je bila licitacija za razna mizarska dda v osnovni šoli v Dolini. pri čemer so ta dela dodelili nekemu podjetju izven Tržaškega ozemlja. Enotni sindikati so o tem opozorili departman za javna dela ir zahtevali, da se vsa podjetja, ki imajo svoje sedeže izven Tr-* Saškega ozemlja, črtajo iz tukaj-•»feefa seznama pndjetij.
—0—
ttiMa siupta Z*eze umi naoiesfiencev ES
t-reozadnjo nedeljo je biia ustanovna skupščina strokovne zveze državnih nameščencev ES na Tržaškem ozemlju. Sindikalno-politično poročilo je podal dr. Karl Zbogar-Brucohi, ki je podrobno orisal važna vprašanja državnih nameščencev. Iz živahne diskusije je bilo poleg ostalega razvidno, kakšna velika razlika Jč v ravnanju z nameščenci obeh con Tržaškega o-Zemlja. Medtem ko nameščenci na jugoslovanskem področju uživajo vse pra se morajo nameščenci pod ang! „ ameriško upravo še vedno odločno boriti za sveje zahteve. Vsi navzoči so Izrazili svoje prepričanje, da bo nova strokovna zveza odločno nastopila v obrambo svojih članov pred izkoriščanjem.
—o.—
Delavska 2bor«ica
rovari dalje
De avaka zbornica je zopet prekršila pariškj sporazum iz leta 1946, po katerem naj bi se obe sindikalni organizaciji v Trstu spojili in postali nepo redno vč'unje-ni v svetovni sindika ni zvezi. Sedaj je Delavska zborn:ea iztuhta-la, da ta sporazum ne ve'ja, ker ni guvernerja in zahtevah, da bi »še
v- nadalje outa a včlanjena v italijanski splošni zvezi dela. Ta njena zahteva je popolnoma potvorjena, saj po 15. septembru 1947. sp'oh ne more biti več č anjena v italijanski splošni zvezi dela prav zaradi sporazumov, ki jih je v Parizu sklenila.
Izvršni odbor italijanske splošne zveze dela je seveda zahteve Delavske zbornice kratkomalo odbil in sprejel vesoluc jo. ki priznava obstoj dveh sindiku'nih organizacij v Trstu in .katere namen je, napotiti tržaške delavce k uresničenju todikolne enotnosti. Tb so pač dejstva, ki jih ne bo mogla prikriti niti Delavska zbornica niti njeni demokrščanskl prijate’ji v italijanski splošni zvezi dela.
Iz vsega tega pa se jasno vidi, zakaj j0 sploh biia ustanovljena Delavska zbornica in da je edini cilj njenega obstoja povzročati med de’avstvom razkol in zmedo.
SKupščiitfi pekovskih delavcev
24. janua>rja sr imeli pekovski delavci skupščino, na kateri so razpravljali o novi mezdni ir, normativni pogodbi, ki so io predložili Zvezi pekov.
V novi pogodbi zahtevajo 56% poviška osnovne mezde za vse pekovske delavce ter enake diaginj-ske doklade, kot jih zahtevajo industrijski delavci. Poleg tega zahtevajo da se jim vsaki dve leti, in to osemkrat zapovrstjo zvišajo mezde za 5% v skladu z let, de a Zahtevajo tudi, da se jim plača nadproizvodnja s 36 odstotnim p,-viškom.
Kar se tiče plačanega letnega dopusta, zahtevajo delavci, da se podajša v sk'odu z 'eti dc a božič-
Mbčinslfi na.mK8Čencl
xahtevajo povišanje dravinjsko doklade
Tukajšnji »italijanski* krogi se vedno sklicujejo na povezanost Trata t Italijo, kadar jim gre to v račun. Vse drugače pa Je, če gre za kako izplačilo delavcem In uradni koto. Tako je Italijanska vlada že 21. novembra pr. 1. povišala nameščencem dravinjsko doklado, tržaški nameščenci pa že tri mesece zaman čakajo ta povišek. Kadar zaradi tega protestirajo, Jim pravijo, da stvar še ni rešena. Pač namerno birokratsko zavlačevanje.
—o—
Orapisa doktt za vdaaije
Pri Zvezi malih poljedelcev je bil sklenjen sporazum za draginjsko doklado vrtnarjev za februar in marec 1948. Doklada ostane nespremenjena, io je 440 lir na dan.
na nagcaeta pa mora biti enaka fcnoinesetjr.emu celotnemu zaslužku, Delavci so razpravlja j tudi o plačilnih pogojih v primeru bolezni. nefeče na de u, o oblekah, ods pravn m itd. ter ustanovitvi posebnega vrstnega reda za zaposlitev brezposelnih, čim bi se kje pojavi o pomanjkanje delovne sile.
w *	*
Odškodnina za orodje
Pristojna Komisija je odredila, da mora od 24. februarja, t. 1. dalje vodstvo »Cantieri Apollonlo« v Piranu povrniti stroške za popravila delavcem, ki delajo s svojim orodjem, neuporabno orodje pa se bo moralo zamenjati z novim.
Izplačevanje se bo vršilo po kategorijah, v sorazmerju z količino lastnega orodja, ki ga delavec uporablja.
Prva kategorla bo dobila ROOO, druga 3500, tretja na 2500 lir.
DVE UDARNICI PRI DELU V TOVARNI USNJA NA VRHNIKI
PrvoitMlsko tekmovanje ES v Istri
innciuta.nu orguruzac-ju v Tržaški Istri se heče pripraviti na veliki praznik de ovnega ljudstva z dvomesečnim tekmovanjem med posemeznimi podružnicami. Podruž niče bodo izboljšale svojo administracijo, pridobile bodo še nove člane in skrbele za širjenje sindikalnega tiska Pri tern naj sode ujejo vni člani ES, da bodo daveženi res 'epi uspehi Posebno za naš tisk moramo razviti močno propagando, tako da bo vsak delavec in kmet naročen na svoj sindikalni list. Saj se mora vsak zavedati, da je tisk najbo'jše orožje de ovnega ljudstva, po eg tega pa najde vsak v časopisju mnogo koristnega, posebno naši kmetje.
Enotni sindikati so si prevzeli tudi nalogo, da skrbijo za utrditev in razvoj gopodarstva in kmetijstva, da dvignejo in zboljšajo produkcijo.
Za-adi tega b. zlo ojačili sindikalno delovanje po vaseh, da utrdijo agrarno reformo in odstranijo vse neod-tatke in pomanjk jivo sti. Podružnce ES bedo tudi prepričevalno vplival« po vaseh, da bodo kmetje posveča'! večjo skrb adjarr-tvu in sadnemu drevju, leda bodo dat cepiti prašiče in druge domači živali.
ES bodo skrbeli, da bodo kmetje debili pravočasno in v dovoljni količini vsa potrebna gnojila.
V Kopru pa bodo v kratkem pripravili traktor-ko postajo ter okrepili kmečke posojilnice in hranilnice. Načrt tekmovanja je lep. Uspeh je odvisen od v eh delavcev in kmetov, ki bodo sami v na krajšem času čutili dobre pos'edice.
Odbor ES ¥ Piranu
že tekmuje
Rajonski odbor ES v Piranu je že izdelal podroben načrt za prvomajsko tekmovanje, ki je zelo podroben In precej obširen.
Tekmovanje obsega izboljšanje notranje administracije, kulturno delo, prostovoljno delo, razvoj delavskih zadrug, intenzivno obdelovanje zemlje, zboljšanje higiene po vaseh, Izva-ianje planskega gospodarstva ter razširjanje sindikalnega tiska.
Tudi v Novem gradu so že izdelali podroben načrt za prvomajsko tekmovanje in pristopili že k delu. Najboljše podružnice bodo bile javno pohvalo.
Prvomajski književni natečaj
Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za prosveto razpisuje prvomajski natečaj za odrska dela ali prizore.
1- Pri izbiri motivov naj s« ..Kusajo pisci čimbolj približati sodobni problematiki življenja ljudstva TO-ja, njegovemu stremljenju k napredku in miru, njegovi borbi proti silam, ki ga pri tem ovirajo, proti podpihovalcem sovraštva, netilcem nove vojne in Spek .UiitUim vseh vrst.
2.	V orhki je treba upoštevati potrebe In zmogljivosti diletantskih o* drov v naših mestih in vaseh. Zato so najbolj primerni krajši prizou in e-nodejanke. Delo Je lahKO pisano v vezani in nevezani besedi In lahko vsebuje tudi glasbene ter baletne vložke.
3.	Natečaja »e lahko uuc-cziju pisci (pisatelji), ki prebivajo na TO-ju. kakor tudi izven njegovih meja.
Rokopis naj bo označen s psevdonimom, ali drugim znakom, pod katerim naj bo v zaprtem ovoju priloženo ime In točen naslov pisca. V natečaju bodo upoštevana dela, ki bodo prišla najkasneje do l. maja t. l, na naslov: Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za prosveto pod OT--'.*n »Prvomajski natečaj«.
Dela bo ocenila in določa., nagrade posebna komisija imenovana od IOLO — oddelka za prosveto.
4.	Tri najboljša dela bodo ..agraje-na. Prva nagrada znaša 30,000 lir, druga 20.000 lir In tretja 10.000 lir.
Honorar za odkup del ni vštet v nagrado.
Dela, ki ne bodo ne nagrajena ne odkupljena, bodo vrnjena.
Vsem sindikatn in podružnicam v stri !
V prvomaiskem tekmdvmuom nd' 7'r/u jc tudi Sirjenje tind kalnegd ti sim. Vsak Član sindikatei mj pC' stane naročnik svojega list,
Vsak kmet naj Cita ruti t-sf, ima posebno strokovno kmetijsko prilogo, edino te vrste na T•laSkeM ozemlju.
Katera sindikalna podruiiuca bo dosegla do J. rnaja najvcCji odstclM naročnikov P
Kdo bo nabral najveC naročnikov i
Tekmujte!
Obvestilo
Nuš list bo v bodotc ob' /ovijal strokovne Članke v gospodarstvu, kmetijstvu in zadružništvu v okviru loti moralnega natrla in gosimdar skega plana v Istri. Oh- nem bomo na posebni strani po' roikili o /Kiteku tekmovent« i’ vseh panogah po rasnih usta-•avtrh. tovarnah in vtis-h
Svetovne sindikalne zveze
ne bodo razbili
Govor Louisa Saillanta na VI. plenumu centralnega odbora ESJ
Zaradi važne vsebine prina-mo daljši Izvleček govora, ki ga jc imel Louis Saillant tajnik Svetovne sindikalne zveze, na VI. plenumu centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije v Zagrebu.
Sedaj smo v zgodovin kem razdobju mednarodnega sindikalnega gibanja, ki zahteva od nas, da še bolj utrdimo in pog obimo medsebojno tovarištvo, medsebojno bratstvo. Ce ne bi bila naša Svetovna sindikalna zveza, kakršno smo želeli od vsega začetka, to je delovno predstavništvo, ki bo zbralo vse sile za vodstvo de avskega razreda v njegovem boju za pravice, ali misite, da bi se mednarodna reakcija tako zarotila zoper nas, da bi bili njeni napadi tako pogosti?
Prav zato, ker je Svetovna sindikalna zveza na pravilni in dobri poti, ker ie vsak dan močnejša v odločilni obrambi osnovnih pravic delavcev po vsem svetu, se mednarodna reakcija vrak dan vedno bolj zaletava vanjo in ji poskuša onemogočiti njeno de’o. V takem položaju mora Svetovna sindikalna zveza računati na pomoč
sindika nih central, ki so v njej včlanjene. Zelo dobro mi je znano, da lahko Svetovna sindika na zveza računa na popolno podporo centralnega odbora ESJ. Zato se v razgovoru z vami ne bom posluževal diplomatskega jezika, govoril bom. kakor tovariš tovarišu.
Svetovna sindikalna zveza je se daj ogrožena' celo iz njenih samih vrst, V vseh težkih trenutkih in najbolj koč Jivih položajih nam daje zgodovina, kakor smo bili vedno priče, toliko primerov, da so se pojavile skupine ljudi, ki so dosledno branile svoje stališče, in skupine ljudi, ki v takih trenutkih rušijo enotnost in discipU-no. V trenutku sedanje krize je prodrla v glave naših nasprotnikov hudobna misel, da je treba razbiti enotnost Svetovne sindikalne zveze. Ce pa bo glas delavcev vsega sveta zarioeti povzdignjen, ne bodo uspeli nikakršni da bi ■onemogočili delo Zveze. Da se bo naše sindikalno gibanje lahko obra nilo, okrepilo in razbi o vse posku se napadov na enotnost delavskega gibanja na svetu, moremo predvsem stalno utrjevati notranjo de-mokracjo. Svetovna sindikalna zve-
za ne sme biti birokratski organ. Biti mora močno in enotno g ba-nje. Kaj je »veto na sindikalna zveza? To ste vi in tisti, ki jih zastopate. SSZ so dejansko milijoni delavcev, moških in žensk po vsem svetu, kii so zbrani okrog svojih delovnih mest in organizirani v sindikatih. Ti milijoni de lavcev in deJavfc na svetu morajo biti močni, da bi pravilno reagirani na vte dogodke. Morajo biti tudi redno in točno obveščeni o vseh dogodkih, tako v svoji državi kakor tudi po svetu. Samo tedaj bo Zveza za res sposobna izpolniti svoje veliko zgodovinsko vlogo. Ne smemo se ustaviti na pol poti stal no moramo iti naprej in vedno naprej, iz pretek biti se moram c le u Sti, da ne bomo ponavlja’i napak, in preteklost nas uči, da se dela vtiki razred kake firžave, ki dovoli, da pride v njegovih vrstah do razdvojenosti, približuje pora' zu. Zato je enotna! de avskega razreda večno geslo.
Znano vam je, da je bil v Franciji pred dvema mesecema pod-vzet poskus, da bi razbili sindikalno gibanje in to v tremjtku, ko so se milijoni delavcev s stavko borili za osnovne življenj ke pravice, za svoj lastni ob tanek. Delov, no ljudstvo Francije ie bilo tedaj globoko ganjeno nad krasno po tezo so idamosti, ki jo je centralni odbor ESJ napravi1 ob tej priložnosti, Kako naj se vam zahvalim zanjo? Lahko samo rečem, da
služi časti delavskega rezreda in vsega de ovnega judstva Jugoslavije, da je primer mednarodne solidarnosti delavskega razreda vse-:,’a sveta.
Nato je govoril Saillant o sin-dikabih vodtvah in o tem. kako je francoska vlada poslala policijo vojaštvo proti stavkajočim rudarjem. ki bo se borili za osnovne pravice. Toda kljub temu se Generalna konfederacija de'a Francije fd»!no utrjuje in pridobiva nove sile Omenil je tudi, kako Je apustil Svetovno sindikabo ' zvezo f den izmed podpredsednikov, či-!?ar korak se ne more drugače n-značiti kot izdajstvo.
Saidant je nadaljeval; V kratkem bo zasedanje izvršilnega odbora SSZ. Zato moramo podvzeti odločno, ukrepe, da bo Zveza hodila še naprej po poti, na katero je krenila. Na svetu bo sindikalna gibanja, kii zeb na produ, in to zlasti v državah ljudske demokracije v vzhodni Evropi. Tudi v drugih državah se utrjuje in krepi andkalna gibanja. Tako v Italiji Generalna konfederacija dela na način, ki ga do«'ej tam ni bi o o-i azili. So pa druge države, v katerih ni v!deti v sindikalnem gibanju takega razvoja, kot n. pr. Holandija, Be'gija in Laksemburg. Prav ta gibanja so pobudniki neke mednarodne sindikabe konference izven okvira Svetovno sindikabe-zveze. Napredne sindikalne orga-zacije se očitno ne bodo udele-
žile take mednarodne ko-meren®*' ki bi bila izven Svetovne sbdika'‘ ne zveze. Pravijo nam, do bo t* konferenca, določena za 8 marec v Londonu, samo konferenca s*n dikubih organizacij zapadno-c/fop i ‘-kih držav, toda največji tndikal" ni organizaciji tako imenu oik *•” padite Evrope rta Genero na kod' federacija dela Francija in Grb'’' -tabn konfederacija de'a Pa tir. ^ pred centralnim odborom ESJ ko pa dam uradno Izjavo, ki Jc n‘ sem mogel dati pred tremi dnev)’ Prav pred dvema dnevoma , se raztovarjal s tovarišem Frub chonom. generalnim sekretarje^ Generabc k mfederaci-e dna Fran ene, in s tov. Dl Vittor jem. ^ itopnikom Generalne konfederacij dna Uatije. Na podlagi ten razUj vorov vam lahko izjav m v SSZ, da U dVe orgamzdČl'i , bosta sodelovali na k inf er nori . zvezi z vprašanjem pomoč1 na P**" lagt Marshallovega načrta. Hc i ta sodni uval-t na konferenci, ho.|e razbiti Svetova> sindikajj zvezo. Marshall bo mora' raČb”® . na podporo luksemburških sindt-tov, ki štejejo 10.000 č anov. da bo na podlagi tega jal, da uživa njegov načrt p°“™ ro evropskih narodov.	^
Louis Saillant je končal kvnJ^. vor z žellami za najboMše delo numa in da bi »luži1 utrddv1 jj okrepiti ESJ, hkrati pa bil močan prispevek k utrditvi tovne sindikalne zveze,

Srednja tehnična šola v Kopru kovačnica novih strokovnih kadrov
tehniki delavnici. Sola je dobro o-premljena s stroji, in raxne stružni, ee, r»skalne in vrtalne stroje, električne peči ter druge precizne instru-mente In merila.
Med našo mladino je zanimanje za tehniko vedno večje. To pospešujejo slasti nove življenjske zahteve ter potreti* m težnja k napredku v sedanji dobi, Irt je doba tehnike.
Kako je bilo pred leti
iSivi^c^e je danes drugačno kot je bilo Se pred dobrimi desetimi leti, posebno pri Slovencih. Kakor na mno-Jih drugih popriSčih Javnega življenja, .so uam naSi sovražniki ovirali Pot napredka tudi v Šolstvu. Nadarjeni slovenski fantje so postali kvečjemu la učitelji, župniki ali odvetniki, 'to je postajalo pri nas že tradicija. Tovarno so imeli v rokah tujci. Slovence so uporabljali le kot Izkoriščano delovno silo, kot težake in delavce, ki so se morali naučiti tujčet • iezlk. da so Imeli zagotovljen zaslužek.
Tako »o ekonomsko iri narodnostno zatirali naS narod. Obenem pa so u-stvarjali vtis, da Slovenci nismo sploh sposobni za tehniko. Seveda je pri vsem tem trpelo naSe gospodarstvo in napre^tk v tem pogledu.
Imeli smo mnogo župnikov, imamo umogo cerkva, duhovno ali versko življenje je cvetelo. Imeli smo tudi muo-80 advokatov. Več Jih je bilo. še vpč ie bilo tožb in prepirov po vaseh, oar»er«fi sn oell. Kmet pa je plačeval.
Dober korak naprej
Sedaj je drugače. Tudi v tem pogledu smo storili dober korak naprej. V :»iem delu Tržaškega ozemlja, ki Jc Pod jugoslovansko upravo, je bila že leta 1P46. ustanovljena prva slovenja tehnična šola v Kopru. S tem Je dan* tudi našim fantom možnost, da s* učijo v svojem jeziku za svoj poklic.
Zunanjost šole Je sicer še skromna Hola srma privlačuje vedno večje Ste-viio dijaške mladine. Sedaj obiskuje <010 60 učencev; nekateri so prišli celo iz Trsta, ker tam ni take šole. V 'ehrifnn golo sprejmejo dijake, ki so ** dovršilf nižjo gimnazijo In napravijo	irnii.
Med knjigami in stroji
Sola Ima tri odseke: strojni, elektrotehnični in arhitektonsko-gradbeni.
Po petih letih pouka in praktičnega dela postane učenec strojnega odseka tehnični vodja v industrijskih o-bratih, tehnik v ladjedelnicah, v tovarnah, sploh v vseh panogah težke in lahke industrije. Učenec elektrotehničnega odseka postane elektrotehnik, vodja pri električnih cencalah ■in napeljavah, pri elcKtrožel-zniških napravah itd. V gradbeni str >k' pa »e pripravljajo bodoči gradbeni tehniki, vodje gradbenih podjeUj itd. Kdor želi, pa se lahko vraže n» univerzo in postane inženir odgovarjajoče stroke.
Prva tri leta je pouk za vse odseke enak, skupen, v zadnjih dveh letih pa se vrši specializacija posamiz-nllj strok. Tedensko imajo do 50 ur pouka In vaj. Dopoldne so v učilnicah, pri knjigah in računih, popoldne pa zabrnijo stroji v ključavničarski, strojni, kovaški, mizarski in elektro-
Nedvomno je prosvetno življenje pri (iModianus, v kulturnem krožku aPino Tomažiča bolj razvito, kakor v marsikaterem krožku ali tovarni.
Kulturni krožek je bil ustanovljen že maja meseca 1943, torej je ta naj-atarejši kulturni krožek v Trstu.
Prosvetno življenje se lahko razvija, ker imajo delavci na razpolago lepe prostore. Lastnik tovarne še ne dela velikih ovir, ker pe more dobiti za to nobenega opravičila. Dobro se zaveda, da so mu delavci ohranili tovarno in prostore. Spričo živahnega kulturnega življenja, pa ne more delati svojim delavcem očitne krivice.
Po vseh odsekih je kulturno udejstvovanje zelo živahno. V lepi knjižnici je nad 2000 izvodov, delavci In de-
Izdajajo tudi svoj list
Največje zanimanje vzbuja elektrotehnika in radiotehnika. Dijaki	so
marljivi in disciplinirani, dobro	se
učijo, predvsem pa ne zanemarjajo še drugega dela.
Ko stopiš v šolo, takoj opaziš vzoren red in snago. Stenčas je vedno poln člankov. Dijaki izdajajo tudi »voj list «Tehnika», ki ga razmnožujejo na ciklostil. Včasih gredo na učne ekskurzije po tovarnah, najrajši pa so pri strojih. Opaža se vedno večje zanimanje za to Solo med dijaško mladino, število učencev bo Se zelo na-rastlo.
Nasa mladina ima sedaj možnost, da ie uči v svojem jeziku, naši delavci po tovarnah in raznih ustanovah pa bodo odslej imeli opravka s svojimi ljudmi.
Poleg vsega tega pa bodo naši dijaki prenesli v naše vasi zanimanje za tehniko in znatno prispevali, da bodo razmere v našem podeželju tudi v tem pogledu zboljšale.
lavke prav radi čitajo na domu ali pa v čitalnici, ki jc res udobna in privlačna. Dramatski odsek je tudi razvit; imajo dva pevska zbora, moškega in ženskega.
OTROCI ZBIJAJO ŽOGO
Živahno prosvetno delo
v krožku „Tomažič“
V PARIZU PRIZOR IZ REVOLUCIJE 1848.
Poleg tega pa je še športni odsek, ki goji razne panoge fizkullure, nogomet, lahko atletiko, namizni tenis, smučanje itd. Moštvo ((Tomažičevega krožka* je sploh povsod dobro znano in nevaren tekmec pri vseh tekmah.
Popoldne kar oživi v krožku. Na i-grišču mali dečki in deklice zbijajo žogo, tam se vadijo dekleta za prvomajski nastop. V baru sedita delavki in se živahno razgovarjata, zraven je prileten delavec, ves utopljen v svoj časopis. Zgoraj se slišijo zveneči glasovi mladih grl, pionirji se pripravljajo za kulturno prireditev. Vse je tako prijetno, domače. Zvečer pa je cel živžav. Pogostokrat imajo predavanja in prireditve v lepi, svetli dvorani. Zelo radi prihajajo v ta krožek tudi člani drugih krožkov, kjer se skupno pomenijo in razvedrijo.
V pisarni krožka mi tajnik daje nekaj podatkov. Na Steni visi velika
Pripravljajmo se za 1. maj I
ISTRSKI MLADINCI SSE VADtJO ZA 1. MAJ
Letošnje vaje za prvomajski nastop so zelo lepe, toda zahtevajo mnogo vaj. Posebno ženske vaje in one za odrasle pionirje so zelo lepe, 5n jim ie treba posvečati več pažnie, ker so tudi težje. Po vseh vaseh In ustanovah naj takoj začnejo 7. vajami, če niso še začeli- Ne smemo čakati zadnje dni. Do I. maja imamo še komaj dva meseca. Ce hočemo, da bo prvomajski nastop zares uspel, ne smemo več Izgubljati nobene ure. V zadnjih dneh, ko bo vse polno dela in pri-prav, ne bomo mogli nadomestiti kar bomo sedaj zanemarili.
Morda je nekatere prevaral sneg in mraz in misli, da se bližamo božiču, toda maj se bliža z naglimi koraki. Pripravimo se. dg bomo ponovno pokazali, kaj zmoremo. Ne sme biti ovir!
Kakor srno slišali, se bo vnelo živahno tekmovanje med posamez-
nimi vasmi in ustanovami, med tovarnami in krožki, med mestom in deželo.
Pred dobrim tednom se je zaključil v Kopru prvi tečaj vaditeljev za fizkulturne vaje za 1. maj, Tečaj« »e je udeležilo nad 60 mladincev in mladink vseh vasi in mestec istrskega okrožja. Sedaj se vadilo po terenu. Prve dni marcu pa bo že drugi tečaj za vaditelje. Tega naj se udeležijo posebno oni iz istrskega okrožja, ki so poučevali Že luni, ali so nastopali v Beogradu.
Tudi po tržaških krožkih se Žtf pripravljajo za prvomaiski nastop. Na lučaju v Domu pristaniških de. lavcev »o se pripravili vaditelji, kS že marljivo učijo mestno mladino.
Kako se pripravliajo v Nabrežini. tuj Krasu in tržaški oko'ici te» c> tekmovanlu med posameznimi skupinami in društvi bomo v našem ’istu stalno poročali.
Strokovna predavanja
Enotnih sindikatov
Na pobudo tajništva Zveze kmetov tw prosvetnega odseka pri gavnem odboru ES imajo naši kmetijski strokovpjukl po vaseh tržaške okolice strokovna preda-vaniai
Taka predavanja so že bila v Ricmanjih, v Bol juncu, v Trebčah. Fiidričah, Bazovici, Saložu in Prečniku.
Predavanja so zelo zanimiva in poučna, zato jih naši kmetje prav radi poslušajo. Po predavanju pu se vedno razvije živahen razgovor. Kmetje povedo 'svoje misli, opazke, predloge, alt pa vprašajo potrebna pojasnila. Vprašanja umnega gospodarstva, sadjarstva, živinoreje dd. zanimajo vsakogar.
Taka predavanja se bodo vršila še v naprej in po ostalih vaseh,
■"a-ngiaifi .c.. 1 ij-tib .. iir .m;w---
Uika Pina^ Tomažiča. Kdo ga ne pozna'/ Tu blizu je bival, mnogi so ga osebno poznali, zato so dali svojemu krožku njegovo ime, Iti jim je v zgled in spodbudo.
kjer niso bila. Verjetno pa bodo naši strokovnjaki, agronomi ali dobri sadjarji, tudi praktično pokazali našim kmetom, kako se ce* pi sadilo drevje, kako se očisti, škropi itd. Prosvetni odsek in tajništvo zveze se za to zelo zan majo, ker hočejo nuditi našemu kmetu vsestransko pomoč in izboljšati tudi njegovo strokovno znanje. Takso bodo .stvarno prispevali k dviganju našega gospodarstva in kmetijstvu
Krojni tečaji
Krojni tečaji vzbujajo vedno večje zanimanje, ker so vidni uspehi prvih točajev, ki so se pred kratkim zait jučili.
Sedaj sta bila odprta kroina tečaja v zgornjih Barkovljah in na Proseku. Veliko zanimanje vlad* tudi v Riemanjah in bo verjetno v kratkem odprt tudi tam.
Dek eta in žene imajo možnost? da si brezplačno pridobe potrebnega znanja, ki jim v Vsakdanjem, življenju zelo koristi.	<
Revolucionarno leto 1848
Revolucionarno leto 1848 je raz-Urkalo vso Evropo. Odpor se ni '*fazai povsod enako in tudi ni imel ^l> ciljev, kajti niso bili dani pov-enaki gospodarski socialni po-*oji- Medtem ko je v deželah vzhod. e Evrope vladal še polfevdutni si-|ie,n. ki je imel v habsburški mo-^ irhlji najzvestejšega čuvarja fev-^ inih tradicij, je naredila zapadna rJrr°t)a že korak naprej. Nagel po-industrije, ki je slonela na o-w^nem napredku tehnike, je okre ^ RteSčansko kapitalistični razred. <t>oredno s tem pa sc je nujno raz-ludl industrijski proletariat, kri ? nsUopila težka gospodarska iz inv kot helzogibna posledica pora se nasprotij kapitalistične ,)b 't,e- Jc vso njeno težo najbolj ih Uittl ravno *a izkoriščani razred }|v,l stopil v borbo za Izboljšanje , JfnJsklh pogojev. Toda to pot že 'eto li.ml '“J1- saj tc leto 1848 tudi J« bi!'- munlstl*,ie®a manlfesta», kjer v|0B!la to*nd podana perspektiva in vbju nro,et**',;,ta v družbenem ra-
t* i*? ,niajo revolucionarna gibanja •»malt V fapa<lni Evropi, kakor Fc-*** revolucija v Parizu, upori
v Belgiji in zapadni Nemčiji, poseb r»o pa še v Angliji, kjer jc bil pro leiariat Številno najmočnejši, izraziti značaj revolucionarnega gibanja, ki teži k spremembi družbenega sistema.
V Nemčiji razen v Porurju indu strija še ni bila razvita. Razcepljena jc bila na 35 dr/av s 35 fevdalnih monarhi. Oblast pa je bila v rokah zemljiških gospodov — junkerjev, ka-leri so neusmiljeno odirali in žulili kmeta. Zato pa je upor našel maha najbolj ravno med kmečkim slojem.
Podobne razmere so vladale v Italiji, kjer je bilo osnovno vprašanje prav tako kakor v Nemčiji, zedinjenje dežele. V severni Italiji so gospodarili Avstrijci, ki so nasilno po-nemčevali prebivalstvo. Meternich je govoril, da morajo prebivalci Lombardije in Benečije pozabiti, da so Italijani. V neodvisnem Piemontu pa so vladale še popolnoma fevdalne razmere. Vse to je Izzvalo odpor, katerega pa je Mazzini usmerjal v meščansko revolucijo in se naslanjal na svobodomiselno zemljiško gospo, do.
Končen poraz garibaldincem in
revoluciji v . Italiji je zadala intervencija katoliških držav, ki So podate svoje vojske in začasno udijšie revolucionarni pokrči.
Istočasno pa je vrelo v samem gnezdu reakcionarne teme, na Duna. ju, nadalje v Budimpešti, v Pragi, povsod se je pojavljal upor proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju.
Ta revolucionarni duh vse Evrope Je zajel tudi Slovence. Od leta 1814. to je od Dunajskega kongresa, ki je dokončno likvidiral z Napoleonom in uvedel v Evropo «red» ter mu postavil za varuha «Svcto zvezo«, so Slovenci živeli v najtežjih nacionalnih in socialnih pogojih.
Avstrijski minister Metternich je uvedel policijski režim po vsej obširni avstrijski državi.
Prepovedana so bila vsa kulturna in prosvetna društva, Najstrožja cenzura je bedela nad vsako tiskano in pisano besedo, saj so morali dajati v cenzuro celo nagrobne govore. Uradni jezik povsod samo nemški. V zamotani državni upravi se je razpasla strahovita birokracija.
Kmet, naš najštevilnejši stan, je živel v najtežjih pogojih. Ni bil še rešen vseh dajatev svoji zemljiški gospodi- to je nemškim knezom In grofom, kateri so imeli v svojih ro.
kali večji del zemlje. Tlačile so Jih visoke odkupnine, dolgovi, neusmiljeno Izterjavani davki Itd.
Industrijskega proletariata v Slo-vaniji ni bilo, saj razen nekaj železarn, predilnic in sladkorne čistilnice ni bilo nikake industrije. To je pa bilo tudi odločilno za potek revolucionarnega gibanja pri nas.
Ves odpor kmetov se je usmeril proti gradovom, proti plemstvu, v katerem so videli neposrednega povzročitelja svoje bedo. Napadali so tu in tam gradove in poedine državne funkcionarje, toda vse nesmotrno, nepovezano in brez pravega cilja. Tu se je pokazalo pomanjkanje proletariata, ki bi dal temu revolucionarnemu gibanju smer in cilj.
Slovensko napredno meščanstvo ni atremilo k spremembi obstoječega reda, ampak se je omejilo na zaliva po »Zedinjeni Sloveniji, ki je bila do tedaj razdeljena na štiri dežele, kar bi omogočilo vsaj skupen nastop.
Ta težnja je živela tudi pri drugih južnoslovanskih narodih. »Ilirci« so iz Zagreba širili idejo o enotnosti jugoslovanskih narodov. V širšem okviru pa je ta ideja dobila izraz v Ideji o panslavizmu, ki je dala pobudo za vseslovanski kongres v Pragi. Ta kongres je pomenil ne samo začetek kulturnih vezi, ampak tudi
političnih stikov In skupnega nastopa slovanskih narodov avstrijske drža« ve.
Ta doba je vnesla v meščanstvo, ki se je stapljalo v nemških vodah, narodno prebujenje. Začeli so se ustanavljati kulturni krožki, tako-zvane čitalnice. Te čitalnice so postale središče slovenskega kulturne, ga in političnega življenja in So odi« grale ob svojem času pomebno vlo« go. .
V	to revolucionarno leto pade tudi Ustanovitev »Slavjanske čitalnice v Trstu, ki je pomenila primorskim Slovencem v tedanji dobi kulturno in politično središče.
V	celoti revolucija leta 1848 slo venskemu narodu ni prinesla mnogo sprememb. Kmetskemu stanu se jc položaj sicer nekoliko zboljšal, utrdila se je lastninska pravica do zem. Ije, nekoliko so se zmanjšale dajatve, toda trajnega uspeha ni bilo.
Vendar težnje po boljšem	s. vi j«,
nju niso zamrle.
Borbeni duh je proniknil v naša kulturo in postal nje bistvo. Rasel je od pokolenja do pokolenja in do. segel svoj višek v naši narodnoosvobodilni borbi, ko je narod končno zmagal in vzel usodo v svoje roke,
A.-iz
Stran 4	Delavako-kmeCka enotnost;
J’1	~r=	■	-	•	~	,. ........ .1..... j. ...... —i-J-
Naše žene zborujejo
Pojdite Jovit lisice


na Škotsko!
Skoda na poljih, davki, pomanjkanje čuvajev: vse to tare na&ega kmeta
Zadnjic smo pisali o načrtnem uničevanju našega kmetijstva, katero se izraža zlasti v ogromnem povišanju najemn n. Toda k uničevanju našega kmetijskega gospodarstva prispevajo tudi v veliki meri visoki davki. Sicer ni navijanje davkov omejeno samo na kmetijstvo, ker so v zadnjem času začeli nalagati večja bremena tudi malim trgovcem in obrtnikom, -v mestu, kar- pa gre le na rame potrošnikov, to je de avcev in kmetov.
Da bi zvišnlj kmečke davke, so si iztuhta i neke posebne dajatve, tako imenovane »contributi unfi-cati«, ki prizadevajo z'asti manjše in srednje kmete, katerim primanjkuje delovne sile. Tako mora kmet, ki ima po enega poljskega dclrvca, plačati na leto poleg ostalih še
31.000	lir dodatnega davka. V Italiji Pa so š i tako da eč, da marajo kmetje plačevat ta davek tudi za druž n ke č ane. Seveda je Splošna zveza de'a v Italiji proti temu ostro nastopila in pozVa’a kmete, naj tega davka ne p'a ajb. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se »edntributi unif cati« od na.-, stekajo v Rim.
Druga nadlega, ki tare našega kmeta, je škoda, ki jo z asti v bližnji tržaški oko ici povzročajo na naših poljih ang oamerifki vojaki. Predvsem so povzročili veliko škodo z vajami ter razora'i polja in Vinograde a tanki. Sindikati so intervenirali in spočetka so izplačali kmetom 'malo odškodnino, sedaj pa še tega nočejo. Kasneje so rekli, naj kmetje v'ožijo prošnje za povrnitev škode, ki pa je niso p’a.a i. Pri tem so se izgovarjali., da moralo pačati najprej škodo onim predelom cone A, ki je pri šla pod Jugoslavijo. Omenjeno prošnje so romale v Benetke, od tam v Trevi o, nato Videm, a re-
šitve ni hotelo biti -d nikoder-Končno so dejali, da mora do 1&-septembra 1947. p’nčuti škodo Italija, od tedaj naprej pa šele oni-A škode niso p.ača i. Začel se i« nov šport, lov na lisice, kot dn bi bili v Padričah ali v Gropadj
kje na škotskem. Začelo so se prave dirke za lisicami čez po’ja irf '
vinograde, kjer so s konji vse po' mendrali. Seveda gospode oficir je prav nič ne brigu škoda, ki jo povzročajo našim kmetom, važno je 'le to, da se oni zabavajo.
Drugo vprašanje je UPSEA. Te : urad, ki ima na ogo, da pop: suj c površino obde'ane zem je itd., in ki spada ixct kmetijski inšpektorat, je poslal pred nekaj meseci kmetom neke obrazce v Ita ijan-ščini in zahteval, naj popišejo Pn', v—'no svoje zemlje. Kmetje, k‘ žive v stoodstotnih shrvensk h v#j seh, so st^veda te obrazce zavrnili In zahtevali, da jih poš je. v slo" venšjini. In g’ej, kaj se ti zdaj do-gedh Razni kmetje so preje i ob' ve9'io, da morajo p ačat po 2000 do 3000 lir kazni, ker nisi po^jisali površ ne svoje zemlje. Večje uma' zanije gospodje pri UPSEA res ne bi mogli iztuhtati.
Tudi glede poljskih čuvajev so Enotni sindikati v imenu naših kmetov že tol kokrat protestirali in zahtevali, da se namestijo poli' ski čmaji. Ta zahteva je v ekakor upravičena, z'asti če pomisimo, da je na Tržaškem ozem ju na tisoče po icajev, ki postopajo in n majo kaj početi. Seveda za naše krnete ni nobene skrbi. Tako jim lahko ta-, lovi brezskrbno unič jel paš«' stva. Kmetje so sl mora1 ob U" galvi, ko so tatvine najbo . a z šil' jene, sami priskrbeti čuvaj in to na lastne stroške. Tudi v tein* Pc' g edu so bile dos ej vse inlervch' cilje Emil ih aa.ndikatov bob oft , stetva.	z
BODOČA NEVESTA OPAZUJE RAZSTAVLJENE DOBITKE
LOTERIJE
ASI2Z V KOPRU
Tudi pri nas se žena danes zaveda važnosti svojega sodelovanja v borbi proti anglo-ameriikemu imperializmu In njegovim nakanam, da bi popolnoma zasužnjil tukajšnje ljudstvo In ga oropal njegovih najosnovnejših pravic: to je pravice do dela in kruha, pravice do svobodnega po. mičnega izživljanja In pravico do kulturnega razvoja. Danes se naša 2cna zaveda, da hočejo anglo-amc* riški imperialistični iskoriščavalc! s tem, da dc-mžčajo delodajalcem svobodno odpuščanje delovnih sil, ustva-
STARA ISTRSKA ZENA RADA CITA SVOJ LIST
Titi vedno brezposelnost, pomanjkanje in bedo, ki Je s tem v zvezi, lako da bi potem lahko, Izkorišču-.joč to revščino in nemoč tu živečih narodov, izvajali nemoteno svojo voj-nohujškaško politiko.
Vsem- so danesjasni cilji njihove politike, ker mesto da bi gradili tako zelo potrebna stanovanja in Sole, gradijo vojno strateške ceste. Namesto da bi spoštovali sklepe mirovne konference in dali Trstu guvernerja in demokratični Statut, vedno bolj zavlačujejo rešitev tržaškega vprašanja puščajo v veljavi bivše fašistične zakone ter Jih spopolnjujejo še z raznimi odredbami kot sta ukaza 10!) za naše delavstvo In 141 za naše kmetijstvo, katerih cilj je, da bi to naše delovno ljudstvo čimprej in čimbolj obubožalo.
Tudi naša žena, ki si jc v tej borbi priborila pravico do enakopravnosti in ki ji je pravica,, s Statutom zagotovljena, se mora danes boriti, da
se JI te pravice priznajo. To so pra. vica do politične enakopravnosti, pravica, da dobi za enako delo kot moški enako plačo, potem razne socialne pravice in pa pravica do raznih doklad, ki se zdaj priznavajo le moškim. Vse to zahtevajo žene delavke, raznih podjetij in tovarn ter pisarn. Tudi naša žena in mati, katere mož dela v raznih tovarnah, se mora danes boriti ne samo zato. da prebrede vse denarne težkočc, KI so v zvezi s premajhno moževo plačo, ki ji ne zadošča niti za najskromnejše življenje, boriti sc mora tudi zato, da ne ostane danes ali* jutri njen mož na cesil brez dela In bi ji primanjkovalo Se potrebnega kruha za moža, njo in otroke. Zaveda se, da mora zaradi tega tudi ona danes podpreti borbo za ukinitev zloglasnega ukaza 109, ki jo vodi delavski razred.
Naša kmetska žena ve, da danes ni njeno mesto samo ob štedilniku, v hlevu, na njivi in na vrtu ampak, da mora tudi ona posegati aktivno v današnjo borbo, da borno dosegli na tem našem ozemlju vendarle že mir in dovolj dela in kruha za srečen obstoj tu živečega ljudstva.
Povsod širom našega ozemlja se naša žena pripravlja s predkongresnimi konferencami na kongres AS12Z, ki bo vršil od 6-8. marca t.l. v Trstu. Žene po vaseh zborujejo, volijo svoje delegatke na kongres in prerešeta-vajo razne svoje probleme.
2e v narodno osvobodilni borbi si je naša žena ustvarila nov lik, lik borke za svobodo. Žene in dekleta so odhajale v partizane, da so se skupno 7. moškimi borile proti naei-fašizmu in njegovim pomagačem. Pre mnoge so poginile v borbah kot junakinje. Zena si Je priborila s krvavimi žrtvami pravico do enakopravnosti v političnem in gospodarskem življenju. Danes je naša žena ponovno pokazala svojo borbenost na političnem polju in dokazala svojo zrelost za javno življenje. Pokazala je, da zna tako kot moški požrtvovalno prenašati to borbo in to zato, ker *e jasno zaveda, da slej ali prej mora tudi Oria priti do svojih pravic, iti jih ji nihče ne sme več oporekati.
Medtem ko je kongres žena v FL RJ pokazal rezultate dela tamkajšnjih žena v raznih panogah javnega življenja in izpolnjevanju pePetnega plana, bo kongres tukajšnjih žena pokazal delež in uspehe teh žena v borbi proti imperializmu.
Ta kongres nam bo kažipot za naše bodoče delo. Zato se pa moramo nanj pripraviti z vso skrbnostjo, saj Je to za nas žene vežen dogodek, ki nas bo podktenll in nam dal moč in oporo na naši nadaljnji poti to je poti borbe proti anglo-amerižke-mu inmerializmu in njegovim zasuž-
LENIN IN STALIN
V borbi za pravilno idejno-poliHčno vlogo in praktične naloge sindikatov
Socialistična revolucija leta 1917 je temeljito spremenila položaj delavskega razreda, zato se je tudi spremenil položaj sindikatov, njihova vloga in njihove naloge. Do Oktobrske revolučije so imeli sindikati nalogo, boriti se s kapitalistično državo in z njenim aparatom, s ciljem, da to' državo in njen aparat razrušijo. Z . zmagovitim zaključkom Socialistične revolucije sindikati nosilci izgradnje države delavcev In kmetov In so udeleženi v proletarski državni oblasti. Sindikati imajo novo nalogo:	mobilizirati delavce za
ohranitev pridobitev velikega oktobra in ustvariti čvrste, solidne in trajne ekonomske temelje socializma.
To je bistvena in glavna razlika v vlogi in nalogah sindikatov v kapitalistični in socialistični državi. N:\jbolj ppreče praktične naloge sindikatov v začetni dobi sovjetske o-blasti po prehodu od vojnega komunizma, k mirni gosoodarskl zgradnii so bile: poživiti industrijo, pomagati pri poživi jan ju poliedelstva, da bi se dvignila proizvodnja žita, povečati promet z blagom, oskrbovati mesta In industri iška središča z vsem potrebnim In kreniti s temi gospodarskimi nalogami zvezo delavcev tn kmetov.
O pravilnosti te poti je bil0 treba prepričati delovne množice in pritegniti delavski razred preko "hjego-vih sindikatov k reševanju teh novih nalog.
Boljševiška partija in sindikati so izvršili to veliko nalogo v borbi proti trockistom in ostalim sovražnikom partije, proti onim, ki so popačevati partijsko linijo, proti anarho-sindi-kalističnim zablodam, malim buržoaznim skupinam, frakcijam in «o-pozicijam« vseh vrst. Borbo za idejno čistost, načlno jasnost In za prak-tične naloge sindikatov je privedel do zmage Lenin s pomočjo Stalina in kadrov, ki So bili zvesti partiji. Da bi videli, v kakšnih pogojih je vodil Lenin borbo proti tem zablodam, je treba poznati tedanji gospodarski in politični polnžai v Sovjetski zvezi, življenje delovnih množic se je zaradi posledic volnega opustošenja, suše in epidemij poslabšalo. V tem plnžaiti so sindikati organizirali proizvodnjo in sndelovall nri upravi nodietit, ker «o bdi v prvi dobi sovietske oblasti državni gosoodarskl organi šibki in ie sabotaža lastnikov tovarn in starih specialistov prožila s škodo v industriji in oviran lem rednega deiovanla gospodarskega aparata. Zaradi takega sta-
njevalnim namenom. Kako hoče ta anglo-ameriški imperializem ovirati naše delo, nam dovolj jasno dokazuje dejstvo, da sc moramo žene še boriti za dovoljenje za kongres In pa za dovoljenje, da pridejo na ta naš kongres tudi delegatke sosednjih in drugih držav.
Tako hoče ovirati anglo-ameriški imperializem in njegova zapadna »demokracija« kongres žena, čes da bi to imelo internacionalni pomen, če pridejo k nam tuje delegatke in nam prinesejo prijateljske pozdrave žena Iz svojih držav. Kakor da se to nJ vršilo že v Italiji, Jugoslaviji, Češkoslovaški in drugod. Zopet en dokaz več, kakršno »Svobodno ozemlje« smo in kake namene ima z nami anglo-ameriški imperializem. To nas v oašl borbi že podžiga ih nas prepričuje, da je ta naš kongres res velik dogodek, na katerega se moramo dobro in marljivo pripraviti.
M. P.
Napredek žena v Istri
Življenjske razmere istrsko žene so se mnogo sprerneni'e posebno po vaseh. Letom;© zimo jc obi lcovalo v I tri večerne tečaje za nepismene kar 700 žena. ki do sedaj n:so zna’e pisati. V zadruge lahko odtajajo svoje pride’ke, tako da jim vi treba zgubljati cele dneve za pot v mesto.
Prav tako se je zboljšalo stanje delava in nameščenk v istrskih,mestih. De avke in nameš enke dobijo za svoje de o enake plačilo kot moški, pred in po porod i imajo pravico do plačanega dopusta, brezp ačno babiško in zdravniško pomoč ter 14 dnevno oskrbo v bolnici, poleg tega pa imajo potrebne še pravico do denarne pednore za otroka. Po vseh me-tih so bile ustanovljene otroške posvetova’ni-ee, kjer ie bilo samo v zadnjih sedmih mesecih preg edanih nad 2200 otrok. Za časa Ita’ije je bi'o po deželi ze'o majhno števi o diplomiranih babic. To stanje je biV> krivo mnogih za-'trup’jenj in smrti porodnic, sedaj so nameščene po vseh večjih vaseh diplomirane babice.
Loterija ASIZŽ
Ob priliki kongrera antifašističnih žena Tržaškega ozemlja je ASI2Z istrskega okrožja organiziral loterijo, ki je vzbudila med istrskimi ženami veliko znanima-njc. Žrebanje se bo vršilo 8. marca, prvi dobitek je lep štedilnik, drugi vsa potrebna kuhinjska posoda. tretji lepa ženska potna torbica. Predmeti so razsiav’jeni v Ko« pni, Izoli, Piranu. Bujah, Umagu in Novem eradu.
iišča razrednega sovražnika je delavski razred zadal odločno nalogo obvarovanja industrije. Po prvi dobi državljanske vojne je ves položaj odločno zahteval, da delavski razred, organiziran v sindikatih, razvije v njih največjo aktivnost in se udeleži organizacije proizvodnje. Sindikati niso mogli lahko reševati teh nalog, ker so bili pogoji državljanske vojne taki, da je dajal sindikat večino svojih sil in kadrov fronti.
Vse te težkočc so povzročile nihanje med napol proletarskimi množicami, vrstami malomeščanstva in novimi sloji v sindikatih, ki So prišli vanje iz upravnih, tehničnih in zdravstvenih sektorjev ter iz vrst obrtnikov ih polproletarskih kmečkih množic (gozdni in poljski delav. ci Itd.)
Rusija je bita zemlja malih kmetov, zemlja male proizvodnje z r,-gromno večino kmetov in je biia zato zelo ugoden teren za širjenje malomeščanskega vpliva na delavski razred. V takih pogojih bi tudi najmanjša ošibitev enotnosti in vloge Boljševiške partije kot revolucionarne avantgarde proletariata dovedla do možnosti vzpostavitve oblasti kapitalističnega razreda. V tem položaju so protinartijske skunine vsilile partiji diskusijo o sindikatih. Sovražniki partije so vsilili »načelno« In abstraktno — teoretsko diskusijo, ko je ta bila »nedopustna potrata« (Lenin), ko snlob ni bila potrebna, ko je so"lelsko oblart čakalo praktično in konkretno de'o. Sovražniki So delali to, da bi izzvali notranjo
borbo in razcep v Boljševiški partiji. Diskusija o sindikatih je imela dejansko mnogo širši pomen kot vprašanje sindikatov. Slo Je za odnose Partije nasproti izven partijskim množicam delavcev in kmetov. DL skusi ja je s svojim teoretsko ter politično In praktično zgrešenim stališčem v bistvu zanikala vodilno in organizacijsko vlogo Partije, pomagala razrednim sovražnikom proletarske revolucije in dovedla v neposredno politično nevarnost diktaturo poletarlata, delavsko kmečko oblast in državo. Protipartijske skupine so istovetile sindikate in vojsko in zahtevale, da se v sindikalnih množičnih organizacijah uvede sistem poveljevarija in vojaške discipline.
Zato je bilo potrebno voditi ostro in neusmiljeno borbo proti sovražnikom partijilce linije in preprečiti malomeščanski in anarho-sindikali-stični vpliv na delavske množice in njihove sindikate. To je storila Partija pod vodstvom Lenina in Stalina ter usmerila glavni udarec na osnov, na politično-teoretska načela proti-partijskih elementov.
Osnovna naloga sindikatov je v proizvodnji in v mobilizaciji delavskega razreda za izpolnitev nalog proizvodnje. Ncobhodno je potrebno, da delavci vedo, zakaj izpolnjujejo svoje naloge v proizvodnji, da nalog, ki jih dobe od gospodarskega vodstva, ne onravljajo mehanično, samo zato ker se to mora in ker »prihajajo od zgoraj« temveč je potrebno, da te naloge preidejo ljudem
v zavest, da sl Jih usvojijo, da *f borijo za njihovo uresničenje in d® popravljajo vse pomanjkljivosti. P0-trebno Je gojiti in razvijati socialistično zavest s pomočjo prak ičnU1 nalog, s pomočjo vsakdanje kontrole na delu, in uporabljati prinierhd metodo, da se zavest razvija •« :el0f" sindikatov.
Velike naloge socialistične izgC*^-nje je mogoče izvršiti samo fedai-če sc sindikati v mobilizaciji dela''' Ekcga razreda pri proizvodnih na,<’' gah poslužujejo metode prepnčev®' nja, ne pa vojaških povelj. Poiit|iir’(’ pripravljanje množic na akcije }e zelo važna stvar. V govori katih« 30.XI.1920. leta Je Len n ar jal: »To ni organizacija prisl'iev* nja, to Je vzgojna organizacija- š0’*' šola upravljanja, šola gosnodart*' nja šola komunizma«.
Opozicijske skupine so v svojih , zali trdile, da je treba pr) Pot .j, šnjl v osebnem življenju delovl1 ^ ljudi Izvesti linijo izenačenja, n ' proizvodnji načelo udarnosti. «T0 popolnoma teoretska zmeda-le	•
Lenin.	}	•
»Udarnost je dajanje prednosti, dajanje prednosti brez preskrbe meni prav nič... dajanje prednost ^ udarnosti, pomeni tudi prednos* ■ preskrbi. Brez tega je udarno** ^ tazlja... če hočeš udarnosti, **• „ kruha, mesa in obleke«. Govore*. nagradah v naturi, pa Je Leni*1 ^ jal: »...treba Je dajati tako. i*9 v0, nagrajen oni, ki je pokazal ekspeditlvnost, nadarjevnost m ,i nost«	(Dalje na 7. stf***
Pogozdovanje s setvijo
M nas je pogozdovanje s setvijo skorcj neznano. Temu so verjetno Wrok zajetni neuspehi posameznih Poizkusov, ki so bili pod vzeti ob »eugiKinih okoliščinah in ob nepri-^mih prilikah. Vendar je potreb" Oo' da spoznamo tudi na ta natin Sojenja gozdov in nc bo zaradi tega °<lveč, če bomo omenjeni naftn Urnelnega razmnoževanja gozdnega 'frevja na kratko opisali. Pripomniti ^ramo namreč, da zahteva pogo* vanje s saditvijo ogromne napore *n velike investicije. S pogozdova-nicm s setvijo ta la), da sejemo seme Kozdnega drevja naravnost na gozdna ***’ W odpade večletno drago goje* sadik v drevesnicah in izdatno *°PaRje jamic na stalnemu rastišču.
Nabava semena
_rvo vprašanje, ki ga moramo !~'ti pri pogozdovanju s setvijo, ,e |°< da imamo dovolj semena. V *®!ikor je to mogoče, je na;boIic, s* gozdno seme sami nabiramo, sbiranjc semena je stvar organiza" in izkušnje. Seme moramo na-‘rati seveda, ko dozori. Cas dozo* ve nastopi meseca septembra ali ® tobra pri nasiedmih vrstah: jelka, mreka, gaber, oreh, lipa. Najzgod-ie brest, ki dozori že aprila ali meseca, sledipo breza (julij, Sust) in cedre (avgust, septern-’• Počasne:5e so naslednic gbz* . e vrste, katerih seme dozori ek* v /a ali novembra: javor, kostanj Sva, jesen, mesečen, hrast, robi-a in vse vrste borov. Stormi arc> ciprese in vseh vrst borov ®l°rijo v dveh letih, alepskega Vm* tudi 1)0 treh lel*b, pinije pa ^n° po treh letih,
|;f;^,aC*ni nabiranj semena so raz* ?ri iglavcih naberemo storže 8t i‘b postavimo na sonce, dokler fih*16 odP1'ei°- 'ruko Pri smreki, bo* k ,n cipresi. Cedrove storZe mora-^ ur namakati v topli vodi, ^ Cn tih izsušimo na soncu. Štor . ne smemo sončiti, temveč
^ci-
na zračnem prostoru v liC- Tudi za listovce imamo raz-c|stj navodila. Seme robintie (aka* ^ > iavoria in gabra očistimo, ko ga 11' Ra soncu izsušili. Breslove* '‘'cna ne moremo ohranili dol-
go po nabiranju. Težko je tudi ohraniti jesenovo in brezovo seme, ker se dokaj lahko pokvari. Kostanj in bukov žir dobro ohranimo le, če jih založimo v suh pesek. Na splošno moramo vsa semena vskladiščiti v zračne a suhe prostore. Dobro je če seme od časa do časa prezračimo s tem, da ga z vilami ali z lopato premešamo.
Kaljivost gozdnega semena ne traja pri vseh vrstah enako časa. Kaljivost brestovega semena preneha n. pr. že po nekaj tednih od trenutka, ko ta dozori. Hrastov želod postane običajno nekalnv že po petih mesecih; semena jelke, javorja, kostanja in bukev pa vzdržijo do 7—8 mesecev, naiveč eno leto. Dve leti po nabiranju Se lahko uporabimo seme smreke, gabra, cedre, ciprese in črnega bora. Jesen, alepski (beli) in rdeči bor trajajo tudi tri leta. Robinija je kaijiva štiri leta, največ pa traja primorski bor (8 let).
Katere vrste in kdaj bomo seialt
Vse gozdne vrste drevja niso seveda iz raznih razlogov prikladne za pogozdovanje s setvro, čeprav je sama narava skrbi za razmnoževanje vseh rastlin skoraj izključno s semeni.
Vprašanja
A. V. iz Flavij: Kako se odpo-: more ,ako ima krava ki se je prvič otelila otekla vimena? Gotovo bo vzrok preobilica gostega mieka po mlečnih žilah?
Odgovor: Ze v zadnjih mesecih brejosti se pojavlja pri kravah počasi se razviia^ča, neboleča, navadno topla, testenaslovodenicna oteklost celega ali le polovice vimena. Tu pa tam je oteklost tako velika, da se razširja tudi na podtrebušje In zadaj na medmesie. Oteklost izgine v kratkem času, večkrat tudi šele nekoliko dnj po storitvi. Samica naj hodi, naj se malo slabše hrani, nai dobiva nekoliko mečila, in če ie vime preveč zabreklo, naj se podvež-e. Drugega zdravljenja ni treba. Ako kravi zadnje tedne pred delitvijo vime silno nabrekne, ako
V nekaterih primerih smo primorani pogozdovati izključno & setvijo. To velja za vse one gozdne vrste, k! že v prvem letu svojega življenja razvijejo svoje korenine tako, da jih sploh ne moramo presajati. S«m spadajo n. pr. vse vrste hrastov, pinija in primorski bor. Vseh teh vrst ne moremo presajati iz drevesnice na stalno rastišče, razen č© jih sadimo v lončke in presajamo drevesen z vso zemljo. Lepe rezultate pa dosežemo tudi pri drugih vrstah gozdnega drevja, katere smo doslej gojili v drevesnicah in jih od tam presajali v predele, namenjene pogozdovanju. V poštev pridejo posebno smreka, jelka, alepski bor in robinila. Lepe uspehe beležimo tudi pri iavorju, jesenu, gabru, iipi, kostanju in črnemu boru, pa tudi pri cedri >n mecesnu.
Skoraj vse vrste gozdnega drevja sejemo lahko v leseni ali spomladi. Le za alepski in primorski bor ter za pinijo priporočajo strokovnjaki pozno poletno setev. Po prvemu jesenskemu dežju namreč seme vzka-!i. Semenke rasejo do zime, nadaljujejo z rastjo že v prvj pomladi do prve poletne suše in so takrat že tako razvite, da lini poletna suša ne more več škodovati. To ie vsekakor priporočljivo, nevarnost je le, da nastopi v zimskem času prehud mraz s pogubnimi posledicami za mala drevesca.
(Se nadaljuje)	Or. S. O,
in odgovori
sili mleko v siske, jo kar izmolzite in po molži namažite vime z oljem.
O. P. iz R. vpraša: Kako bi zavaroval sode od zunaj pred plesno-bo, gobo, gnitjem in obroče pred rjavenjem ? Svoje sode sem dobro osnaž-i) in jih namazal (pobarval) z laneno oljnato. povlako. Vendar jih je napadla kmalu petem plesen, dasi ie klet popolnoma suha. S katerimi učinkovitimi sredstvi bi obvarova!, sode jn obroče, da sc ne pokvarijo?
Odgovor: Ni sredstva,'ki bi popolnoma preprečilo plesen na sodih. Četudi le klet suha, je vendar Se vedno dovoli vlažnosti v njej, da povzroča plesen na lesu in polagoma rjavenje obročev. Raba laneno-oijnate povlake ie sicer dobra, a ne zadostuje. Priporočamo, da sode dobro operete s 6% raztopino modre
Kmetifshi opravki v marca
VRTNARSTVO. Slabo vreme je v obmorskem pasu vplivalo, da ni dokončala setev graha. Cim dopusti vreme, nadaljujmo s setvijo. Pripravljajmo krompir za saditev. Uporabljajmo za setev ie vršičke, da na ta način prihranimo na semenu. Od gomoljev odrežemo 1—2 cm vršička (teza 10—20 gr), tako da na vršičku ostane - čim več očes. Vršičke položimo v topel, svetel in vlažen prostor ter pri tem pazimo, da nam ne segnijejo. Po enem tednu prenesemo vršičke v bolj hladen prostor, kjer jih hranimo do saditve. (Podrobnejša navodila o vršičkanju so v zadnji številki «Na-še grude*). Opozarjamo naše kmetovalce, da znižajo to leto površino, dodeljeno bučam za prehrano ljudi (zucchet-te) in da namesto teh sadijo buče za prehrano živine in krmilno peso ter drugo korenie. Spomnimo se na težak položaj našega kmeta glede prehrane živine v poslednjih letih. V topič gredice sejemo: paradižnik, melencane, papriko, buče, zeleno. Škropimo rastline, ki so dovolj zrasle, s % % ražstppimo modre galice. Blede, slabo razvite rastline gnojimo z razredčeno gnojnico aii z raztopino natrijevega ali apnenega nitrata (t gr. na 1 liter vode).
POLJEDELSTVO. Cim se zemlja posuši, branajmo pšenic« tam, kjer še ni preveč zrasla. Pregosto in še
...--------L—J! "gg
galice, da iih tako obvarujete vsaj za nekaj časa pred gobami. Ce so sodi stari, bi bilo jako dobro, da jih spravite iz kleti na zrak, kjer naj se temeirilo posušijo. Stene in strop v kleti nai se pobelijo z bc-ležem iz sveže ugašenega apna, ki mu dodate nekaj modre galice.
Z. M. iz Gropade: Imam kokoš, ki je zelo dobra jajtarica, a je dobila grdo navado, da izpije vsako jajce, ki ga znese. Kaj zdaj?
q Odgovor: Napravite takole:	Zju-
traj zaprite kokoš v kletko z redkimi deščicami. Kletko obesite aii postavite na kakšno stojalo približno pol metra nad kupom slame ali nad krpami. Kokoš bo znesla jaice, a ga ne bo mogla uničiti, ker bo padlo na slamo ali krpe. Potem kokoš zopet izpustite. To ponavljajte nekaj časa in kokoš se bo gotovo Iznebila te razvade.
nizko pšenico lahko damo ovcam, da lo popasejo. Ne sadimo nikdar v vlažnem vremenu in v mokro zemljo. Vsako tako dejanje sc maščuje.
TRAVNISTVO. Čistimo travnike in držimo se navodil, ki veljajo za mesec januar in februar. Sejmo lucerno, od katere bomo dobili obilo tečne in zdrave krme, da vsaj deloma nadomestimo promanjkliat sena, katerega moramo uvažati.
VINOGRADNIŠTVO. Obrezovanje, količenje in okopavanje vinogradov moramo čimprej dokončati, Sadimo in cepimo trte na mestu. Priporočljive vrste belih vin so sledeče; malvazija, fiavinjon, pinot, rizling. Cma vina: borgonja, v globoki zemlji v nižinskem pasu: barbera, kabernet in na Krasu teran.
SADJARSTVO. Dokler brstje ne požene, škropimo sadno drevje z drevesnim karbolinejem. Breskve škropimo s 5% raztopino modre galice, črešnjc, jabdlke in hruške z 0.5% raztopino svinčenega arzenala ali azola. (Glej zadnjo številko »Naše grude*).
PERUTNINARSTVO. Istrski o-krožni kmetijski odsek si je zadal kot glavno nalogo v dvomesečnem prvomajskem tekmovanju, da se počepi vsa perutnina proti perutninski kugi, zato ne odlašaimo s cepitvijo. Da nadomestimo izgubo perutnine, uporabljajmo pri valjenju pure (o tem bo govora v posebnem članku).
ČEBELARSTVO. Slabo vreme v zadnjih dneh meseca februarja je zelo slabo vplivalo na novo zalego. Matice so zalegle veliko količino jajčec in čebele so porabile za prehrano zalege mnogo medu. Pri pregledovanju panjev torej pazimo, da imajo v panju dovoljno zalogo medu. Pazimo obenem, da nam panji ne ostanem brez matice. Pri pregledovanju panjev moramo ugotoviti, če so panji dovolj močni, če ne jih ob priliki združimo.
KLETARSTVO. Pretakajmo vina v hladnem hi vetrnem času, da vino ne pride v dotike z zrakom. V ta namen uporabljajmo vinske črpalke. Polnimo sode, da se na površju ne napravi vinski cvet. Ne hranimo v kleteh kisa, poljskih pridelkov in drugega materiala, da se na tem ne razvije plesen, ki zelo kvarno vpliva na kakovost vin. Dr. F. /.
k&rspekive našega kmetijstva
SADJARSTVO
taj^' *ad'arstvu so v pre
‘•iaii .	---------------- r -
Premalo važnosti. Ita
■na	vaz-nosu. ira
Hr,ve barska dežela, ni *n*eresa’ da izda |
18 Podvig te naše, tak 'd arsl*e panoge. Koliko
divi r panHRe-K<J
P češenj rase po Nit ’ lt,er b* precepljene Ske Vra^ donašale veli Ve^mu kmetu. Brt ^r,0,craiu vsako leto 'sl'l>- J’o bolezen ie Pravilnim in prav< :n' * modro galico
C? \
1 n,odr°sa,i< (t bmae 0 velike možni
1 ^uStr v€I)kc možno p v	»navpič
Nviu.. rav ,eP« primere > pN fis‘ema v sad'ar
VVrCv rerih naSil, Va
Nh k- Trebčah, Bazo'
At >p™-
,#i ^djarski^ .^*roSnik 810 pridelki sr

vrstni. Ne samo domača temveč tudi tuja tržišča poznajo naše češnje, breskve, smokve itd. V tovarnah «Ampe!ea» in »Arrigčni® imamo možnosti industrEske predelave sadja. Potrebna ie le preusmeritev in načrtno delo tudi v sadjarstvu. Razni škodljivci uničujejo celotne letne pridelke. Poedinec si v tem primeru večkrat nc more pomagati. Zadruge niso potrebne našemu kmetu samo za oddajo pridelkov, temveč 'e njih naloga tudi priskočiti na pomoč kmetu pri nabavi škropilnih sredstev. Kmetijski strokovnjaki moraio Hudi poučili, kdai in s f«m se mora škropiti sadno drevje. Potrebne so nam motorne škropilnice fn organizirano ter načrtno delo tudi v tem pogledu. V SlovenEi uničuje sadne nasade ž© nekaj let »ameriški kapar*, ki le ena od nai-več!ih nevarnosti ,kar jih do sedaj poznamo v sadjarstvu. Nevarnost je blizu in moramo biti nanjo priprav-
ljeni. Proti temu nevarnemu sovražniku sadnega drevja pa ie potreben enoten in organiziran nastop vseh sadjarjev.'
VRTNARSTVO
Obmorski pas Tržaškega ozemlja je tipična vrtnarska dežela. Od zgodnjih vrtnarskih pridelkov ima kmet v Koprščini velike dohodke, živimo v bližini močnih konsumnih središč. Trst sam normalno porabi vsako leto nad 300.000 stotov zelenjave. V načrtu ie bila že pred svetovno vojno zgraditev moderno oprernHene tržaške tržnice s skladišči in hladilnimi napravami, iz katerih bi se izvažala zeleniava tudi na druga srednie-evropska tržišča.
Morale se bodo ustanoviti poskusne vrtnarske postaje in vzgojeva-lišča rastlin za okras. Na splošno nam primanjkuje sposobnih vrtnarjev in tehnikov v te1 stroki. Nujno nam je potrebna vrtnarska šola. ker delajo kakor povsod, tudi v vrtnarstvu Se vedno preveč po starem.
Naš kmet še ne pozna umetnih gnojil. Navajen je še vedno kupovati pri raznih špekulantih zmesi gnojil za kfompir, za žitarice itd. katere pripravPajo večkrat ljudje brez slehernega strokovnega znanja ter upoštevajo pri tem delu le svojo korist in nič drugega. Nimamo še toplih leh za vrtna semena. Veliki predeli zemljišč bi se dali še obdelovati in na ta način bi se povečala proizvodnia za mnogo odstotkov. Končno nam občutno primanikuie še glavni čjnitell v vrtnarstvu - hlevski «no|. Tega vprašanja sc bomo •iotakniii v nadaljnjem izvajanju.
ŽIVINOREJA
Živinoreja je steber kmetijstva. Ni mogoče govoriti o napredku v kmetijstvu, če upoštevamo predvsem živinore'o. Tudi pri nas bo imela ta kmeliiska panoga veliko vlogo. Trst sam porabi dnevno v normalnih časih 500 hi mleka. Od te količine so dobavljale mestu 200 hi pravilno razdeljene zadružne mlekarne v slo-
_j----.............— :----
venskem delu dežele (Hruševje, Koče, Ilirska Bistrica, Senožeče in Buzet), bližnja okolica Trsta in italijanska mlekarna »Soresineses. Našim mlekarnam so ovirali razvoj z zahtevo, naj predelujejo mleko v sir in maslo To je bil seveda zelo nerentabilen sistem, ki je povzročal veliko škodo razvoju naše živinoreje. Danes so omenjene mlekarne ostale izven Tržaškega ozemlja. Ni rečeno, da ne bodo več te mlevarne dobavljale mleka mestu, lahko pa trdimo, da bo reja krav mlekaric na Tržaškem ozemlju zelo važ©n vir dohodkov.
Ni pa mogoče iti še nadalje po isti poti kot doslej. Potrebna !e reorganizacija oddaje in prevoza mleka v Trst. Koliko dnevnic ie izgubljenih pri prevažanju mleka v Trst! Sai imamo primere, ko se s prevozom 100 i mleka v mesto bavi večkrat 10 do 15 ljudi.
Naša oddata mleka mora že iz samih higienskih razlogov sloneti na zadružni osnovi.
(Se nadaljuje)	Dr. J.
Stran 8____ _____________ _______________ Delavsko-kmečka enotnost
Umna prašičereja
Pont>Kod le ^al Se vedno v preveliki meri razširjeno mnenja, da ie za praSiia vse dobro. Cim bolj umaiMn ie hlev, tem bolje baje uspeva ta žival. Da ie tako nazirali je napačno, ni treba Se posebej poudariti. Ce ho<'cS, da se ti svinie-reia dobro obnese, se moraS brezpogojno ravnati po že dognanih iz-ku-Snjah.
Glavni pogoj, da ti bodo p ra siti uspevali, so snažni, suhi svetli, zračni in v zimi ne premrzli hlevi. Red (p snaga pri pohladanju hrane sta sama ob sebi razumljiva. Cim ved pa*nje posveča* negovanju in krmi pri plemenskih svinjah in prašičkih, na toliko več donosa lahko vet! računaš. Plemenske svinje ne rabijo posebno mnogo živeža; hranijo naj se srednje dobro, nikakor pa se jim ne sme dajati močna hrana, ki bi povzročila njihovo odebelenie. Debele svinje skotijo potem majhne in šibke mladiče. Prepičla hrana naravno tudi n; pravilna, ker bi v takem primeru imele svinje . po skotitvi premalo mleka.
Dobrih 14 dni pred storitvijo naj so svinja spravi v poseben hlev, kjer dobi, ločena od drugih živali, mirno in ugodno bivališče, ki ga V tem času prav posebno potrebuje. Hrana naj ji bo v tej dobi tečna in lahko prebavljiv« ter primerna za proizvajanje mleka. V ta namen so posebno priporočljivi vsi mlečni ostanki, katerim naj se primeša kuhan krompir in ječmenov zdrob. Hrana aai se ji poklada večkrat in ? manjših množinah, da se tako prepreči morebitno prebavljanje, ki slabo vpliva na razvoj mladičev.
Neposredno pred skotitvi jo naj se hlev zadostno postelje s kratko slamo. Dolga slama je neprimerna, kjer se mladiči v njo lahko zamotajo, kar povzroča nevarnost, da se pomečkalo. Prednji siski so bogati z mlekom, oni proti zadnjima nogama pa vedno manj mlečni. Zaradi tega naj se spravijo najmanjši prašički k predndm siskom. Ce pa hočeš dobiti krepkih mladičev za vzrejo dobrih plemenjakov, moraS poskrbeti, da pridejo naimočnejši pujski k pred njim siskom, ker na ta način jim j» zagotovljena krepka rast.
V prvih tednih po skotitvi naj dobiva samica kolikor mogoče preprosto in lahko prebavlj:vo, toda tečno in -redilno hrano, ki ugodno vpliva na množino mleka. Opusti naj se vsakršna kisla krma in pa pitanje z raznimi odpadki. Poklada pa nai se kuhan krompir, repa in razrezana zelenjad, ki naj jim bo primešana ovsena in ječmenov« moka. Dobro vpliva tudi sladko, posneto in stolčeno mleko.
Strogo naj se pazi na snago korit in posod. Skisani ostanki pokvarijo tudi novo predloženo hrano. Težka in močno dušičnata hranila naj se izklučijo, preveč redilno mleko, povzroča lahko pri pujskih ohromelost. Ce se to opazi, naj se začne takoj dajati le lahko hrano, najbolje kislo mleko, alt pa naj«se prida hrani nekaj glavberjeve soli za odvajanje.
Ko postanejo pujski večii, nai se izboljša hrana z ovseno ali iečme-novo moko in s posnetim mlekom; fižola in graha tudi tedaj še ne po-kladal, ker povzročata spenjame. Ko pričnejo mladiči sami jesti, ponudi jim v nizkem, posebnem koritu ječmena, kateremu primešaš lahko pozneje skuhan in zmečkan krompir. Kraviega mleka ne dajaj, dokler sesajo pri materi, ker bi pujski v tem primeru lahko dobili grižo. Na ta način se živali privadijo brez težave na to, da same jejo, ne da
Priprave aca
Pripravam za valjenje jajc je treba posvetiti mnogo pažnje, zadnja leta pa Se posebej, ker kokošja kuga precej redči kokošje vrste. Jajca moramo podlagati v marcu In aprilu tako, da se izvalijo plščeta tedaj, ko je najbolj preskrbljeno za mlado pašo in je nešteto žuželk, tedaj namreč stane krmljenje piščet zelo malo. Ta piščeta postanejo pozimi jarčice, ki ob dobri negi In hrani že začno nesti.
Z valjenjem prihajajo nove skrbi, in če hočemo, da nam dobro uspe, se moramo nanj pravilno pripraviti. Ker je z dvema kok la mn skoraj toliko dela kot s štirimi, je najbolje, da podložimo čim več kokel hkrati. Nerodno pa je to, da vse kokle ne Idočejo istočasno. Na srečo pa nimamo samo mi kokoši v vasi. S sosedi se dobro razumemo, zato se pa pomenimo med seboj in sklenemo tole: imamo skupaj 30 kokoši. Prve, naše kokle boš ti podložil, druge on, tretje pa jaz. Tako bo imel vsak sosed v sporazumno odrejenem času dovoli kokel na razpolago.
Ker pa je letos sila za piščance, lahko uporabimo tudi puro, saj je pravi žjvi valilni stroj. Pod kok* lahko stavimo okoli 15 jajc, pod puro pa Se Enkrat toliko, kj jih bo ravno tako skrbno valila in pozneje čuvala piščeta. Pura nam lahko izvali dvoje gnezd, moramo pa jo k temu prisiliti. Pura sama ni dobra nesnica, ker znese skoro samo toliko jajc, kot nekoč, ko je bila še divja. Ko znese 15 jajc, je zopel prosta vse
bi nastaie sitnosti pri odstavljanju.
Reja prašičkov — in to velja za živinorejo sploh — se izplača, le tedaj, če le prehranjevanje primerno, hlev udoben in pažnja dobra. Večkrat je preobilica hrane kriva, da pu>ski ne uspevajo, kakor pa pomanjltanie hrane. Kdor bi pri prašičereji, posebno glede večkratnega pokladanja hrane, ne ravnal tako, je bolje, da io opusti, ker bi tako «ne ime! sreče z njo». Ta beseda se večkrat sli*!, ato se pujski nepovoljno razvijajo, ako samica skoti premalo mladičev in ako se skotitev izvrši v nepravem času. Pravijo pa, da je vsak sam svoje sreče kovač. Tako tudi pri prašičereji. Brez pravilnega ravnanja z živalmi ne boš imel uspeha. Glavno pa je, da imaš za to svete!* prostoren hlev, ki ga lahko pregleda*, in da je ta snažen. Ohsoien si že od početka k neuspehu, ako misli*, da ie za prašiče vsaka hrana dobra in vsaka lulcnia primerna za hlev.
Dr. B.
valjenje jajc
leto in tedaj jo lahko prisilno uporabimo za vzrejo kokošiega naraščaja.
Torej puro imamo. Rabimo še zaboj in umetna jajca. Zaboj ima gibljiv pokrov in je tako nizek, da prisili puro, da udobno čepi na umetnih jajcih. Umetna jajca pa naredimo iz kokošjih Vzamemo tri kokošja jajca, Mh preluknjamo na obeh koncih, izpihamo rumenjak in beljak iz njih, lupino napolnimo s peskom, luknjici pa zamašimo z voskom. V tem zaboju oziroma ječi je pura primorana sedeti ali čepeti na teh jajcih. Prvih 48 ur jo pustimo popolnoma pri miru v tem položaju. Ne damo ji niti jesti niti piti, tako da ima dovoli časa prepričati se o brezpomembnosti vsakega upora. Potem se je šele usmilimo. Vzamemo jo iz zaboja, damo ji četrt ure časa, da se naje in napije, medtem pa pospravimo gnezdo, Id je precej razmetano, in stavimo puro zopet v zaboj. Ponovnih 48 ur jo pustimo zopet pri miru, brez jedi in pila. Sedaj se pura ž^ bolj sprijazni s svojo usodo, saj vidimo, po teh drugih 48 urah gnezdo manj razdejano in onesnaženo. Zopet jo nahranimo kakor prvič in denemo v zaboj ponovnih 48 ur. 6 dni te prisilne ječe zadostuje, da iz pure napravimo dobro koklo, saj se po 8 dnevih takoj vidi, če hoče pura sedeti. Tedaj jo stavimo na prava kokošja jajca. Ce pa ta poskus «c uspe, kar je redek primer, pomenil da še ni pura znesla svoiih jajc.
V.
CEBELNA DRUŽINA
V panju bivajo tri vrste živali, ki so združene v celotno družino in druga od druge odvisne:	matice,
troti in čebele. Matica živi najdalje 3 do 4 leta; troti žive v družini, v kateri je vse v redu, od aprila do oktobra meseca; čebela živi le kratek čas. Tiste čebele, ki se izvalijo v jeseni, prezimijo in ostanejo morebiti do konca aprila, ob dobri paši pa žive komaj šest tednov.
MATICA
Srce panja je matica. Brez matice ni čebelne družine. Napačno pa bi bilo misliti, da matica kraljuje ali vlada v panju, da ona vodi vse delo, da ona ukazuje čebelam in jih vodi. Ne, matica ni kraljica, da bi vladala. Ona nirna v panju nič oblasti in tudi ne zahteva od čebel pokorščine. Cebelna družina ne vidi v njej vladarice, marveč svojo mater, ki ji je narava dala zmožnost, da nese jajčeca. Zato bi jo smeli boli pravilno imenovati stroj za nesenje jajčec. Ker ie ona mati vse čebelne družine, ker te od nje odvisna sreča in obstoj panja, lahko rečemo, da uživa v družini ljubezen in čast matere. Matica ne opravlja izven panja nikakega dela, ne izletava, da bi si iskala hrane, saj nima zate tudi primernih organov. Kar potre huje hrane, ji jo nudijo čebele naj-obilncje in najboljše vrste. Dobra matica potrebuje mnogo dobre, že prebavljene hrane, kadar leže. To delo, nesenje jajčec, opravlja skoraj deset mesecev. Proti koncu januarja ali v začetku februarja meseca že prične zalegati in leže do oktobra meseca, nekatere tudi dalje, zlasti če je vreme ugodno ali pa, če čebelar pridni) pita. Ako pomislimo, da lakrat, ko jo razvoj panja na vrhuncu, t. j. v aprilu in maju, dobra matica vsak da izleže dva tisoč ali S« več iajčec in je skupna teža teh jajčec mnogo večja nega teža njenega telesa, si lahlco mislimo, da ta čas potrebuje tudi mnogo dobre hrane. Mlade čebele spremljajo matico pri njenem delu in jo pridno pitajo.
Na tem, saku matica zaieg*p spoznamo, ali je dobra in rodovitM' Ako je zalega strojena, da je sat t zalego tako rekoč zalit, pravimo, d* je kakor salo, ie to znamenje, da j« matica dobra. Naidemo pa včas:h malico, ki je bolj površna in ne leže brez presledkov, temveč izpust tu pa tam kako celico, toda >e vendarle dobra in rodovitna, ker s pridnostjo nadomesti, tcar je s P«' vršnostjo grešila. Matica p: na)bo1i rodovitna v prvih dveh letih, z4*0 mnogi č-ebelarji ne trpe nad dve leti staro matice. Vendar pa so tudi nekatere triletne matice še z«'0 dobre in rodovitne.
Matica ie Krotka in pohlevna valica. B»ez skrbi io lahko vzame5 v roko, jo pregleduješ, nič Zaleg* ti ne bo storila. Starj čebelarji 4(1 mislili, da matica sploh nima že*4. Toda želo in« In tudi strup, le 114 rava ji brani, da ne uporablja želi> kakor da bi se zavedala, da bi biW. v nevarnosti njeno življenje M življenje vse družine, če bi uporabljala Ako pa naleti v svoje1’1 panju na kako drugo matico, ki 44 je morebiti pri prašemu zmotila ^ zašla vanj, io z veliko silo nap*1*6 in jo piči, ako !e more.
Dokler je malica dobra in rod* vitna, jo imajo čebele rade in
pitajo. Ako pa se preveč post*1*’ ako ne more več opravliati s vok g* dela, ako jc pohabljena, se Hub«**11 čebel hitro ohladi: obsodite k ^ smrt in jo kratkomaio pahnejo panja. Ako čebelar ob pravem !*s ne poseže vmes in jim da kako ^ zervno matico, si čebele sanic i*1’* rejo novo; pravimo, da prelet’ Nastavijo matičnike, navadno dv4’ ali pa tudi enega samega. '/I*4SW puste staro matico pri življcn* toliko časa, da se mlada izgodi opraši. Zato se zgodi, da najd^ včasih dve malici v enem Pjn*li Breleganle je za čebelarstvo velik4#1 pomena. Priporočajo, da od t*" družin vzrejamo matice in lake ^ tiče puščamo za pleme.
Umen čebelar skrbi, da ima v*d*® le dobre, mlade matice.
(Se nadaljuje)	Dr,
IVAN SABADIN V VANGAN KLU IMA LEP ČEBELNJAK
IZ KMETIJSKE KEMIJE
Ker jc poznanje najosnovnejših kemijskih prvin in sestavin za naše kmetijstvo zelo koristno, nadaljujemo s kratkim pregledom teh prvin in sestavin.
Voda - H,0
Kakor vemo, je voda sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Kemično čista voda je prozorna. brez barve, vonja in okusa. Tako pa v naravi ni. Pojavlja se kot trdo. kaplji vo tekoče in plinasto telo (led, voda. vodna paral.. Stopnja toplote, pri kateri se voda strdi v tod, io stalna: prj O stopinjah Celzija. Nad to stopnjo je tekoča. Pri 100 stopinjah Celzija zavre in se spremeni v paro. Vrela voda ima ob običajnem zračnem pritisku vedno 100 sto-pini CelzPa, pa naj kurimo še tako močno. Voda pokriva tri četrtine zemeljske površine. Voda vsrkava pli-
nasta in topi trda telesa (tudi rudnine n. pr. apnenec). V naravi vsebuje mnogo raztopljivih snovi. Najčistejša se pojavlja kot deževnica ali snežntea (mehka voda). Po pretežni množinj raztopljenih tvarin dobi tudi različna imena: kisla voda (slatina), ki vsebuje mnogo ogljikove kisline, rudninska ali mineralna voda, ki ima razne soli in rudnine. Sploh je trda voda ona, ki teče po apnenčastih tleh in vvsebuje mnogo apnenih soli, ki se v podzemeljskih jamah izločajo iz nje iti strdijo v kapnike. Nasprotno ie na ilovnatih tleh voda mehka.
'Pitna voda je čista, brez barve in okusa in ni ne pretrda ne premehka. Precej je v njej kisika, tako da pospešuje prebavo. Zato jo radi pijemo posebno po težko prebavljivi hrani (v vinu je je do 90%), Njenega pomena ni mogoče preceniti. Brez nje bi prenehalo sleherno življenje. Več-
krat se je kdo oglasil z vprašanjem, ali je na Luni življenje mogoče. Odgovor je kratek: ne, vsaj v taki obliki ne kakor na zemlji, ker na Luni ni vode. Vsaka rastlina je sestavljena predvsem jz vode. V nekaterih je je celo 90 in več odstotkov. Koliko pripomore voda k napravi in zboljšanju zemlje I Njena nepopisna moč se ne kaže le v parnem kotlu, marveč tudi v naravi, ko pozimi med skalami smrzne in se v obliki ledu razširi, skale ruši in drobi vse do rodovitne prsfi.
Dušik (Nitrogenium) - N
Tega plina je v zraku štiri peline in je pomešan z eno petino kisika. V čislem ali nespojenem dušiku pla-meji ugasne in se v njem zadušimo; od tod tudi ime dušik.
Dušik je sestavni del rastlin in živali. Z drugimi prvinami ima malo sorodstva, najmanj pa se spaja s kovinami; njegove spojine pa so v kmetijstvu tako pomembne, da
bi jih moral poznati vsak poljedelec.
Prva taka spojina je arnonijak (NH3). Kot pove formula je amo-tiijak spojina enega atoma dušika in treh atomov vodika. Razvija se iz scalniee, gnojišč in stranišč, od koder izpuhteva v zrak dragocena snov - dušik, brez katerega se rastline ne morejo razvijati.
Druga važna dušičnata spojina je solitrm kislina, ki sestoji iz enega atoma dušika in petih atomov kisika (NOS). Uporabljajo jo v obrti (barvarstvo, strojarstvo), v zdravilstvu, a tudi v kmetijstvu. Obe ti Uusičnati spojini sta za kmeta tako važni, da jih ne moremo nikoli dovolj preceniti. Zato pa ne smemo dopuščati, da gnoj "zgori», to je da splesni, tor pomeni, da je dušik izginil v zrak. S pravilno urejenimi hlevi, gnojiš&nimi jamami in greznicami. kakor tudi s pravilnim ravnanjem z gnojem (teptanje, polivanje, zavarovanje pred soncem) hnr
KUP°V
f
s)4 vel^
v h1'56'
‘“l
i?«4'
nimo in očuvamo dušik, draga umetna gnojila (v t4111 m-meru dušičnata) in hkrati vati domača, naravna alt !1*eV. gnojila, pomeni metati skozi vrala iz hiše, skozi mala p«
Kot smo že omenili, ic sestavni del rastlin in živali’ kj. line pa ne vsrkavajo dušik* 1Z ^ij' izjema so le tako imenovane niče • stročnice (fižol, g1-**1’
Ija, robinija, i.dr.) Duši1' svojo pot ali svoj obtok ko> 4 ^ jak, ki uhaja v zrak Iz razkr*^^ se tvarin. Iz zraka dospe v ji1 po vsrkavanju (me Iuljnie4 f> dežju, še bolj pa po snegu- ^oi pravijo stari možje, da i« SIlC'e t*

ubogih. Rastlinske kore: sprejemajo kot hrano za nS: beljakovin (proteina), ki F bnjejo posebno semena. protein potreben za tvorbo '■ 1A p organov. Iz telesa ste scalnici (seči, urini).
Janko
11
izloči
Uspešno delo
fcnoinih sindikatov Jugoslavije
Stran T
Pretekli teden ie bil v Zagrebu **• plenum centralnega odbora E-IMnih sindikatov Jugoslavije, k! 1® trajal več dni m kateremu so Prisostvovali tudi inozemski dele. 8*11- Plenum je otvori! predsednik Centralnega odbora Enotnih sindi-»»tov Jugoslavije Djuro Salaj in "'ed drugim delal:
*Ce objektivno pregledamo do-sedanje delo Enotniii sindikatov “Ugoslavije, lahko z zadovoljstvom ijgotoviino, da so odigra i pomemb-''c ylogo v mobilizaciji in organl-^'ii širokih ljudskih množic v 1 bi za gospodar ko in politično “gradnjo naše države. Posebno po-ernbne uspehe je dosegel de’avski c^red Jugoslavije v prvem letu •^‘ietke. KMub vsem objektivnim »vam smo p an v celoti izpolni-1 Po zas'ugi delovnega poleta in “Porov širokih ljudskih množic ktu 1947 je industrijska prolz-odnja znatno zvišana, kar je o-ogočPo, da ie naša vlada izvedla za nadaljnje izbo’jšanje rav-* del ovne en 1iodst^Ta p
s v organizacijskem pogledu 0 Enotni sindikati Tugoslavlje do /šli znatne uspe le. Število ie na-j ln nad 1 milijon. sindika’ne or-‘biirficije pa so se tudi pomembno šTep/e. Postale so važen in mo-^ činilelj pri gospodarskem In 'tičnem živ enju JUgo^avije. v^lPslednji dan ie generalni se glavnega cdbca Ivan Boži.
.v!® Prida' obširen referat o or-Piza"ijsjtjh vprašanjih Enotnih dikatov in o njihovi važni vlo-Q,'f lzva'anju petle‘nega p’ana J ibliia 1946 do oktobru 1947. je jj0 Prog'ašenih 14.187 udarnikov, klikati so razviM tudi ogromno ^^etno de'o. Sindikati štejejo ; Pro^vetno-umetr.'ških društev kot 40.000 člani, števi'o sin-oih knjižnic je raras'o nn 1( ■ Enotni sindikati so tudi izda. j^rnad 1.4 mi'iiona knjig in bro-
Plenumu ie spregovoril v dihi tudi zvezni minister za de-
lo Ljubčo Arsov. Dejal je, da ie glavna naloga sindikatov skrb zb povečanje proizvodnje in dvig življenjske ravni delavstva. Ena Iz. med najpomebinneiših nalog, ki jih je treba letos rešiti je pritegniti v proizvodnjo na desettisoče novih de'avcev. Poudaril ie tudi veliki pomen vajeništva in dejal, da morajo podjetja posvetiti temu vprašanju več pažnje.
O važnosti gojitve lizkuiture med sindikati je spregovoril Josip Oazi, član izvršilnega odbora ESJ, in detal. da je treb«, tudi teinu vprašanju posvečati več pažnje.
Zbrane delegacije je pozdravil generalni sekretar Svetovne sindikate zveze Louis Saihant. Omenil je razne reakcionarne sp’ctke, s katerimi hočejo imperialisti raz. biti Svetovno sindikalno zvezo- da bi laže zasužnjevali detvce in iz vajaU svoje imperialistične načrte. Poudari1 je, da moča 0'tati delavstvo složno in enotno
Italijanski poljski delavci
se odločno bore za agrarno reformo in svobodo
veieposest-
polovinarji in najemniki odločno borbo za agrarno reformo. Ta borba za osvoboditev poljskih de'av-cev in veleposestnikov je zavze a obliko	gospodarske in po itične
borbe za osvoboditev Ita ije izpod mednarodnega imperialističnega jarma in notranjih izkorifčcvalcev.
Poljski delavci ter siromašni in srednji kmetje predstavljajo 94% vsega kmečkega prebivalstva Italije. Od tega odpade 80% na polj ske delavce »n siromašne kmete Po drugi strani pa je ogromni de rodovitne in tudi neobdelane zem Ije v rokah raznih ve eposestnikov V južni Ita-iji pripada od 12 mi lijonov ha rodovitne zemije 7 mili jonov veleposestnikom. Tako ima n. pr. 12 italijanskih družin, med katerimi so najbolj znane Rica-soli, Colonna, Parancelli. Crigoni itd. 500.000 ha zemlje. V Toscani,
niki okoli 3 milijone ha zmelje; tudi Vatikan je lastnik velikih zemljiških prede ov. Samo v okolici Rima ima vatikanska aristokracija 300.000 ha zemlje, medtem ko je ima 60.000 kmetov vsega skupaj 75.000 ha.
De Gašper! noče agrarne reforme
Poleg tega je v ita.iji mnogo neobdelane in močvirnate zemlje. Člen 41 nove ita1i.anske ustave govori o agrarni reformi v Italiji. Medtem pa se pod zaščito reakcionarne vlade Vatikan in veleposestniki potlužujejo vseli ni etk, da bi onemogočili agrarno reformo. Ko so italijanski poljski delavci to videli, so vzeli pobudo v svoje roke in skuša i obdc’ati neobde’a-no zemljo. V ta namen so n. pr.
Močvirje in pustinje
spreminjajo v rodovitna polja
Za čas sovjetske oblasti Je bilo žt pet. milijonov hektarjev puščave in močvirja spremenjenih v plodno zem. lio. Ta po ršina ir enaka površini, ki jo Francija poseje z žitom.
Uspehi v industrializaciji in razvoj poljedelskih znanosti so omogočili So. vjetskl zvezi, da je pričela z uporno in načrtno borbo za osvajanje doslej nekoristnih zemljišč. Izsuševanje in namakanje v SZ ni več zasebna stvar pozameznih kmetovalcev, ampak je stvar vsega ljudstva. Sovjetska vlada daje vsako leto ogromna sredstva za Izsuševanje in namakanje, oskrbuje gradilišča s stroji in vzgaja posebne strokovne kadre inženirjev in tehnikov. Zato pa se vrši to delo v SZ na več odsekih, kar omogoča, da pridobivajo nove, velike površine
KOPRU
Lenin in stalim
L-, ar*nlječanje s 4. strani) š) 11 je vodil ostro proti onim, ki %vodilno vlogo Partije in It ^trlznav.ali množične organizaci-* 4w.Sln<3,,<ata — kot zvezo Partije 'lil "''Skim razredom. Ti so ši-^ši,,55.10' oslndlkaliziratl državo«, leta 1921. napisal: rKomu-I j Isi;,0 Piulija, avantgarda prole-Vo<li izvenpartijske množice | No)jr.* * V' u®l. Pripravi)a in vzgaja to rNt haJorej delavce, potem pa st v aa Pride do tega, da osredo-V,>iUi rokah upravo nad vsem
»t'Wsfvom>>-
engj, Partije Izvenpartijsklh StA.c/i dn sindikati so taka or-V^tv)a' -*0 popolnoma Jasno In
V)l' «o ° ODremi stalln v Preda-. osnovah 'enlnlzma« na
in* univerzi leta 1924. j. osrednJa organlzaciia, ki it" Sln0rni)0 ln vodi ter daje splo-l*7'VenPartllsklm množicam, V^siati ii!na Partija- Ona more A« n Zato' *{er ,ma VSe h0-V^J|| r>Zo^e’ Eer se v njej zbirajo S Pal?ovl delavskega razreda, C,Mi. rt la n*jboIISa šola za ^ Vo'ii,eljev delavskega ra-t| , Ig r partlia po svotih izknš-Vii11 Sn0!'^'p,,u edina organlzaclla, V^rsk ' renlrallziratl vodstvo h,*9ni "S** ,n ,T "partijskih delavskega razreda ust-
variti vezi, ki jo vežejo z delavskim razredom.
Značilna je za sindikalistične in anarhistične zablode teza tako imenovane »delavske opozicije«, ki trdi, da »organizacija upravljanja s splošnim gospodarstvom pripada Vseruskemu kongresu proizvajelcev, ki so združeni v sindikalnih proizvajalnih zvezah in izbirajo osrednji organ za upravo celotnega gospodarstva«.
Prvi načrt resolucije X. kongresa RKP je to tezo podvrgel leninistični, znanstveni boljševišk! kritiki, zgrešena. Teza o pojmu »proizvaja-ker je bila zgodovinsko popolnoma leči) postavlja v isto vrsto proletarca z napol proletarci In z obrtniki, opušča bistveno razliko, ki je med ljudmi v družbenem procesu proizvodnje in odstopa od zahtev po toč-, ni delitvi razdedov. Ta teza jemlje KP vodilno vlogo. Omenjena resolucije pa kaže, da marxizem uči, da »edino politična partija delavskega razreda, to je KP, lahko zedini In organizira tako avantgardo proletariata in celotne delavske množice, ki lahko kljubuje neizbežnemu malomeščanskemu kolebanju te množice«.
Trockisti so napovedovali neko »demokracijo v proizvodnji«, govo-
plodne zemlje. V prvi petletki «828-1932) se Je zemljišče, ki so ga pridobili z namakanjem, dvakrat povečalo .
Največja dela so bila Ivršena v ča su druge petletke v Srednji Aziji. Zgrajen je vil Vahški namakalni u-stroj. Veliki gisarski kanal, ki nama. ka čez 50.000 ha polja. Sedaj je Vah-5ka dolina eden od najbogatejših in najplodnejših krajev z velikimi nasadi egiptskega bombaža. Svojčas Je bil zgrajen Cujskl namakalni ustroj v Kirgiziji in več velikih naprav v drugih republikah. V Uzbekistanu so na pobudo kolhoznikov zgradili v rekordnem času (45 dni) Veliki fergan-ski kanal ki je dolg 270 km. Pri delu je sodelovalo nad 10.000 kolhoz-nikoV.
Namakanje pustinj je popolnoma spremenilo življenje prebivalcev sred. njeazijskih republik. Kozaki in Turk-meni so opustili nomadsko življenje in sedaj z velikim uspehom goje žita in razne kulturne rastline. Velika dela so bila od Oktobrske revolucije naprej. Izvršena tudi v Zakavkazju. Površina zemljišča, pridobljenega z namakanjem, se je tu povečala skoraj sedemkrat. V teh krajih so sedaj vinogradi in nasadi bombaža.
V suhih stepah jugovzhodnega dela SZ, v Ukrajini, na Kubanu in v Stavropoljski oblasti so bile prav tako izvršene velike namakalne akcije. Namakanje v teh krajih omogoča go-ienje žita v vseh vremenskih pogojih. Od 1. 1946-1950 bo površina namakanega zemljišča povečana za 685 000 ha,
rili so o »atmosferi proizvodnje« in skušali mamiti delavce s praznimi frazami. Lenin je v članku «Se ne-kaj o sindikatih« takole pisal o »demokraciji« v proizvodnji: »Ta izra; je teoretsko zgrešen. Vsaka demokracija, kot na splošno vsaka politična nadzgradba (ki je neizbežna, dokler ni dovršeno uničenje razredov, dokler se ne ustvari brezrazredna družba), služi končno proizvodnji in končno določa proizvajalne odnose v določeni družbi. Zato ne pomeni prav nič ločiti »demokracijo v proizvodnji« od vsake druge demokracije, to Je le zmeda in prazna fraza« Na trockistični platformi ni bilo nobene teze, ki bi izdelala metodo borbe proti birokratizmu v sindikatih. Sindikalno organizirani delavci pa so s polno pravico zahtevali, da se zamenjajo oni sindikalni funkcionarji, ki niso hoteli popravljati škodljivih pojavov birokratizma.
Lenin je učil. da Je treba vse izkušnje v proizvodnji Izkoristiti za ostro borbo proti birokratizmu in namarnostl, da so potrebna sredstva proti kršitvi proletarske discipline dela, proti vsem vrstam dezerterstva z dela, to te izostajan|a, zn-kasnelosti in lenarjenja na delu. Lenin je ostro zasmehoval one, ki so klepetali o »demokraciji v proizvodnji«, o »atmosferi proizvodnje«, a se niso spomnili na disciplinska sodišča. Sindikati so na osnovi Leninovih naukov organi vzgajanja delavcev, disciplinska šola v procesu
površina Izsušenjega zemljišča pa za
615.000	ha.
V Uzbekistanu Je končana izgradnja Kata-Kurpanskega umetnega jezera v Kazakstanu . KasamriJskega umetnega Jezera v Turkmeniji in velikanskega Kazil-Ordinskega jeza. Zaklju-Jejo dela pri gradnji Terenskega umetnega jeza. Pri namakanju Kura Arahsinske nižine v Grusiji pa so dela še v teku. Na Kubanu Je pričel obratovati veliki Nevinomski kanal, ki bo namakal stotisoče ha plodne zemlje. Prav tako se je pričela izraba karagatskega ustroja — prvenca namakalnih gradenj v Moldaviji.
10.000	ha zemlje je bilo pridobljenih na bivših močvirjih v Zakavkazju. Se nedavno so bila tu tropska močvirja, kotišča vseh mogočih oolezni. Po končanih delih so se spremenila v najplodnejše zemljišče, na katerem rastejo sadje, grozdje ln druge koristne rastline.
Dela pri namakanju so se vršila tudi v Belorusiji in Ukrajini, kjer so izsušili na tisoče hektarov močvirnatega zemljšča. Zelo močvirnata je bila Belorusija. Izsušena zemljišča predstavljajo bogato zemljo, pokrito s puhlico, v kateri odlično uspevajo vse vrste poljedelskih rastlin.
Se pred veliko domovinsko vojno se je pričelo množično Izsuševanje močvirja. Pri delih je sodelovala dobra polovica vseh kolhoznikov v republiki. Samo 1940. leta je bilo Izsušenih 70.000 ha močvirja in zgrajenih 479 km novih kanalov. Fašistični osvajalci so barbarsko uničili vse namakalne priprave in ponovno spremenili v močvirje pred plodna polja. Toda že po vojni so zopet izsušili 10.000 ha močvirja.
v bližini Ferrare začeli kopati kanal, da bi izsušili del popiavljene zemlje. Pred tem se ni nihče javil kot lastnik te zemlje, ko po so polj ski de avci in revni kmetje izsušili ves predel, se je pojavila ne* ka delniška družba kot lastnik tega zemljišča in je s pomočjo karabinjerjev pregnala od tam |>oij-ske delavce.
Se bolj kričeč je naslednji primer: v neki emilijanski vaei je veleposestniška družina Fogli še leta 1848. sklenila s po Iškimi delavci sporazum, p0 katerem naj bi Po 100 letih njihovi potomci postali lastniki 40 odst. celotnega zemljišča te družine v nagrado za njihovo delo. Delavci pa so morali v teh stoletih nuditi svojo de avno silo, semena in ves inventar. Ker je letos potekel rok tega sporazuma, so de avci zahtevali od lastnikov, da jim dajo zemljišče, ki jim pripada. Lastniki pn so spočetka odiaigali izvršitev sporazuua kasneje pa bo odbili zahteve deavcev. Nato so delavci vzeli neobdelan del zemlje, ki je bil del pod vodo. Toda tudi v tem primeru »o De* gasperjevi karabinerji prišli na pomoč ve’eposestniku. ki je prekrši) sporazum.
Delavci so zased« zemljo
Ko so italijanski poljski delavci videli, da njihovim upravičenim zahtevam odločno nasprotuje De-aasperijeva vlada in združena jre-'iepoce-Aniška reakcija, ao začeti s še ostrejšo borbo. V začetku w je ta borba poka za’a s stavkami, odvzemanjem neobdelane zam je in izsuševanjem pop avljenih zemljiSč, Sedaj se je po vsej Ita iji prebudi" !a zavest poljskih de'uvcev. Njihova borb« zavzema vedno večji ob-z*g in se vodi y znaku končne osvoboditve od izkoriščanja' Iri jarma Trumanovega ImperiaMzma, ita-Hjanke buržuazije, vatikanskega farizejstva in odkritega fašizma. V tej veliki borbi se je zabrisala vaška raz ika med severno in južna, Italijo.. Celo najbolj zaosla i deli ItaUje, kakor Puije, Ka abrija, Sh eiiija in Sardinija *o začeli z veH> kim zagonom borbo za osvoboditev od sto'etnega suženstv«, kar je za današnio borbo itaijiuvkojic deiavntva *e'o značilno.
Borba italijanskih poljskih delavcev je toliko bolj nujno ln utemeljena, ker so jim ie pred uto le« opij ubij ali agrarno relarmd Namesto tega pa, ne le da Jim niso dali zem je, temveč Jih *e’o »tabo plačujejo za njihovo de'o.
proizvodnje, kjer se delavci, delavke In nameščenci učijo podrejati svoje osebne Interese splošnim Interesom, in izvrševati navodila sindikatov, ki se opirajo na skupnih interesih vse družbe. Sindikati so morali ustvarjati posebne organe za disciplino na delu, tovariška' In disciplinska sodišča in izbirati iz organizacij opolnomočene delavce za borbo proti dezerterstvu z dela, ker so posamezni zaostali delavci s kršitvijo delovne discipline škodovali skupnemu delu in naporom delavskega razreda pri izgradnji socia lizma v Sovjetski zvezi.
Lenin je učil sovjetske sindikate da morajo izvršiti zelo važno nalo go — produkcijsko propagando Praktične naloge produkcijske pro pagande so bile, da pritegnejo sin (likati k proizvodnji široke množic delavstva, da se Izboljša#delovna di Eciplina, pomaga delovni mobiliza ciji in da se delovne sile iz upra ve raznih ustanov pritčgnejo v nji hovo stroko v rudnike, v tovarne in promet. Lenin Je uči' da pomeni propaganda tovarniške sestanke, proizvodne konference, tehnična svetovanja, dober tisk, potujoče izložbe, industrijske muzeje Itd. Trockisti in drug! sovražniki nartiie so zameriti Leninu, češ da obračnava sindikalna vorašania »politično« ne pa »eko-omsko« kakor oni. Lenin je pobiial vso revščino teh nesovjetskih. nesocialističnih, v osnovah nemarksistič-nih trditev, ter jim dokazal, da so
ie oni oddaljili od osnovnih BaCe) marksizma.
»Teoretsko je kričeča netočnost t je dejal Lenin — politika Je kow. centriran izraz ekonomije«.
Lenin in Stalin sta branila In razvila marksistični pogled na sindikate v dobt diktature proletariata in iioeazata, da antipartijske platforme imajo v sebi poizkus razbijanja zveze med delavci in kmeti, delavsko kmečke oblasti in diktature proletariata. Lenin je s pomočjo Stalina ohranil enotnost Partije pred napadi njenih sovražnikov. Na X. kongresu Boljševiške partije v marcu 1921. leta je Lenin ostro kritiziral antimarksistične poglede trockistov, buharinovcev In drugih. Na Leninov predlog je kongres sprejel resolucijo »O enotnosti partije« in z njo v zvezi resolucijo »O sindikalističnih in anarhističnih zablodah v naši Partiji«. Propaganda Idej anarhosindikalistične zablode Je bila nespravljiva s članstvom v Komunistični partiji. Partija se je še bolj okrepila. Sindikati so vodstvom Boljševiške partije postali eden od najmočnejši opor izgradnje socializma. Postati so šola za vzgajanje socialistične zavesti novih soviefskih ljudi, množična univerza gradheljav socializma in kodrov iz vrst Junaškega delavskega razreda, iz kadrov, ki so nopolnoma predani delu Partije. delu Lenina in Stalina Jn delu delovnega ljudstva.
'°a «Napriie<fu*>

L iUDSKA ZADRUGA
K,	Kaisc na&a vas, va na3
ho U a.! ona. Istrska, krsSka ali vipa Ka? Vs« nosijo eni in isti pc* eet:	muke, skrbi, pomanjkanja.
prer..an;a iz dneva v dan, zaskrbljenosti, gospodarske, politiine in kulturne zaostalosti. Povsod samo ruše ine.
Ali je to tako določeno in za večno vklesano v zgodovino naše-;ia naroda?
Ze sto etja je naše ljudstvo teptano. čeprav ne v taki meri, kot izza or odzadnje svetovne vojne, o-zirama nd časa, ko se je tod razbohotil fašizem, oni kTVo’očni brezobzirni, nekulturni in nečloveški sistem, katerega ne bomo nilco. !i pozabili.
Obupne prilike po naših vaseh so posledica fašistične politike,, ki je vodila, usmerja a in nadzorovala vse javno in zasebno življenje, naše dejanje in nehanje. Niso naje Vasi prav nič krive okoliščin, v katerih danes žive. ker so samo žrtve izkorlščevalnega sistema. Saj se je ljudstvo zlasti gospodarskemu pritisku upiralo s svojo pridnostjo, delavnostjo odpornostjo, odpovedjo in skrajno skromnostjo. V borbi za obstanek je dalo, kar je tnog'o in kakor je znalo: iska'o je podpore In obrambe tudi v gospodarskih zadrugah. Teh pa ni ono niti ustanovilo niti vodi'o in u-pravljalo. Mogoče jih je ustanovil eiovekoljub-idcatist mogoče raSu-nar-po’itikant. Čestokrat so bile u-telešena misel boljših vaških go. •rpodarjev. vaških magnatov, ki so bili naprsni ostalemu delovnemu ljudstvu v takih odnosih kot vsemogočni gospodinji. Tl niso ustanovili zadruge, da bi služila interesom delovnega ljudstva, da bi mu daj šalu življenje, umoak so v njej Ideali samo voj interes, bilo osebni. cc.n>odarskl ali pa politični. Poznal sem več gospodarskih zadrug ki so res delovale in imele velik promet. 83 odst. č’anov pa ni vedelo, če so sploh član! zadruge. če In kako zadruga deluje, kaj nabavlja itd. Bill so mrtvi č'ani, ki so služiij za oporo 3 odrt. živili članov. Ali je bila ta zadruga iž ljudstvu tn zanj? Ali je bila to šploh zadruga?. Še najmanj pu je bila ljudska zadruga.
Pa se vprašajmo: a'i so mogle take zadruge reševati in rešiti gospodarska in kulturna vprašanja de-tovnecB ljudstva?
Kdor misli au trdi, da so take zadruge edini blagoslov delovne, ga liudrtva, je a 1 naivnež, nepoučen ali pa nek.e v politični službi, samo ne v službi tvojega naroda in njegovega delovnega dela.
Vprašamo se odkrito in določeno: ali mora kapita’lzem dovoljevati de ovnemu ljudstvu, da bi se gospodarsko dvigalo in doseglo dostojno višino?
Ne more in ne sme, sicer bi ne bil več kapitadzem in bi kma’u izgubil na svojem bistvu in naravi ter bi se onemogočil. Kdor živi na izkoriščanju, mora hočeš nočeš izkoriščati. On dovoli gospodarskim organicijam delavskih množic le to iko razmaha, kolikor ne škodujejo njegovim interesom. K<t. kor hitro pa vidi. da segajo zadruge preda'eč, recimo v produkcije, oziroma da nosijo novo njemu pro-tivno idejo, jih ovira in skuša o nemosnČH.i. Dok'er potuješ ž njim * V
in ob njem ti dovoli životariti, če p« se mu postaviš po robu, tedaj z vs silo in vsakim sredstvom lopne po tebi. Pri tem protiljudskem in zato nemoralnem, nekulturnem por slu mu pomagajo tudi vaški mag. nati, ki že’e, da ostane vse pri nstareme.
Iz tega sledi vsakemu poštenemu delovnemu človeku dortopt-n in razumljiv zakliuček:
V kapitalizmu ni in ne more biti resnično ljudskih zadrug. Te so mogoče tarn tn takrat, kjer in ko ljudstvu s pomočjo strnjene in organizirane borbe uspe streti zati-ratne kapitalistične okove, ko razbije izkoriščeva'ni aparat tn dobi politične vajeti v svoje roke. Res. nično ljudsko zadružništvo Ima pogoje za obstoj in razvoj samo v demokratičnih zeuPjah v državah socialističnega družbenega reda.
Razum« na se. da morajo zadruge pod upravo demokratičnega ljudstva služiti v kapitalizmu kot dobro obrambno sredstvo, ki lahko razširi svojo delavnost na vsa poajriščo la<-neoa 'Ivljenja
TeeT-n
Naš zadružni tečaj
Knjige, letni računi in skladi
Poleg spiska zadružnikov mora voditi zadruga vse knjige, ki ustrezajo naravi njenega dela. tako du se iz njih vsak čas vidi vse njeno poslovanje in stanje.
Upravni odiair mora v treh mesecih po končanem poslovnem letu sestaviti sklepni letni račun, in ga predložiti nadzornemu odboru v pregled.
Letni sklepni računi morajo obsegati bilanco, t. j. spisek aktiv in pasiv, račun dohodkov in izdatkov, kakor tudi številčno stanje zadružnikov s stanjem vpisanih in vplačanih deležev.
Nadzorni odbor mora v nadaljnjem mesecu dni preizkusiti točnost in pravilnost sklepnih računov, jih podpirati in vrniti upravnemu odboru, če so pravilni.
Ce najde nadzorni pdbor nepravilnosti, zahteva od upravnega odbora, naj jih popravi. Ce bi leda tega ne storil, obvesti nadzorni odbor o tem občni zbor.
Ko je nadzorni odbor letne sklepne račune preizkusil, se mo-
rajo predpisno objaviti, vrh tega pa se morajo dali na vpogled zadružnikom in tistim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge najmanj 7 dni pred občnim zborom.
Upravni in nadzorni odbor morata obenem s sklepnimi računi predložiti občnemu zboru tudi svoje pismeno poročilo o poslovanju in računih za minulo leto in predlagati, kako naj se razdeli poslovni prebitek ali krije izguba; nadzorni odbor pa mora podati tudi še predloge o podelitvi razrešnice.
En primerek sklepnih računov s poročilom upravnega in nadzornega odbora mora upravni odbor obenem z vabilom na občni zbor poslati zadružni poslovni zvezi najmanj 7 .dni pred občnim zborom.
Vsak zadružnik in bivši zadružnik, čigar jamstvo se še ni nehalo, sme zahtevati, naj mu Izda upravni odbor na njegove stroške prepis letnih sklepnih računov in poročil upravnega in nadzornega od-
V SEMEDELI PRI KOPRU KOPLJEJO TEMELJ ZA DIJAŠKI DOM
Občni zt*or sprejme posebne sklepe o potrditvi letnega računa, uporabi dobička odnosno o kritju izgube kakor tudi p razrešnici članov upravnega in nadzornega odbora.
V kolikor pravila ne določajo drugače, se krije poslovno leto s koledarskim letom.
Vsaka zadruga mora imeti rezervni sklad za izravnavo izgub. V ta sklad se mora vložiti vsaj petina vsakoletnega poslovnega prebitka, če pravila ne določajo večjega dela.
Poleg tega sklada ima zadruga lahko tudi druge sklade, ki se ustanavljajo s pravili ali s sklepom občnega zbora.
Pravila predpisujejo način ustanavljanja teh skladov ter del do-
Zadružništvo na TO
kot socialno gibanje v preteklosti
Poleg kreditnih zadrug so se ustanavljale tudi druge vrste zadrug in društev, ki so imele zadružni ali vzajemni značaj. Tako (coiijUinna društva, ki so vodila . predvsem zadružne gostilne, le v redkih primerih tudi prodajalne jestvin, razna obrtno kmetijska društva in zadruge, mizarska, čevljarska, zidarska, vinske kleti itd.
«Vzajemno zavarovalnice goveje živine«, ki jih je imela največ zgornja tržaška okolica, so zaščitile našega khieta-živinorejca pred obubožan jem.’ Te zadruge opravljajo še danes odlično svoje naloge v zadovoljstvo svojih čianav. Naj-bo’j so se, kar je naravno, izkazale tam, kjer je živinoreja najbolj razvita. Z gmotno pomočjo in nasveti pa včasih tudi odločnimi nastopi je zavarovalnicam uspelo, da so kmetovalci zboljšali hleve, zdravili svojo bolrio živino, ■ zboljšali •pasmo itd. Zadružniki so se jeli zanimati tudi z znanstvenega stali-
sža za svojo živino, za njeno nego in priplod.
V vsaki vasi, kjer je bila Važnejša kreditna zadruga ali pa kon-sumno društvo (zadružna gostilna) imamo še danes po eno poslopje z dvorano in drugimi prostori, kjer navadno še danes delujejo razna prosvetna, športna in druga društva. V teh vaseh se je lahko razvilo kulturno življenje in se jc dvignila zavest ljudstva. To jo v veliki meri zasluga zadrug.
Tržaška hranilnica in posojilnica je zgradila v Trstu eno najlepših palač v mestu. »Narodni domu. Skupaj s »Trgovsko-obrtno zadrugo* jg vzdrževala tudi slovensko. trgovinsko šolo v Trstu.
Trgovsko-obrtna zadruga je v. kratki dobi svojega poslovanja dosegla vidne uspehe. V mestu je. imela več hiš ter je od samega po-četka skrbela za izobrazbo trgovskih vajencev s tem, da jc vzdrževala tudi večerne trgovske tečaje.
Splošna hranilnica, ki je imela
tudi svoje poslopje v mestu, je obema pomagala pri ustanavljanju in vzdrževanju naših kulturnih ustanov.
Delavsko konsumpo društvo jc imelo pri Sv. Jakobu svojo dvorano in je bilo sploh kulturno središče Sentjakobčanov,
Lepe dvorane, kakor so jih imeli še Skedenj, Sv. Ivan, Rojan in Bur-kovlje, kjer so lahko predvajali gledališke predstave tudi v večjem obsegu, so prav tako zasluga zadružnih ustanov.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo, ki so jih ustanovili sami delavci, pa so' pokazale gospodarsko silo, do katere sc lahko povzpno delavske množice celo v neugodnih gospodarskih pogojih, če odpravijo narodnostno mržnjo in se združijo v skupni borbi proti skupnemu sovražniku, kapitalističnemu izkoriščevalcu.
Tl uspehi zadrug, naravno niso mogli biti po volji onim, ki so jim zadruge križale račune. Čakali so ugoden trenutek, da bi jim zadali smrtni udarec. Prišel je s fašizmom;
P.»žigom in ropom so sledile nasilne ikvidacije, ki so bite rop v zakoniti oblik 1 . Niso uničili samo im®-
Naše zadruge
in zbiranje zdravilnih z e H Š &
Navaoa pri n »šili zadrugah, posebno prt poslovalnicah na vasi je, da pasivno čakajo, da pride blago in da ga potem razdelijo med svoje člane. V sezonskih nakupih se bavijo z nakupi, v kolikor prejmejo navodila od Zadružne zveze.
Ne pokažejo P» samoinlclattve, da bi poiskale novih virov za oživljanje zadružnega poslovanja, tudi s predmeti, s katerimi do sedaj niso poslovale. Na vasi se dajo najti razni taki predmeti, ki ne bi koristili samo zadrugi, marveč splošnosti, In bi zaposlili marsikaterega človeka, ki je za drugo delo nesposoben.
Tak vir je ravno zbiranje zdravilnih zelišč, ki jih Je polno vsepovsod, po travnikih, logih, njivah, gozdovih; treba se je samo pripogniti in stegniti roko, pa že človek zasluži nekaj denarja. Zbiranje zelišč Je koristno tz več razlogov; okoristijo se reveži, starci pa tudi otroci, očlti se škodljivi plevel in pripomore se It skupnemu zdravju ljudskih množic.
Zdravilna zelišča se zbirajo v raznih letnih dobah, vsi deli zelišča niso uporabni za zdravilo. Od nekaterih zelišč sc uporablja samo korenika, od drugih gomolji ali čebuljčki. So zopet rastline, od katerih služijo za zdravilo samo njih listi, od drugih samo cvetje. Lubje ali skorja nekaterih dreves Je tudi uporabna v ta namen. Sadovi, kot jagode ali semena, se tudi uporabljajo v zdravilstvu. Od nekaterih rastlin se pa Izcejajo r.jih sokovi, služijo zdravilstvu.
Zelišča se pobirajo tako, da se vzame le oni del, ki res služi kot zdravilo in se ne izruje cela rastlina.
Korenine, gomolje In čebulčke Je treba dobro oprati in koreninice porezati, nato jih pa posušiti. Sušijo se različno, nekatere cele, druge zdrobljene ali zrezane v rezine. Suše Se večinoma v senci, redko na soncu ali na peči.
Ravno tako je treba sušiti listje in cvetje- Listje in cvetje se pobira navadno zjutraj, ko se rosa osuši. Suši se na pokritih in' zračnih prostorih, raztegnjeno na deščicah ali lepenki. Hrani so v odprtih škatlah ali papir-natih vrečicah. Močna dišeča zelišča se hranijo v zaprtih kovlnastlh ati pločevinastih posodah.
Tako zbrana in posušena zelišča zbirajo osrednje zadruge ali zadružne poslovne zveze, Jih oddajajo v lekarne ali v tovarne za predelavo. Večl-zdravllnlh zebšč. Cim več bo nabrana zdravil je napravljenih ravno Iz nih- zelišč, tem cenejša bodo zato tudi zdravila.
Priporočamo zadrugam, posebno po. deželskim in n 1'hovim poslovalnicam.
bička, bi se vanje vlaga, način njihove uporabe in ravnanje z njimi za primer, da zadruga preneha z delovanjem.
Ce zadruga preneha, se rezervni sklad ne sme razdeliti med zadružnike. Poslovni prebitek se sme deliti zadružnikom šele potem, ko so iz njega izločeni prispevki za sklade iz 1 in 2 odstavka tega člena.
C. S.
vine zadrug z večkratno likvidacijo, ampak je bila ž njo uničena tudi zasebna latnina zadružnikov. Ni bilo dovolj uničiti samo ustanove, marveč tudi njih člane, du bi jih bilo laže gospodarsko zasužnjiti.
Zadružno gibanje je socialni v vzgojnega značaj« po svojem bistvu.
So lahko tudi izrodki, a pri nas so bili redki. Kakršno je bilo pri nas, je ustrezalo razvojni stopnji tedanje dobe. Po dolgih letih fašističnega zatiranja, po narodnoosvobodilni vojni in, odkar se je svet razdelil v dva tabora, pa se našemu zadružništvu odpirajo povsem nove perspektive. V deželah, kjer je zavladala resnična gospodarska svodoba in ne le formalna, bodo izpolnile svoje prave naloge, bodo praktično uresničile načela skupnosti in vzajemnosti, skupnega dela in pp skupnih vidikih odmerjenega užitka. Koder pa rc bo moralo ; ljudstvo še boriti proti izkoriščevalcem, ki se skriva za lažno, formalno svobodo, proti mono-polskemu imperializmu, pa mu bodo ljudske zadruge v veliko, stvarno pomoč«
da zainteresirajo svoje članstvo d* skrajnosti o potrebi zbiranja zdravih nih zelišč.
Delavsko - kmečka enotnost bo pri' nesla pravočasno imena zelišč in ka* l(o se z njimi postopa pri nabiranju, sušenju in hranjenju za vsako sezono posebej.
Naloga zadrug pa bo, da ta navO< (lila razširijo in popularizirajo.
Na delo, pomlad Je pred vrati Id doba nabiranja se bliža!
S. C,
Vprašanja zadružnikov
J. K. iz Šmarij: Kako dobim P0' gojilo prt kreditni zadrugi?
Odgovor: Kdor želi dobiti posojil0 v posojilnici, mora predvsem postati član zadruge. Nato napravi prošnjo na tiskovini, ki jo dobi v zadrugi, 1,4 kateri navede znesek, zakaj rabi P0-sojllo in kakšno jamstvo podaja 13 za posojilo (menico, vknjižbo na P0-sestvo, zastavo Itd.). Navesti rnora Imena porokov. Ce je oženjen, mora Jamčiti zanj tudi žena. Ko Je zadostil vsem omenjenim zahtevam in še m0-rebltnim drugim pogojem prošnje, J° Izroči upravi. Upravni odbor od!«*' na osnovi Informacij, kl jih zbere. a** se mu posojilo odobri ali ne. Ce ie posojilo odobreno, obvesti zadrug4 prosilca. Ta mora, če je posojilo me* nično, pripeljati s seboj poroke l" prinesti menico, kl se skupaj z i£J3* vo podpiše v zadrugi, v primer0 vknjižbe jc treba najprej Izvrši'1 vknjižbo na sodišču, nakar se posojil0 izplača. Zastave sc trenutno ne spr*-jemajo.	...
J. B. iz Bertokov: Ali morajo h** člani upravnega In nadzornega o°' bora znrirvne ■"ograjeni za s<;oj0“'-U> v zadrugi?	>.
Odgovor: Člani upravnega in na zornega odbora ne morejo biti napr!j| jeni za svoie delo v zadrugi. služba je častna in spričo ljudskih l* teresov breznlačna.
Ribii odpadki*
za prehrano prašJČeV
Pravijo, da so ribii odpadki a0, bri za pretirano prašičev. P086.^ mladih, ker vsebujejo mnogo m nilnlh snovi.	- V
V kmetljrtci šoli v Škocjanu Kopru so začeli pred nekaj dnc . s poskusi. Ker je ribjih odpad*.j dovo’j na razpolago in so P00^ bi bilo to v veMko korist 00 1 kmetom.	^
Primerno in koristno bi bi j bi tudi med kmeti začeli s tak poskusi Seveda se je treta P^, ]»Ogovoriti o zadevi s strokov*1"^ kom, kmetijskim agronom ju'- ^ naj da potrebna navod'i’a. k° naj se postooa in kje naj se bavijo odpadki.	^
OD VSEPOVSOD
JUGOV1N1L se bo imenoval« varna v Jugoslaviji, ki bo 'z la umetni kavčuk in ki jo ^c zgradili v teku petletke. T“ t0 f^r na bo med prvimi na svetu, k' do v njej izdelovali umebu ^ čuk iz karbida in morske vot^0 < nosno soli. Iz morske soli elektrolizo pridobivali klor 10 dik, iz klorovodikove kislin0, acetilena pa vinil-lejorid. ^ jn dodali nekaj kemičnih sreds*- (j! opravili polimerizacijo, bo 1 ^il vinil-klorid prožen in se sprel do' v polivinlHclorid, iz katereli3 ^j' do lahko izdelovali ceio vr5z\,tv'(' razltčnejših polizdelkov za o) no industrijo, elektrotehnik0! stilno industrijo itd.	p'
25.000	POSLOPIJ so Uraet‘}^iV ni na Hrvatskem. Tako J0 streho okrog 20.000 družin. , <i* je prvotno določal M.OOO ^p3 deželi. Pozneje pa ga je b"0." fl*' povečati. Tako so v Da.’mac‘J pV mesto 3081 zgradili 10.716, dvakrat več. kakor je bi'° kn namenjeno.	. ^
OGROMNO HiDROCEN^; grade v Vinodolu v GorsKr (aru. Napajala jo bo voda ^ $ umetnih jezer, ki »e je b° nabiralo skoraj 32 niilii0*1* m. Jezera bodo med seboj na s predori, kl bodo dolg' ^ 8 km. Zmogljivost hidrocem,
Odgovorni urednik
ŽAGAR BOŠTJAN ^
Tiskala Zadružna tiskarna