Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno
din 16-
9-
ino-
četrtletno din zemštvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK .N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
Cene Inseratom: Cela straa din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '(» strani din 250—■, »/ it strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Sokolstvo in wera
Sokolstvo je z idejne strani tolmačil (dne 30. marca 1938) na predavanju v Ljubljani brat Jože Rus. Predavatelj je podal, kakor poroča »Jutro« (3. aprila), »razliko med verskim in razumskim svetovnim nazorom. Po prvem (verskem) je izhodišče Bog, drugi pa ne prihaja do tega zaključka; zato vodi prvi v popolno zavisnost, drugi pa nujno v svobodo. Pri prvem tudi ni svobodnega razvoja poedinca, dočim je pri drugem poedinec izvor razvoja. Poedi-nec se giblje pri prvem nazoru v občestvu, ki izključuje vsako drugo opredelitev, dočim je pri drugem človek po naravni nujnosti prvenstveno član skupnosti naroda.« Svetovno naziranje brata Rusa, ki je po »Jutru« tolmačil svetovno naziranje so-kolstva, za kar je žel odobravanje, torej ne izhaja iz Boga. Kakšno je tedaj? Proti- in brezbožno. Sam božji Zveličar je rekel: »Kdor ni z menoj, je proti meni.« Ker je protibožno, je tudi protikatoliško in brez-versko. Ni torej nič drugega, kot staro, plehko lažisvobodomiselstvo meščanske liberalne inteligence. Laži-svobodomiselno, naprednjaško razumništvo je vedno sma tralo vdanost Bogu, veri in cerkvi kot suženjsko odvisnost, čemur je tudi pritrdil brat Rus. Še nekaj je ta gospod povzel iz stare liberalne ropotarnice: pojmovanje nacionalnosti, ki ga proglaša kot nujne združeno z nazorom svobodomiselstva, dočim je baje protivno onemu, ki ga propo-veduje krščanstvo. Krščanski svetovni nazor je torej po tolmačenju brata Rusa suženjski in anacionalen (ne- in protinaro-den).
Drugi dan po tem predavanju je objavil »Sokol«, vestnik sokolskih žup Ljubljana, Maribor in Novo mesto (št. 4 od 1. aprila), članek pod naslovom »Moralna moč sokol-stva«. V njem zametuje versko načelo, češ, da mora morala (nravstvenost) sloneti zgolj na »znanosti in narodu«. Verska morala zasužnjuje poedinca in narod. Zato »verske družbe nimajo pogojev, da bi bile moralno-vzgojne združbe. Znanost in narodnost sta postali zaščitnici in branite-Ijici morale ter sta prevzeli moralne naloge, ki jih verske združbe ne vrše in niso sposobne vršiti.« S temi besedami spričuje sokolsko glasilo svoje laži-svobodomiselno in prosvetljensko stališče, da je znanost nasprotna veri. To stališče je krivo in med pravimi izobraženci že davno opuščeno. Veri, ki vsebuje od Boga razodete resnice, ne nasprotuje nobeden resničen in dokazan nauk znanosti, marveč samo laž, zmota in zabloda. Svoja izvajanja »Sokol« tako-le zaključuje: »Ne moremo umeti moralne moči sokolstva, če ne razumemo njegovega izvora iz brezverskega svetovnega nazora,
Zaostritev dihlofurc v Pomuniii
15. aprila je bil v Bukarešti izdan kraljevi ukaz, ki tvori dodatek k zakonu za zaščito države in družabnega reda. Ukaz vsebuje dr'očbe, ki zasledujejo cilj: zaustaviti vsako gibanje razpuščenih političnih strank, predvsem pa politično udejstvova-: je železne garde. Za bodoče je onemogočena vsaka politična organizacija. Zelo hude kazni so določene za propagando proti sedanji obliki države, proti zasebni last-
nini, proti plačevanju davkov in razrednemu boju. Po tem novem zakonu ima notranji minister oblast, da ustavi takoj vse liste, kateri bi se količkaj vdinjali razpu-š cenim strankam. Kraljevi ukaz zahteva brezpogojno depolitizacijo državnih na-stavljencev in dijaštva. V vsej Romuniji so strogo prepovedani vsi znaki bivših političnih organizacij in raznih protivo jaških združenj.
nazorski protifudovski zakon
Daranyjeva vlada na Mažarskem je pripravila protijudovski zakon, v katerem je trditev, da se je med Mažari število judov od leta 1848 do danes popetorilo. Ta izredni porast je v zadnjih letih preplavil celotno gospodarsko življenje in je izročil vsa vodilna mesta judom. Sedanja vlada smatra kot svojo neodložljivo dolžnost, da reši temeljito judovsko vprašanje ter vzpostavi ravnovesje, da bo zopet omogočen krščanski mladini in predvsem pa mažar-skim kmečkim sinovom socialni dvig. V mažarskem protijudovskem zakonu je podana natančna statistika v odstotkih, ki nam kaže sedanje udejstvovanje judov-
stva na posameznih gospodarskih in kulturnih poljih. Skratka, ugotovitev pravi, da je bilo dosedaj pri zakonodaji udeleženih 4.6% judov, v javnih službah 1.7%, v advokatskem poklicu 49.2%, pri javnem pouku 6.2%, zasebnih zdravnikov je bilo 54.5% judov, pri znanosti 24.7%, pri časopisju 35.3%, pevcev je bilo 27.1% judov, godbenikov 28.9%, gledaliških igralcev 24.1%, zasebnih inženerjev 30.4%, zasebnih kemikov 45.1%, pri trgovini in kreditu 45% in pri prometu 7.3%. Iz teh podatkov je razvidno, da so judje na Mažarskem zelo razširjeni in bodo najbrž Mažarom delali še velike preglavice.
VseHiita sporazuma med Anglllo in Italijo
Med Italijo in Anglijo je bil 19. aprila podpisan v Rimu sporazum, ki ponavlja v začetku besedilo tako zvanega gosposkega sporazuma iz januarja 1937, s katerim sta si obe državi priznali, da imata na Sredozemskem morju vzajemne koristi.
Pravi in bistveni del nove pogodbe vsebuje naslednje štiri točke:
1. Italija prizna angleško oblast nad trdnjavo Adenom ob Rdečem morju. — 2. Pogodba določa, da Anglija prizna ita-
lijansko cesarstvo v Abesiniji. — 3. Italija se zavezuje, da bo znatno zmanjšala svoje vojaške oddelke v Libiji (v Afriki), kar je do sedaj predstavljalo neljub pritisk proti egiptski meji. — 4. Glede Španije se Anglija in Italija zavezujeta, da bosta spoštovali sedanje stanje v zahodnem delu Sredozemskega morja. Italija zagotavlja Angliji, da ne goji nikakih zahtev po kateremkoli delu španskega ozemlja.
Značilno za CehosEovaško
K obletnici vzpostavitve španske republike je naslovil predsednik Čehoslovaške dr. Beneš na rdečega prezidenta v Barceloni sledečo brzojavno častitko:
»Na obletnico republike izrekam najbolj odkrite želje za blagor Vaše ekscelence in Španije. Edvard Beneš.«
Enako častitko je poslal dr. Beneš pred
nedavnim sovjetom v Moskvo, ko so slavili 20 letnico boljševiške revolucije. Vsekakor je značilno za Čehoslovaško, da pošilja v času, ko bije tako hude notranje-upravne boje, njen predsednik častitke rdečkarjem, katerim so radi njihovega razdiralnega delovanja obrnile že vse druge kulturne evropske države hrbet!
husitstva in Tyrševe protiverske, zgolj razumske in proticerkvene morale.« Besede brata Rusa in sokolskega vestnika so jasne. »Sokol« zametuje v svojem uradnem glasilu vero, Boga, krščanstvo in sploh versko moralo ter izpoveduje Tyršev zgolj razumski, protibožni svetovni nazor in njegovo protiversko in proticerkveno
moralo. To moramo tem bolj obžalovati in obsojati, ker je Sokol privilegirana organizacija, ki hoče s pomočjo bogate državne podpore te kvarne nazore in to za narod j >gubno moralo širiti med slovenskim ljudstvom. Naša dolžnost in naša pravica je, da slovensko mladino vzgojimo v krščanskem diihu in v krščanski morali!
Iz raznih držav
V NAŠI DRŽAVI,
Uporaba štirimiiijardnega notranjega posojila. Ministrski svet je sklenil 14. aprila uredbo, po kateri se bo razdelilo štirimili-jardno notranje posojalo po 6® takole: 1500 milijonov je določenih za nove železniške zveze, 500 milijonov za nove ceste in 1500 milijonov za državno obrambo. Za obresti in odplačevanje posojila je zastavljen Cisti dohodek uprave državnih monopolov.
V DRUGIH DRŽAVAH
Iz Velike Nemčije. Po zmagoslavnem ljudskem glasovanju glede priključitve Avstrije Nemčiji sta zavladala za velikonočne praznike v Veliki Nemčiji počitek in odmor. Hitlerjev poverjenik v Avstriji, Biirckl, je odredil tako zvani »velikonočni mir«, ki bo trajal do 25. aprila. Do tega dne mora prenehati sleherno strankarsko delovanje. Prepovedane so vse osebne spremembe v državni in samoupravni službi ter pri raznih državnih podjetjih. V tem poiitičnem zatišju se vršijo priprave za Hitlerjev obisk v Italiji, ki bo v prvih dneh maja. Njegovo spremstvo bo obsegalo 60 oseb in med temi mnogo visokih častnikov. Bivanje Hitlerja v Italiji je določeno na sedem dni. Nemški zunanji minister Ribbentrop bo odpotoval v kratkem lir jugovzhodne evropske države in bo obiskal prestolna mesta. Istočasno bo ministrski predsednik, feJdmaršal Goring, po-eefcil Varšavo. — Od »velikonočnega miru« pa je izvzeta proslava Hitlerjevega 60. rojstnega dne, ki bo 20. aprila.
Stremljenje čehoslovaške vlade po pobotanju s sudetskimi Nemci. Cehoslovaška vlada je podaljšala prepoved shodov preko ¡L maja. Prvič od obstoja čehoslovaške republike ne bo 1. maja v državi nobenih manifestacij in slovesnosti. Prepoved zborovanj je podaljšana radi tega, da bi shodi ne poostrili že itak nevarnega nesoglasja med Cehi in opozicijo. Cehoslovaška vlada si prizadeva v zadnjem času na vso moč, da bi dosegla sporazum z Nemci. Predsednik dr. Beneš se je odločil, da bo začel pogajanja istočasno z Nemci v Nemčiji in svojimi henleinovci ali sudetskimi Nemci. Z Berlinom bi dr. Beneš rad dosegel pogodbo ne vmešavanja rajhovske Nemčije v čehoslovaške razmere. S henleinovci pa se že vršijo razgovori o pogojih za uresničenje avtonomije sudetskih Nemcev. Javna tajnost je tudi, da bo storila angleška vlada vse, da podpre Čehoslovaško pri zgoraj omenjenih pogajanjih.
Slovaška ljudska stranka odločno na av-fconomističnem stališču. Zgoraj poročamo, da misli cehoslovaška vlada resno s podelitvijo popolne avtonomije sudetskim Nem-eem. V odločilnih trenutkih, ko gre Nemcem za upravno samostojnost v okviru čehoslovaške republike, tudi Slovaška ljud-«ka stranka pod predsedstvom g. Hlinke M drži rok križem. Pred prazniki so se ¿»ali senatorji in poslanci Slovaške ljud-rite stranke v Ružomberku. Na sestanku to se odločno izrekli za dosedanjo politiko Rkrvaške ljudske stranke, katere prva in glavna zahteva je avtonomija. Brez avtonomije ni bodočnosti za slovaški narod.
Zato bo Slovaška ljudska stranka vztrajala pri dosedanjih zahtevah in sodelovala v beju za avtonomijo z vsemi drugimi skupinami v Cehoslovaški, ki so pred kratkim ustanovile t-"to zvani avtonomistični blok. Slovaki poudarjajo, da je zdaj tisti čas, ko bodo sprejeti odločilni sklepi glede bodoče notranje ureditve čehoslovaške države. Če namerava vlada urejati narodnostni položaj Nemcev na avtonomistični podlagi, imajo do avtonomije vsaj toliko pravice kot Nemci tudi Slovaki. Na zborovanju slovaških političnih voditeljev so sklenili, da bodo izdali v tem smislu razglas slovaškemu narodu. Sprejeli so tudi ostro resolucijo proti političnemu pritisku, ki ga vlada zadnje čase izvaja na Slovaškem, kjer si hoče zagotoviti ugoden izid občinskih volitev s tem, da onemogoča slovaški opoziciji vsa politična zborovanja in agitacijo.
Načrti nove francoske vlade. Nova Da-ladierjeva vlada, katero so krstih za »vlado narodne obrambe«, se je predstavila parlamentu 12. aprila dopoldne. Predsednik vlade je podal kratko izjavo, v kateri je podčrtal dejstvo, da izginjajo razne države, imperiji ali svetovna vladarstva pa se ustanavljajo. Radi tega mora Francija zaščititi svoje meje doma in v kolonijah. Narodna obramba zahteva predvsem zdrav denarni trg ali valuto. Zdravo gospodarstvo tirja mirne socialne razmere in nova vlada bo storila vse, da to delavstvu tudi dokaže z mirno ureditvijo socialnih sporov. Vsi Francozi morajo danes nastopati enotno. Kratka izjava nove vlade je bila dana na glasovanje kot zaupnica. Pri glasovanju je izrekla zbornica zaupnico s 576 glasovi proti 5. — Vsi znaki kažejo, da bo nova vlada sledila Angliji, kar se tiče sporazuma z Italijo. Prvi korak, katerega bo napravila za zboljšanje razmer z Italijani, bo imenovanje novega poslanika v Rimu. S tem bo Francija priznala zasedbo Abesinije in italijanski imperij. Francoska vlada bo podprla tudi Angleže v tem, da bo nastopila v Ženevi pri Društvu narodov za to, da bo dala Zveza narodov svojim članicam prosto roko glede priznanja italijanskega svetovnega vladarstva. — Daladierjeva vlada pa je zadela kljub največjemu uspehu v zbornici na nevarnost splošne stavke. Stavka v kovinski industriji je zajela v pariških okrajih 12. aprila 280.000 delavcev. Število od stavk prizadetih tovarn je preseglo omenjenega dne številko sto. Nevarnost splošne stavke v Franciji je bila ob nastopu nove vlade zelo velika in bo imela vlada z njo velike težave.
Francoski senat soglasno za novo vlado. Vlade ljudske fronte so zginjale s pozori-šča, ker njihovih sklepov ni hotel sprejeti ■desničarsko usmerjeni senat. Sedanja radikalna Daladierjeva vlada se je predstavila po sijajno zmagovitem uspehu v zbornici tudi v senatu, ki je vrgel zadnjo Blu-movo vlado. Za izredna pooblastila novi vladi za organizacijo narodne brambe, za dvig gospodarstva in sploh za vse, kar se zdi potrebno v teku šestih mesecev, so glasovali vsi senatorji razen enega, ki se je vzdržal glasovanja. Pred glasovanjem je o zakonu za pooblastila poročal senator Gar-dey, ki je dejal, da temelji vladni zakon-
ski načrt na javnem zaupanju in da ga navdihujejo demokratična načela, dočim je Blumov predlog temeljil na sili ter uvajal v francosko gospodarstvo inflacijo (preplavo s papirnatimi bankovci). Pred glasovanjem je govoril še predsednik Daladier sam, ki je dejal, da prosi senat, naj mu izkaže tisto zaupanje, kakršno mu je že izrekla poslanska zbornica. Senatorji naj se zavedajo, da od njihovega glasovanja zavisi blagor Francije in blagor Evrope. Presenetljiv izid glasovanja v senatu kaže, da vidijo vsi dobro misleči Francozi v novi vladi jamstvo za lepšo bodočnost v francoski notranji in zunanji politiki. S tem, da sta poslanska zbornica in senat soglasno dala vladi izredna pooblastila, ji je obstanek zagotovljen vsaj do meseca avgusta.
Razdor v francoski socialistično-republi-kanski uniji. Socialistično-republikanska unija je spadala k skupini ljudske fronte. Iz stranke je izstopil njen predsednik in večkratni bivši minister Paul Boncour radi osebnih nasprotstev in bo vstopil v socialistično stranko. Boncour je eden najbolj bogatih francoskih advokatov. Pridobil si je ogromno premoženje na ta način, da je zagovarjal člane evropskih kraljevskih in odstavljenih vladarskih rodbin, ki so tožile nasledstvene države za odškodnino. Bil je tudi pravni zastopnik Habs-buržanov.
Končna rešitev abesinskega vprašanja na vidiku. Sporazum med Anglijo in Italijo obeta majnika končno rešitev abesinskega vprašanja. Angleška vlada je poslala Zvezd narodov spomenico, v kateri zahteva, da se reši abesinsko vprašanje na prihodnjem zasedanju sveta Zveze narodov 9. maja v Ženevi. Angleška spomenica je rodila upravičeno upanje, da bo sprejel svet Zveze narodov sklep, po katerem se bo članicam Društva narodov dala popolna svoboda, da priznajo po lastni uvidevnosti italijanski imperij, ne da bi se s tem pregrešile proti določbam Zveze narodov. Najnovejši korak Anglije v Ženevi je dokaz, da bo pripomogel italijansko-angle-ški sporazum v veliki meri k ureditvi evropskih političnih vprašanj.
Stalin razkriva generalske zarote. Sovjetska tajna policija je zaprla sedem generalov rdeče armade, kateri so obdolže-ni nameravanega bombnega atentata na Stalina in na maršala Vorošilova. Atentat bi naj bil izvršen maja ob priliki velike vojaške parade. Med aretiranimi je bivši sovjetski vojni minister maršal Jegorov, ter general Dibenko, ki je bil dolgo časa eden najbolj zvestih Stalinovih in Voroši-lovih sotrudnikov. Jegorov ie bil bivši carski častnik in je vodil odpor proti političnim komisarjem, ki nadzirajo rdečo armado. Dva generala sta zbežala, preden ju .je zagrabila tajna policija. Neki polkovnik in bivši adjutant Jegorova se je ustrelil, kakor hitro je potrkala policija z bajoneti na puškah na njegova vrata. Po vsej evropski Rusiji se vršijo obsežne aretacije, ki so v zvezi z zgoraj omenjeno zaroto, katero si je najbrž izmislil Stalin, ker ga je zopet zažejalo po človeški krvi.
SEJMARJI! Za birme in božja pota dobite za posebno nizko ceno naše molit-venike, rožne vence in druge predmete.: Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju!
mmce iz špssišftc ditavlfanshe volne
Zaustavitev pobega rdečih beguncev iz Španije
Koj po prvih zmagah nacionalistov na katalonski fronti se je razbežalo na tisoče rdečih miličnikov, ki so se zatekli v Francijo. Rdeča vlada v Barceloni se je sporazumela s francosko v toliko, da francoske oblasti ne sprejemajo več rdečih vojaških dezerterjev. Ce se pa kateremu le posreči pobeg na francosko ozemlje, ga pošljejo Francozi po drugi poti nazaj. V vsej dolini Aran, kjer je bilo največ beguncev potisnjenih iz Leride in Jacce, je proglašeno obsedno stanje in splošna mobilizacija. Vsi moški, ki so sposobni za orožje, se morajo takoj javiti vojnim oblastem in se pošljejo nazaj na fronto, da zadržijo nacionaliste v tej dolini ter odstranijo trajno nevarnost za njihovo krilo.
Boji za ozek pas do morja
Francova zmagovita ofenziva se je približala 20—30 km Sredozemskemu morju. Ce bi ji bil uspel takojšen prodor do morja, bi bila Katalonija odrezana od Valen-cije in Madrida. V tem primeru bi že bil konec državljanske morije, ker Katalonija ne more živeti brez živil, katere prejema iz Valencije, Valencija in Madrid pa bi se ne mogla braniti brez orožja in streliva, s katerima ju zalaga Katalonija. Nacionaliste je ločil 12. aprila od končnega cilja — od morja — samo še 20—30 km širok pas, za katerega so se vneli najbolj srditi boji. Rdeči so zbrali na tej ogroženi točki vse svoje razpoložljive sile in se morajo boriti nacionalisti za vsako ped zemlje po gorskih robovih in nevarnih kotlinah. Francove čete so poskušale prebiti in streti zadnje in najbolj silovite odpore rdečih s tanki, letali in s topništvom. — Po poročilu iz Francove Saragosse od dne 13. aprila je prodrla armada generala Arande skozi rdeče vrste med Morello in Vinarozom v dolžini 15 km. Rdeči so se umaknili do Albocasera. S to važno zmago
fiponslto-lfi!®i§l*a fojsia
Kitajci ogrožajo Šangaj in Nanking
Zadnjič smo že poročali, da je prešla kitajska preurejena in v vsakem oziru dobro preskrbljena armada v ofenzivo. Zmagovite Kitajce pa še podpirajo kitajski čet-niki, ki so sijajno organizirani in onemogočajo vsako znatnejšo pomoč ogroženim japonskim armadam. Kitajska armada je bila 12. aprila oddaljena od Šangaja samo še 20 milj. Na jugozapadu od Šangaja se je razvnela huda bitka. Nove uspehe so
so zavzeli nacionalisti postojanke med San Mateom in Albocaseram in so znatno pripomogli do končnega predora do morja.
Nenaden preokren v ofenzivi nacionalistov
Francove čete, ki prodirajo proti morju od Morele, so nenadoma spremenile cilj prvotno določenega pohoda. Opustile so napade v jugovzhodni smeri proti San Ma-teu in so krenile proti severu. Napadle so
gorovje Turma, ki je že delno v njihovi posesti. R^ iče je ta preokren presenetil in so nacionalisti prodrli brez posebnih naporov do reke Cerbol. Dne 14. aprila so bili nacionalisti oddaljeni od luke Vinaroz samo še 12 kilometrov.
v
Zveza med Valencijo , in Barcelono prekinjena
Dne 15. aprila je prodrlo levo krilo nacionalistične vojske generala Arande do kraja San Matea. Oddelek nacionalistov je vdrl v mesto, iz katerega so se umaknili rdeči proti Castelloni. Cesta Valencija— Barcelona je postala za vladne čete v dolžini več kilometrov neuporabna, in sicer na desni in levi strani od luke Vineroza, ker jo nacionalisti lahko obstreljujejo.
dosegli Kitajci tudi ob reki Jangcekiang. — General čenčeu, ki poveljuje kitajski vojski na otoku pri Vuhuju, je izjavil tujim časnikarjem, da kitajska vojska ni premagala Japoncev samo v južnem Šan-tungu, nego si je v zadnjem času priborila nazaj tudi vse kraje jugozapadno od črte Vuhu-Hangčov. Veliko kmago so Kitajci izvojevah pri Kvantehu na cesti med obema mestoma. Kvanteh je ključ do pokrajine ob Tajskem jezeru.
Po katoliškem svetni
300 letnico posvetitve Mariji obhaja letos Francija. Izvršil je to posvetitev leta 1638 francoski kralj Ludvik Xm., ki je vladal državo v težkih časih od leta 1610 do 1643. Katoliška Francija proslavlja to znamenito 300 letnico po raznih krajih na jako slovesen način. Nedavno je bila takšna proslava v mestu Saint Germain ob navzočnosti papeževega nuncija, mestnega župana, predsednika generalnega sveta de-partementa (upravnega okrožja) in zastopnikov državnih oblasti. Po slovesni
službi božji je cerkveni govornik prebral posvetilno molitev in obljubo kralja Ludvika XIII. ter izjavil, da je Francija kljub vsem grehom in preizkušnjam vedno čutila svoje obveznosti, ki sledijo iz te zaobljube. Izvencerkveri govor je imel bivši vojaški guverner mesta Metza, general de Vaulgrenaut, Glavne spominske svečanosti se bodo vršile 15. avgusta po vsej Franciji.
Duhovščina v Rusiji. Preganjanje duhovnikov v Rusiji se je takoj začelo, ko
so prišli boljše viki na vlado. Gonili so jih po ječah, pošiljali jih v pregnanstvo, kje* jih je veliko število umrlo vsled napora, muk in stradanja, mnoge so tudi postavili pred sodišče. Od početka bol jševiške strahovlade do početka letošnjega leta je bilo ustreljenih ah drugače usmrčenih 5000 duhovnikov. V ječah ali v pregnanstvu sa nahaja še 2000 duhovnikov, od katerih more vsaj vsak drugi pričakovati, da bo ustreljen. Vse to pa ne more preplašiti duhovščine, da ne bi izvrševala svoje dušno« pastirske dolžnosti, kolikor je v sedanjih razmerah mogoče. Precejšnje število duhovnikov potuje od kraja do kraja ter opravlja, skrivajoč se pred oblastvi, najpotrebnejša dušno-pastirska dela. Tako poroča »Komsomolskaja Pravda« v dopisu iz vasi Agejevčina — v okolici Smo-lenska — o nekem potujočem duhovniku, Iti je v tej vasi krstil 18 otrok od 5 do 15 let. Ob tej priliki je duhovnik ob navzočnosti staršev bral sv. pismo in opravil molitve. Vsa svečanost je napravila na ljudi najgloblji vtis. Zato zahteva dopisnik, da mora oblast takšne primere strogo kaznovati, nove pa preprečiti.
Oče brezverec — sin redovnik. Francoski listi so poročali o primeru, ki je označen v naslovu te beležke. Oče je bil zdravnik v Parizu, mož brez vere. Sin pa je bil ne samo globoko veren, marveč pobožen. Sin je prosil očeta, naj mu dovoli vstop v samostan. Oče noče dovoliti na noben način. Ker vse sinove prošnje nič ne zale-žejo, sledi sin božjemu klicu ter stopi v dominikanski samostan. Oče je radi tega take razkačen, da je sina razdedinil. Nedavno pa je bil oče na obisku pri nekem svojem stanovskem tovarišu. Poslušata radio. V radiu govori mlad duhovnik, ki poveličuje plemenitost redovniškega življenja. »To je moj sin,« vzklikne presenečeni oče, »dobro poznam njegov glas.« Sinove besede napravijo na očeta tak vtis, da takoj piše svojemu sinu pismo, v katerem mu sporoča, da mu je odpustil ter da j« tudi sam postal veren katoličan.
OOOOOOOOOOOOOGOO
„m$ «oni" f€ izšel!
Mnogi so ga že težko pričakovali. Takega pa si gotovo niso mislili. Če ga boste vsi sprejeli s tako ljubeznijo, kakor so ga sestavili vsi od prve do zadnje strani, potem bo ta list najbolj priljubljen list med nami.
Vsem društvom in prijateljem dobrega tiska priporočamo, da se za list zavzamejo, ga pokažejo vsem, ki morejo 20 din na leto žrtvovati za tak list!
Kdor želi, da mn ga pošljemo na ogled, naj sporoči svoj naslov: Upravi »Našeg» doma«, Maribor, Koroška 5.
ooooooocoooooooo
UV SVK. JEi&aggZEl
Osebne vesti
Izredna starost slovenskih dvojčkov. Leta 1852 sta bila rojena v vasi Suhadol pri Zidanem mostu dvojčka Martin in Prane Draksler. Martin je prevzel domačijo in je imel sedem sinov, od katerih še živijo trije. Franc je služil 32 let pri železnici in si je ustanovil lepo domačijo v Šmarčni, občina Boštajn. Vzgojil je s svojo ženo tri sine in eno hčer. 86 let stara dvojčka se še danes izredno ljubita med seboj in preživljat". v zadovoljnosti izredno starost, katero jima je naklonil Vsemogočni.
Nesreče
Otrok padel v vrelo vodo. V Studencih pri Mariboru je padla v nezavarovanem trenutku 18 mesečna Inge, hčerkica železniškega uslužbenca Stromajerja, v škaf vrele vode. Otrok je dobil po vsem telescu tako hude opekline, da so ga prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Avtomobilist povozil kolesarja. Na križišču Tržaške in Primorske ceste v Mariboru je podrl neki avtomobilist pri Hutterju zaposlenega tkalca Ludovika Bezjaka, ki se je peljal s kolesom na delo. Avtomobilist je hudo na znotraj poškodovanega delavca sam zapeljal v bolnišnico.
Voznik ponesrečil. Nedaleč od Frama je padel 26 letni voznik Albin Koritnik tako nesrečno z voza, da so šla čezenj kolesa težko naloženega voza. Koritnika so spravili v mariborsko bolnišnico z zlomljenima nogama in z notranjimi poškodbami.
Konj povožen od tovornega avtomobila. Ivan Fošnarič, posestnik, je srečal nedaleč od Sv. Marka pod Ptujem tovorni avto. Voznik ni imel časa, da bi bil zapeljal čisto na kraj ceste. Mimo vozeči avto je zadel ob Fošnaričevega konja, ki je obležal na mestu mrtev.
Pri padcu si zlomil spodnjo čeljust. V Celju je padel pri telovadbi z droga 16 letni hlapec Franc Kangler iz Oplotnice tako nesrečno, da si je zlomil spodnjo čeljust.
Žrtev neprevidnosti. Anton Vihemik, 17 letni viničarjev sin iz Gotovelj, se je peljal s kolesom v Celje. Med potjo je dohitel tovorni avto, za katerega se je prijel kolesar z roko in se je tako vozil skozi Drešinio vas pri Petrovčah. V takem položaju je srečal osebni avto iz Celja Viher-nika, katerega ni videl pred izogibom in je zadel v njegovo kolo. Vihernika je pognal sunek več metrov daleč in je obležal s počeno lobanjo in hudo poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Na nož se je nabodel. Na otoku pri Bočni se je nabodel po nesreči na nož 13 letni posestnikov sin Peter Remic. Fant si je zasadil nož v trebuh pri padcu in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Sestri odsekal po nesreči tri prste na roki. V Zavrhu pri Dobrni je zamahnil brat tako nesrečno s sekiro, da je zadel svojo 13 letno sestro Matildo Olenšek in ji je odrekal na roki tri prste.
Traverza zlomila progovnemu delavcu nogo. " 'atevžu Nežmah, 24 letnemu pro-grovnemu delavcu v Dobrovcu pri Tlogaški Blatini, j j padla železna traverza na desno nogo in mu jo je zlomila. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
Avtomobilska nesreča. Na Viču pri Ljubljani se je zgodila pred velikonočnimi prazniki huda avtomobilska nesreča. Neki avto je podrl na Tržaški cesti 27 letno Alojzijo Drobunovo, ženo delavca iz Rožne doline, ženska je dobila pri padcu hude poškodbe na glavi, po vsem telesu in na znotraj. Poklicani reševalci so prepeljali hudo poškodovano v ljubljansko bolnišnico.
Avto smrtno povozil živinskega gonjača. Mesarjem na Jesenice je gonil kupljeno živino Janez Kuhar, doma iz Dupelj na Gorenjskem. Radi poštenosti so mu mesarji radi zaupali živino. Zadnje dni je prevzel Kuhar kar štiri vole za gonjo. Eden od volov mu je delal posebne preglavice. Na poti z voli ga je srečal naložen tovorni avto, last g. Pirca iz Lesc, katerega je šofiral šofer, poleg njega pa je sedel lastnik vozila. Da bi prehitel počasne vole, se je umaknil šofer z vozilom na levo. Pri umiku je najbrž porinil divji vol gonjača tako nesrečno, da je padel pod avtomobil in zadnje kolo mu je zdrobilo glavo. Truplo smrtno ponesrečenega so prepeljali v vas Ljubno na Gorenjskem, kjer je bilo sodno raztelešeno in nato pokopano.
Nemški smučar smrtno ponesrečil v naših planinah. Artur Schopf, kontorist iz Chemnitza v Nemčiji in pristojen v Miir-zuschlag na Gornjem Štajerskem, se je pripeljal v Triglavsko pogorje na smučanje. V popoldanskih urah se je podal v družbi tovarišev iz koče na Komnu. Kmalu se je ločil od družbe, zašel je na nevarno skalnato polico, kjer se je udri sneg pod njim. Schotz je padel 100 m globoko in je obležal mrtev z razbito glavo. Nosači so ga prenesli v kapelico sv. Jožefa, odkoder so ga prepeljali v mrtvašnico v Srednjo vas.
Večje in manjše požarno nesreče
Velikanski požar v tovarni
V tovarni lepenke na Sladkem vrhu ob severni meji je izbruhnil 14. aprila krog poldne velik požar. Goreti je pričelo v skladišču, v katerem je bila shranjena lepenka. Zgorelo je 20 vagonov lepenke v vrednosti 250.000 din. Ogenj je uničil samo eno skladišče, o teli so sosedna, v katerih je bilo 80 vagonov lepenke, lesa in raznih drugih zgorljivih predmetov. Gasit so pribrzele vse okoliške gasilske čete In celo iz sosedne Avstrije se je pripeljalo šest čet. Prav tako so gasili tudi mariborski gasilci. Združenemu naporu tolikih gasilcev gre zasluga, da se požarna nesreča ni bolj razmahnila.
Požar povzročil kmetu 80.000 din škode Ob štirih zjutraj se je pojavil rde« petelin v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Feko-
PRIDITE ~
po mannfaktnrno blago, snkno, žensko volnino, srilo za obleke, naj- ¡tek boljše in trpežne svilene robce, odeje B^k in vse potrebščine za posteljnino OfflSB v najcenejšo trgovino in relezalogo sekna
FRANC D0D0VICNIK, CELIC
GOSPOSKA ULICA SI. 15
čudovita velika zaloga, 27 tn dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in p e ril a.
Lnslno prepričan o pnln«nilnel$eii) nnlinnii le cnl-S fcoiišl do!<az vsohomurl 5S
nje v Smollnclh pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Kar je bik) poslopje krito 6 slamo in deloma leseno, ni bilo niti misliti na kako uspešno gašenje. Domači tn na pomoč pribrzeli sosedje ao «teli s polivanjem hišo. S poslopjem vred je uničil ogenj gospodarsko orodje, zgorela sta dva vola, tri krave, dve svinji tn 18 kokoši. Sosedje so mogli rešiti samo še dva konja. Samo na živini znaša škoda 15.000 din, v vsem pa dobrih 80.000 din,
Ostali požari
V	Hudem kotu v občini Ribnica na Pohorju je zgorela kmečka žaga posestntci Amaliji Zapeč-nik. Skoda Je občutna. —.
Razne novice _
Učni tečaj za damsko krojenje v Mariboru. Obrtnopospeševalni urad kr. banske uprave prireja že nekaj let v Mariboru redno krojaške krojne tečaje, tn sicer izmenoma eno leto za moško, drugo leto za žensko krojenje. Ti tečaji se vsako leto vršijo v mesecih JuUju ln avgustu, ko je v krojaških strokah za to največ prilike. Letos je na vrsti damski krojni tečaj. V tečajih poučuje banorvinski strokovni učitelj g. Knafelj. Da se čas za tečaj pravodobno rezervira, se naj interesenti za damsko krojenje še v teku tega meseca prijavijo pri uradu za pospeševanje obrti na mariborskem okrajnem glavarstvu neposredn ali pa potom svojih pristojnih obrtniških združenj. Prijave se lahko izvrše ustmeno ali pismeno. Vsa pojasnila glede časa, prostora in stroškov se dobijo pri imenovanem uradu. Predavanja se bodo vršila dnevno po tri Tire in bodo trajala okroglo šest tednov. Poznanje krojenja Je za vsakega krojača ln krojačico neobhodno potrebno tn tvori posebno tudi pri mojstrskih iz<pitlh krojenje glavni predmet preizkušnje. Zaradi tega naj zanimanci ne prezrejo te ugodne prilike tn naj ee pravočasno prijavijo. Poznejše prijave se bodo odobravale le v toliko, v kolikor bo na razpolago prostor.
Premijo din 300.000.—
je zadela pri zadnjem žrebanju Državne raz- I redne loterije (dne 14. aprila)
srečka štev. 83.526,
ki Je brila kupljena v Bančni poslovalnici |
Bezjak — Maribor Gosposka ulica 25, telefon 20-97.
V	Mariboru sta bili prodani dve četrtinki | g __te srečke.___712 g
Obžalovanja vredni slučaji
Cerkveni rop. Na Polenšaku je bilo vlomljeno v tabernakelj. Vlomilec in cerkveni ropar je odnesel monštranco, pozlačen ci-borij, pozlačen kelih in relikvarij. Z oltarja je pobral prte. Škode je napravil za 12.000 din. Pa to ni bil edini vlom v teh krajih. Že dalje časa je bila po Slovenskih goricah na delu tatinska družba, ki je vlamljala poleg v cerkve tudi v zidanice, kleti in trgovine. Po cerkvenem ropu na Svetinjah so napravili orožniki hišno preiskavo pri čevljarju Zidariču, katerega so imeli že dalje časa na sumu. Odkrili so pri njem precej nakradenega blaga in obenem razkrinkali vso vlomilsko kompanijo. Čevljar Zidarič, ki je že odsedel dve leti ječe, je izdal svoje tovariše, in sicer: dva brata Tomažič, ki sta delavca, kolarja Grašiča, nekega Grmiča in nekega mladega trgovca, ki je sprejemal po neprevidnosti od vlomilcev plen in ga je prodajal dalje. Aretirani vlomilci, ki imajo poleg drugih vlomov na vesti tudi vlom v cerkev pri Sv. Miklavžu in na Svetinjah, so že izročeni v zapore sodišča v Ormožu.
Dihur v človeški podobi pod ključem. V
Št. Lenartu v Slov. goricah je zalotil orožnik 48 letnega kočarja Mihaela Korena iz žerjavcev v trenutku, ko je hotel naložiti na streho avtobusa korbo s kurami, da bi jih prepeljal na mariborski trg. Orožnik se je začel zanimati za omenjenega in je kmalu dognal, da je nameraval prodati ukradeno blago. Natančnejša preiskava je dognala, da so bile kure v korbi ukradene posestniku Šumanu v okolici Št. Lenarta. Šumanu je zginilo v zadnjem času 20 komadov perjadi. Koren pa je imel še mnogo več na vesti: izmaknil je v vsem krog 80 kur. Ko so napravili na njegovem domu hišno preiskavo, so naleteli pod deskami na razstavljeno kolo, katerega je po lastnem priznanju sunil izpred krčme Welle na Košakih. Razen tega so izsledili pri njem še manjše količine saharina. — Orožniki so predali prijetega okrožnemu sodišču v Mariboru.
Tatvina konjske opreme. Francu Bra-tecu, posestniku iz Sobetincev, je bila ukradena ob priliki nočevanja v Stopnem 800 dinarjev vredna nova konjska oprema. Tatvino sta zagrešila Vincenc Mesaric in Alojz Božičko, ki sta prodala ukradeno za 40 din. Tatvino so razkrinkali orožniki in bosta dajala uzmoviča odgovor pred sodiščem.
Velika tatvina. V Ljubljani v Študentov-ski ulici je neznanec pred prazniki ukradel učiteljici Krakar vse njene prihranke
v	iznosu 50.000 din. — Zopet žrtev pogubnega prepričanja, ki misli, da je denar doma bolj varen ko v hranilnici!
Vlom v skladišče. V Ljubljani na Tyrše-
vi	cesti je bilo vlomljeno v skladišče obla-čilnice Gospodarske zveze. Vlomilci so odnesli več kosov manufakturnega blaga v skupni vrednosti 6000 din.
Izpred sodišča
Razprava, katera vzbuja občo pozornost.
V živem spominu je našim čitateljem grozni dvojni umor pri Sv. Bolfenku nad Ma-
Oglas je reg. pod S.
riborom. Razprava proti morilcema Be-vardiju in Šajteglu je razpisana za dan 25. aprila v Mariboru pred malim kazenskim senatom. Razprava bo tajna, ker Šaj-tegel še ni izpolnil 21. leta. Javnost je radovedna, kako se bosta vedla morilca pred sodniki in kako bo izpadla sodba.
V Mariboru obsojen hrvaški vlomilec. Na veliki petek je razpravljal mariborski kazenski senat o velikem vlomu, ki je bil izvršen 12. decembra v stanovanje trgovskega potnika Aleksandra Watzeka v Mariboru. Odgovor za vlom je dajal 38 letni brezposelni krojaški pomočnik Vladimir Novak iz Zagreba. Novak je bil obsojen radi raznih večjih in manjših tatvin ter vlomov že trikrat na robijo in enkrat mu je prisodilo zagrebško okrožno sodišče celo sedem let težke ječe. Številne kazni pa nepridiprava niso spametovale. Zgoraj omenejnega dne je preizkušeni vlomilec vlomil v Mariboru na Aleksandrovi cesti z velikimi krojaškimi škarjami v Watze-kovo stanovanje s tremi sobami. Iz predalov je pobral 133 zlatnikov iz raznih držav in časov, ki imajo 'zgodovinsko vrednost. Nadalje je odnesel zlat, starodaven kitajski prstan, benečanski prstan, zlate zapestne gumbe, starodavno zlato uro z
Br. 181 od 1. III. 1937
verižico, raznovrsten ženski nakit ter cigaretne doze. Skupna škoda na zlatnini je znašala 44.645 din. Prilastil si je hranilno knjižico z vlogo 105.800 din. Od kraje ga je prepodila služkinja, ki se je vrnila iz drvar»-:ce. Novak je nakradeni plen zavil v platneno pokrivalo pisalnega stroja in je pobegnil skozi park za Tri ribnike t Badlov vinograd. V vinogradu je še enkrat pregledal, kaj vse mu je padlo v roke. Kar mu ni šlo v vnovčevalni račun, je skril v vinogradu, z ostalim pa se je koj odpeljal iz Maribora in je začel z razpe-čavanjem plena v Zagrebu, Beogradu in Karlovcu. Zlatnike je zastavljal po zastavljalnicah in jih tudi drzno menjaval po bankah. Prijeli so ga detektivi v Karlovcu, "t je kazal v boljši restavraciji zlatnike neki ženski, ki je v policijski službi in ta ga je koj prijavila policiii. Na veliki petek je bil Novak v Mariboru obsojen na štiri leta robije in po prestani kazni še tri leta ne bo smel na svobodo.
TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariborc in Ptuju.
Koliko energije porabimo, kadar mislimo
Znanost je na vprašanje, ali je misliti naporna stvar, dala nikalen odgovor. Znanost je namreč natančno zmerila, koliko energije človek porabi s tem, da misli ali pa kaj drugega dela. Energijo, ki jo porabimo pri eno uro dolgem napornem razmišljanju, moremo nadomestiti z enim samim grižljajem hrane ali z enim orehovim jedrcem. Znanstveniki so tudi merili, koliko kisika porabi misleči človek v eni uri. In so dognali, da porabi mnogo manj hranljivih snovi kakor pa jih porabi organizem sobarice, ki mora samo pet minut brisati prah z mize in sobne oprave v sobi učenjaka, kateri je poprej eno celo uro naporno mislil. Nam se si-
Januš Goleč:	15
Ponarejevalci
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Zapor radi očitana sleparije
Proti Božiču v letu 1921 je bilo konec ljudske potrpežljivosti. Nekdo ga je ovadil državnemu pravd-ništvu radi goljufije. V ovadbi je bilo navedeno, kako je osleparil toliko in toliko strank za precej tisočakov z obljubo, da jim bo napravil denar, kolikor ga bodo hoteli. Na to ovadbo je bil aretiran ter obsojen kot navaden goljuf in slepar po zaslišanju več oškodovanih. Izpustili so ga iz zapora po nekaj mesecih maja 1922 radi tega, ker je zlezel v pomilostitev.
Obsodba in zaporna kazen radi goljufije sta bili odločilni za nadaljni žalostni potek in zaključek Jurijevega življenja.
Vrnivši se iz jetnišnice ni bil več tako dobrodošel med domačini kakor po izpustitvi iz kaznilnice. Po-ljanci so ga začeli dolžiti, da je sploh nezmožen umetnosti, radi katere je presedel toliko let v ječi. Najbrž je »fovš« denar samo razpečaval in še to tako nerodno, da je zašel v pest oblasti, ki ga je obsodila. Ako bi razumel resnično to, kar je znal njegov rajni
brat, kje bi že bil v prvih povojnih letih, ko ni gledal nikdo na zakoniti izvor denarnega papirja!
Resni očitki, da je navaden slepar, kateremu jr izdelovanje denarja toliko tuje kakor zajcu boben, so zabrisali v Juriju vso ljubezen do ljube svobode in do mirnega ter poštenega zakonskega življenja. Strast za ponarejanje, s katerim bi se lahko postavil in zrasel na ugledu pred ljudmi, je postala silnejša nego bojazen pred ječo. Hotel se je pokazati na vsak način navadnim ljudem, da je resnično to, za kar ga smatrajo in da ni doslej enostavno goljufal z očetovo in bratovo dediščino.
Jurij Potočnik je posedal leta 1924 svojo lastno in z vsemi pripomočki opremljeno ponarejevalnico. Usoda je nanesla, da je spoznal omenjenega leta tovariša in pozneje prijatelja, kateri je njegovo foto-grafično znanje toliko izpopolnil, da velja Jurij še danes rned priprostim narodom in izobraženci za mojstra vseh slovenskih ponarejevalcev. _
V. poglavje Fotograf in njegov egiptovski učitelj
V Mariboru je ostal po prevratu Franc Rupnik,
bivši podčastnik in roldicni fotograf. Rodil se je
| Maši rajni
Vuzenica. Dne 13. aprila smo spremili na zadnji poti zaslužnega moža Simona V i h e r j a ,
nadučitelja in bivšega posestnika v Vuzenici, v starosti 79 let. Odšel je izmučen in utrujen k večnemu počitku on, ki v življenju ni poznal miru in počitka. Vzel je slovo od svoje drage žene, od otrok in od mnogoštevilnih znancev ter prijateljev in pohitel po plačilo za svoja dela k Njemu, kateremu je posvečal v dolini solz vso skrb in trpljenje. Že mnogo pred četrto uro se je zbrala pred hišo žalosti ogromna množica ljudi. Ob krsti je stala nekaj ur pred napovedanim pogrebom častna straža, ki jo je odredil poveljnik gasilske čete, katere soustanovitelj je bil rajni. Žalne otrede je opravil pred hišo žalosti domači nadžupnik in dekan g. Hutner ob asistenci stolnega župnika in kanonika msgT. Umeka, šent-primovškega župnika g. Dolinarja in ribniškega župnika g. Vrhnjaka. Nato je zapel šolski mladinski zbor žalostinko »Gozdič je že zelen«. Zatem se je uvrstil žalni sprevod do farne cerkve. Za križem je stopala najprej šolska mladina z učiteljstvom, za njo je šlo občinstvo, nato gasilci z mnogoštevilnimi venci. Gasilec je nosil tudi visoko pokojnikovo odlikovanje: red sv. Save IV. stopnje. V cerkvi je bilo nato mrtvaško opravilo za rajnim. Po končanih molitvah in obredih je na grobu prvi spregovoril v imenu šolske mladine šol- Hartman. Za njim je spregovoril tukajšnji šolski upravitelj g. Cvetko, kateri je pokojnika orisal kot velezaslužnega moža na šolskem in narodnem polju. Nato je spregovoril v imenu gasilske čete poveljnik Mravljak. Zelo ganljivo je orisal pokojnika tudi ravnatelj gimnazije v Celju g. Mravljak. V slovo sta mu govorila tudi še dr. Pregl in župan Peruš. Rajni je bil polnih 34 let nadučitelj in 44 let učitelj sploh. Bil je častni član gasilske čete, častni član občine, k£4eri je bil polnih 26 let tajnik. Veliko je njegovo delo in zasluge, ki jih je storil ne samo šoli, občini in drugim ustanovam, temveč tudi narodu ir_ državi. Naj mu bo ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Sv. Vid pri Ptuju. V petek, 8. aprila, se je smrtno ponesrečila Marica Krajnc, ki je bila v službi pri Goričanu v Pofcrežju pri Sv. Vidu. Padla je tako nesrečno pod voz, da ji je zdrobilo prsni koš. Prepeljana je bila takoj v ptujsko bolnišnico, kjer je podlegla, stara komaj 17 let. V ponedeljek, 11. aprila, je bila ob veliki udeležbi pokopana. Bila je pridna in delavna ter so jo vai radi imeli. Naj počiva v miru!
Male dole pri Vojniku. Vsemogočni je poklical v večnost S r e b o t Jožefa, posestnika v Malih dolih, ki je po daljšem bolehanju umrl 10. aprila. Dosegel je starost 64 let. V javnem življenju se pokojni ni udejstvoval, bil pa je zvest čitatelj »Slov. gospodarja«. Vsi, ki ste ga poznali, spominjajte se njegove duše v molitvi!
Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Na veliko sredo smo pokopali splošno spoštovanega farana Jožefa S" uga. V svetovni vojni si je nakopal kal bolezni, ki ji Je končno podlegel. Rad je pomagal poleg svojega poklicnega kmečkega dela povsod, kjer je mislil, da bi mogel kaj koristiti. Tako Je bil svoj čas župan občine Sv. Krištof, odbornik krajevnega Šolskega sveta, ključar žup-ne cerkve, dolgoletni načelnik Hranilnice in posojilnice, ves čas predsednik Prosvetnega društva, farni ubožnlčar, vnet razširjevalec dobrega tiska. Redno je obhajal prve petke ali prve nedelje in zato je dobro pripravljen stopil pred svojega Sodnika. Naj počiva v miru do vstajenja mrtvih! — žalujočim naše sožalje!
Okrožje fantovskih odsekov Celje. Bratska društva! Po sklepu podzveznega sveta v Celju se bo vršil kot priprava za Ljubljano v Sv. Juriju 6. junija, na binkoštni ponedeljek, velik prosvetni tabor s telovadnim nastopom okrožja fantovskih odsekov Celje. Prosimo okoiiška društva, naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev, ampak naj že sedaj agitirajo za Sv. Jurij. Povabljena sta na prireditev gg. ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek. Tabor mora biti res veličasten!
Loče pri Poljčanah. Naše mlado Prosvetno društvo »Slomšek« nas je zopet iznenadilo. Priredilo je na cvetno rfedeljo lepo uspeli materinski dan, ki je k proslavi privabil precejšnje število naših mamic. Težko nalogo si je nadelo društvo, ko nam je predvajalo ob tej priliki Meško-vo tridejansko dramatsko sliko »Mati«. Kakor nalašč je drama za materinske proslave. Vse po-
hvale vredno je, da so bile vloge pravilno razdeljene. Pri takih stvareh je treba požrtvovalnosti pri igralcu kakor tudi pri režiserju. In oboje se je strnilo v celoto pri tej predstavi. Tako smo res z užitkom lahko sledili igri. In izpeljava vlog? Ena je bia boljša od druge. Zato veljaj vsem zahvala za užitek, ki so nam ga pripravili, a tudi pohvala za energijo, ki so jo dali v dramo, da je tako uspela.
Kostrivnica. Na cvetno nedeljo je naš fantovski odsek s pomočjo naših vrlih deklet in pod vodstvom g. svetnika Slaviča Janka vprizoril v gasilnem domu ob nabito polni dvorani pretresljivo igro »Slehernik«. Ker je za igro veliko zanimanje, zato jo bomo ponovili na belo nedeljo po večernicah. Pridite zopet v obilnem številu! Ne bo vam žal. Pridite tudi iz sosednjih župnij! — Vstopnina: sedeži 6 in 4 din, stojišča 2 din, otroci 1 din.
Hopfsl
Šmartno pri Slovenjem Gradcu. »Slov. gospodar« z dne 6. aprila piše: »Kljub velikemu prizadevanju nasprotnikov je zmagala tudi pri nas lista JRZ z nosilcem Kresnik Martinom.« Da ne
vas»
leta 1869 v Premu pri Postojni. Do leta 1916 je posedal svoj fotografski atelje v Ljubljani na Taboru štev. 1. že pred vojno je Ml podčastnik. Pustil je vojaško službo in se je povsem posvetil fotografiji. V začetku vojne je bil vpoklican k trenu v Gradec. Od tam je prišel za štabnega narednika h konjski bolnišnici v Slov. Bistrico. Pri vojakih je služil v ^lem 23 let in med temi tri leta v Jugoslaviji.
Po postavi je Rupnik majhen ter čokat mož in ne ravno prikupljivega obraza. Izredno je nadarjen ter zvit in prebrisan, da bi mu bilo težko najti par.
V Slov. Bistrici je imel priliko, da se je seznanil * nekim Schmittingom, dvornim fotografom egiptovskega kralja. V bivšo avstro-ogrsko vojsko so se natepli med vojno vsi mogoči ljudje iz vseh delov «veta. Med temi je bil tudi Schmitting, ki je umrl po Rupnikovi izjavi leta 1924.
Na dvoru egiptovskega kralja je imel imenovani fotograf dovolj prilike, da se je povzpel do izrednih ■pretnosti ▼ svoji stroki. Razen tega je bil doma v rseh čarovnijah, kakršne uganjajo indijski fakirji th čudodelniki.
Egipt je znan iz dobe faraonov po svojih znamenitih čarodejih in med take ie spadal tudi Schmitting.
Slovenska Bistrica je bila pod staro Avstrijo konjeniška garnizija. Pri konjenikih so služili za častnike plemenitaši in bogataši. Med vojno so namestili v Slov. Bistrico enoletno prostovoljsko častnico šolo.
Družbi take gospode je bil v medvojnem času kaj dobrodošel čudodelnik iz Egipta, da je ob dolgih večerih zabaval in kratkočasil imenitnike s proizvajanjem spretnosti, v katerih mu ni bil nikdo kos. Kot zabavitelj bogatih in plemenitaških častniških krogov je bil varen pred fronto.
Z egipčanskim fotografom se Rupnik med vojno v Slov. Bistrici ni samo seznanil, postala sta celo zaupna prijatelja. Od kraljevega fotografa se je priučil Rupnik vseh onih fotografičnih tajnosti, katere so mu bile kmalu po prevratu v stalno pogubo.
Franc Rupnik je pripovedoval stricu z Dravskega polja, kako je postal zaupnik zagonetnega in od vseh občudovanega Schmittinga.
Kadar je bilo zbrano v Slov. Bistrici večje število imenitnejših častnikov, so silili radovedneži tako dolgo v egiptovskega fotografa, da je napravil vpričo njih fakirsko čudo.
*
(Dalje prihodnjič)
bi kdo tega poročila krivo tolmačil, izjavljamo, da so na obeh kandidatnih listah: Kresnik kakor Hribernik, izključno somišljeniki JRZ. Volilci — Hribernikovi kakor Kresnikovi — odobravamo po-
rnmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmm
malo
cer te reči zde čudne, zato tudi ne trdimo, da je vse res tako, kakor trdijo tisti znanstveniki, ki so te reči dali v javnost. So gospodje še premalo mislili, da so izgubili premalo snovi iz svojih možganov.
Lekarna v palici Mažarska je ponosna na svoj najnovejši izum, na palico za zdravnike. Na zunaj je to elegantna palica, ki jo vzameš lahko na vsak sprehod s seboj. Preprost gib zadostuje, da palico odpreš in da se ti pokaže majhna lekarna, ki vsebuje vse, kar je potrebne za prvo pomoč pri nezgodah. Tu je namreč 25 različnih medicinskih potrebščin, ovojev, razkužil in kirur-gičnih instrumentov, in vse je lepo higijenično spravljeno.
litiko JHZ in našega voditelja dr. Korošca in bomo Sli pri prihodnjih volitvah vai enodušno v boj za zmago JRZ v slaven jgraškem okraju.
Velika Nedelja. 50 letnico je obhajal za velikonočne praznike Ivan Hojžar, pekovski mojster in posestnik prt Veliki Nedelji. Jubilant se je rodil v Senežičih pri Veliki Nedelji, od koder se je preselil k nam in začel pekarijo. Hojžar je zaveden krščanski mož, spoštovan gospodar in velik dobrotnik revna» otrok. Vrlemau možu naše iskrene častitke z željo: še do nadaljnjih jubilejev v zdravju in zadovoljstvu!
Svetinje. Prejšnji teden je tukajšnje arožnlštvo prijelo nevarno vlomilsko tolpo: trgovca Ivana Cernezela iz Ivanjkovc, dva Tomažiča, delavca od Sv. Miklavža pri Ormožu, Grašiča in Zem-ljiča iz žerovinec, Zidariča iz Veličan in Gruniča z Litmerka. Ban da je že leta sem pretaknila vse zidajvce, kleti in kašče po Jeruzalemskih goricah in okoli, zadnje čase pa so se spravili nad cerkve in izropali monštranoo pri Sv. Miklavžu, na cvetno soboto zvečer pa so tako rekoč izpraznili cerkev na Polenšaku, kjer so odnesti mon-štranco, relikviarij, ciborij, kelih, prte, sveče in smolitvenike. Pri trgovcu Černezelu so našli velike količine nakradenega žganja in masti, pri Zidariču pa so našli, v zemlji zakopane, zdrobljene svete reči polenške cerkve, dočim so mi-klavževsko monštranco že prodali v Mariboru za 1500 din. Ljudstvo si je globoko oddahnilo in je vestnemu orožništvu pod vodstvom g. Radoša prav iz srca hvaležno!
Loče pri Poljčanah. Novost za nas bo olepševalno društvo, ki ga ustanavljamo. To društvo bo imelo nalogo, da bo nosilo nesnago na javne ceste, da bo razdiralo plotove, da bo spuščalo gnojnico po javnih obcestnih jarkih v dražilo nežnih noskov, da bo vozilo po pešpotih ob žup-nišču in drugod ter da bo razdiralo lepoto vasi, ki jo dobri vaščani pospešujejo s posipanjem gramoza pred svojimi domovi. Hm! Res, potrebno nam je takšno društvo! člani že vedri jo pod ma-relo. Iščejo le še predsednika. Ta pa mora biti sposoben za to mesto. Zato naj oni, ki se zanimajo za to mesto, vlože nekoikovane prošnje na naše nadebudne rogovileže. — Možje in fantje so dobili lepo cerkveno zastavo. Izdelale so jo čč. šolske sestre v Mariboru. Na belo podlago so za fante uvezle apostola in evangelista sv. Janeza, na modro podlago pa za može sv. Jožefa z Je-zusčkom. Zastava je bila že na veliko noč blagoslovljena. Vsem, ki so pripomogli, da je bila zastava naročena in plačana, nabiralcem in darovalcem, zlasti g kaplana, ki trna največ zaslug, da smo zastavo dohffl, naj bo Bog bogat plačnik!
*
Poročilo prišleca iz nosile
»Golos Rossii« v Sofiji poroča: Letos je prišel v Rigo nemški jud-kirurg, ki je delal devet mesecev v eni izmed večjih bolnišnic v Moskvi. V Rusijo je šel iz Nemčije radi tega, ker je Hitler tam zelo omejil pravice judov. Zanimiva je njegova izjava:
»če bi bil vedel, kaj me čaka v sovjetski Rusiji, bi nikdar ne bil šed tja. V Nemčiji se nam judom hudo godi, toda tam je zakon in vsak človek ima svojo pravico. V sovjetski Rusiji ni zakona in nihče nima kake pravice. V Nemčiji morete najeti odvetnika in se boriti za svoje pravice, v sovjetski Rusiji to ni mogoče. Človeka kar zgrabijo in izgine.«
Kirurga so vsak dan silili, da bi se udeleževal zborovanj, katera so prirejah na
kliniki. Na teh zborovanjih so bih na dnevnem redu tile predmeti: oboževanje Stalina, volitve v »Verhovni sovjet« in glad v Evropi, kjer jedo podgane.
»Jaz sem ravno prišel iz Evrope, zato mi je bilo neprijetno poslušati te neumnosti. Ugovarjati nisem smel. To, kar vaši listi pišejo o Rusiji, je le en del prave resnice. Pomnožite to večkrat, potem boste šele izvedeli resnico. Glad, popolna brezpravnost in postrelitve v množinah: to so znaki sovjetskega življenja. Meni in ženi so predložili, da naj zapustiva službo, ker mi je službo preskrbe! visok uradnik, katerega so pozneje ustrelili. Ko so ga ustrelili, so vse zaprli, ki so bili z njim v kaki zvezi. Meni je tudi službo preskrbel, a po tretji osebi, in jaz ga; nikdar nisem videl. A kljub temu, čeprav sem imel triletno po-
Prvoaprilska šala. Nekateri nemški časopisi so prinesli za prvi april »strokovno« poročilo, da je neki Amerikanec iznašel aparat, s pomočjo katerega bo mogoče vse dogodke v preteklosti gledati, kako so se izvršili, in slišati govoriti ljudi, ki so živeli pred več stoletji. Mariborski listič »Večernik« pa je to bajko ljudem sedaj pripovedoval kot resnico. Ali je sam tako omejen, ali pa smatra svoje čitatelje za tako omejene — tega ne vem. Vem pa samo nekaj: on si zelo želi dobiti tale aparat, da bi vsaj v aparatu še lahko gledal veličino JNS pa razne dogodke, kot volitve 5. maja 1935. Za marsikoga, ki je pozabil, kako je bilo pod JNS, bi tudi bilo dobro, da bi bil kje tak aparat. Zdaj pa žal tega še ni in či-tatelji tega JNSarskega lista zaman čakajo na to iznajdbo.
Tajno! Nekateri se razburjajo zakaj recimo prireja Sokol tajne izlete. Jaz se nič ne razburjam, ker sem se že navadil na to, da ima ta organizacija nele tajne sestanke, ampak tudi tajno delo. Sicer pa imam jaz tudi neko tajnost za njega; če ga zanima, naj me pa vpraša.
Stojadinovič na zboru JNS. Predsednik JRZ Stojadinovič se je te dni pojavil na zboru JNS v Beogradu. Mislil sem, da se je zmotil ali kaj. Toda ni se. Komaj Je prišel na zbor, je vstal celokupni odbor JNS organizacije in povedal navzočim, da Je v celoti prestopil v JRZ in tudi vse navzoče poziva, da to storijo, čeprav meni ugaja, da imamo vedno več pristašev, bomo moraU za tak n-itisik JNSarjev v JRZ vendarle napraviti pripravljalni tečaj, da bodo šli malo skozi puščavo v obljubljeno deželo. Malo se mi pa tudi smili uboga JNS, Id bo tukaj kot stara stelaža brez blaga.
Sta.rokatoliška JNS. Vse JNS časopisje je na razpolago neki nekatoliški verski skupini, ki si
godbo, so me kar enostavno odstavili od službe. Če v sovjetiji koga ustrele, izgine vsa njegova družina, ali jo pošljejo v izgnanstvo ali jo odslovijo iz službe in kdor ne dela, tudi ne je.«
»Kar človeka, ki pride v Rusijo, posebno prevzame, je nepopisna surovost in neusmiljenost. Če človek na ulici omaga in pade, mu nihče ne pomaga in nihče se zanj ne zmeni. Življenje gre svojo pot kot bi se nič ne zgodilo. Najbolj strašno je to, da morejo človeka prijeti vsak čas, podnevi ali ponoči, v službi ali doma, ne oziraje se na to, naj bo kdorkoli. Dobesedno visi nad vsakim grožnja ustrelitve ali pregnanstva in ta strah se opazi pri vseh. Človeka po-raža tudi splošna revščina in večno bega-nje za hrano, zato sem prav vesel, da sem na lep način prišel iz tega paradiža.«
je nadela ime »s taroka toliška <. Tako ima sedaj tudi JNS svoje versko prepričanje, samo ne vem, ali se misli JNS ločiti in zopet poročiti? — Zdaj pride na to zanimiv popravek!
Nemcem. Nekateri Nemci popravljajo, da ni bilo v Grazu tako ali tako, ampak da je bUo tako in tako. Zakaj je sploh bilo tako in tako T Ali ne bi bilo lepše, da bi ne bilo ne tako in ne tako! Slovenci na Koroškem vedo, kaj morajo storiti kot državljani do svoje države. Zato jih bom povabil, da pridejo k nam, bom naredil tečaj, da bedo nekatere Nemce naučili, da je treba delati tako in ne tako!
Zakaj so Srbi zoper versko enakopravnost? Da imajo lahko v Beogradu dvakrat veliko noč. Tako so mislili, da bo gospod kookordat to odpravil in zato so se borili zoper njega.
Ali dva ali trije ali štirje f Najprej sta bila samo dva ta in dva tam: Anglija in Francija na eni strani, Italija h» Nemčija na drugi strani. Sedaj pravijo, da so na eni strani trije, še Italija poleg Anglije in Francije. Koliko J3» je potem na drugI strani? In če pristopi fte Nemčija na to stran, kdo bo potem sploh na drugi strani T Kaj bomo potem z zunanjo politiko sploh počeli? To Je sedaj največja svetovna uganka, Id je pa ml ne bomo rešiH.
Nihče ne napada! Imamo stare papirje bivšega Društva narodov, kjer Je zapisano, da je vsaka država, ki napade drugo, kriva vojne in mora biti od vseh kaznovana. Da pa ne bi katera država prišla v zadrego, zato nobena ne napada, ampak se vsaka samo brani. Braniti pa se sme! Tako se Kitajska brani pred Japonci in Japonci se branijo pred Kitajci, tak» bo tudi drugod, kadar.bo kdo čutil, da je dovolj varno, da m začne — braniti.
Peter Rešetar reielarl
Novice iz drugih držav
V Avstriji bo uvedena vožnja po desni strani.
Po sporčilu nemškega trgovskega ministra dr. Fischbocka bo uvedena v Avstriji s 1. junijem vožnja po desni strani. Od te odredbe bosta zaenkrat izvzeta Dunaj n Nižja Avstrija. S 3. oktobrom pa bo uvedena po vsej Avstriji desna vožnja.
Prosti plačilni promet med Italijo n Francijo. Med Italijo in Francijo je bila zadnje dni podpisana pogodba o prostem denarnem prometu. Po tej pogodbi bo s 1. majem med omenjenima državama odpravljen kiiring in bo zavladala popolna plačilna svoboda. Ta pogodba je prvi važni korak za zbližanje med Italijani in Francozi.
Španski nacionalisti so zabili klin med Barcelono in Valencijo. Čete Francovega generala Arande so zabile po zavzetju pristanišča Vina-roz, mesta Benicarlo ir Alcanar na dolžino 50 kilometrov do morja klin med Valencijo in Barcelono med velikonočnimi prazniki. Po tej zmagi sta ločeni obe rdeči prestolici in sta brez železniške in cestne zveze. Koj po odločilnem predoru so začeli nacionalisti utrjevati svoje postojanke ob morski obali, da bi bili zasigurani napram vsakemu presenečenju od strani morebitnih rdečih rezerv. Z omenjeno odločilno zmago je zašla v največjo nevarnost rdeča fronta pri Tortosi, katero so nacionalisti začeli takoj na-skakovati. Najnovejša poročila pravijo, da so nacionalistične napadalne čete na velikonočni ponedeljek zvečer že vdrle v predmestja Tortose. Civilno prebivalstvo je zopet začelo v obilni meri bežati čez francosko mejo in so francoske oblasti ob praznikih imele polne roke dela s temi begunci. Pr<\3 Barcelono p*» je prišla angleška vojna ladja, ki je naložila angleške državljane in jih odpeljala na varno. Vsa ta dejstva so kaj slaba znamenja za španske rdečkarje.
Domače novice
Imena v svetovid vojni padlih in umrlih ob grobu neznanega slovenskega vojaka na Brezjah.
Veličastna počastitev vseh Slovencev, ki so padli v svetovni vojni, bo grob neznanega slovenskega vojaka na Brezjah. Dostojna in ponosna grobnica bo spomenik vsem tistim, ki so dali najdražje — svoje življenje na raznih bojiščih. Vsaka slovenska župnija bo imela določen prostor, na katerega bodo prišla imena Slovencev,
padlih in umrlih v svetovni vojni Župnije bodo na stebrih razvrščene po abecednem redu, imena padlih pa po prijavah posameznih župnij. Ker pa bo izvedba celotnega načrta zvezana z velikimi stroški, je potrebno, da prispevajo svojci za imena gotov znesek. Odbor Zveze je določil vsoto 300 din za vsako ime, ki se bo vklesalo v steber ob spomeniku. Znesek se lahko plača v več obrokih. Prispevke sprejemajo župni uradi in pa Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25.
Spomenik kot spomin strašne obletnice. Na
pokopališču v Tržiču so odkrili na velikonočni ponedeljek spomenik deveterim žrtvam, katere je lani na ta dan zasul pod Storžičem ob priliki smučarskega izleta snežni plaz. Spomenik predstavlja nadangela Mihaela.
Izročitev župnije. S Ptujske gore poročajo: Dne 1. septembra 1937 je prevzvišeni g. škof dr. Tomažič izročil eno izmed znamenitejših Marijinih svetišč na štajerskem, Ptujsko goro, v upravo oo. minoritom. Te dni so pa iz Rima od Svete stolice prispela vsa dovoljenja, da se ta izročitev izvrši. Zato bo na belo nedeljo, 24. aprila, slo vesnost izročitve župnije in svetišča Ptujska gora oo. minoritom in p. Konstantin Ocepek bo postavljen za župnika-vikarja. Slovesnost bo izvršil odposlanec Prevzvišenega, prošt lavantin-skega kapiitlja mil. g. dr. Maks Vraber. Začetek fco ob desetih. Vsa župnija se z veseljem pripravlja na ta velik dogodek.
SPOMINKI ZA BIRMO v veliki izbiri in po ugodnih cenah v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Dalsdier, predsednik nove francoske vlade.
¡5---53 — --- '
«»ližtife.......
i md
Mariborski odvetnik umrl. V Mariboru je podlegel za velikonočne praznike pljučnici g. dr. Ferdo Lašič, 58 letni odvetnik. Rajni je bil ob prevratu nekaj let odvetnik v Ormožu. Zapušča ženo z dvema otrokoma. Svetila mu večna luč!
Italijansko letalo strmoglavilo na tla pri Pod-sredi. Na velikonočni ponedeljek ob 13.36 sta se pojavili nad trgom Podsreda pri Rajhenburgu dve italijanski letali. V bližini Pokleka pri Pod-sredi je eno letalo iz neznanega vzroka eksplodiralo in padlo na tla. V ponesrečenem aeropla-nu so bile tri osebe. Truplo pilota je bilo čisto zoglenelo. Ubila sta se tudi 34 letni mehanik Luigi Merizzi in romunski letalski častnik 34 letni Evgen Domitrescu. Drugi aeroplan je nekaj časa krožil nad mestom nesreče. Radi nizkih oblakov ni mogel videti, kaj se je zgodilo in je odbrnel naprej.
Avto se preobrnU v obcestni jarek. Na cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico pri Spodnjem Porčiču se je preobrnil v obcestni jarek tovorni avto mariborskega sodavičarja Kampla. Od petih potnikov sta se poškodovala pri padcu pri Kamplu uslužbena Marija Senekovič in čevljarski pomočnik Alojzij Roch, ostali so dobi'' manjše poškodbe.
Kemal Ataturk, diktator Turčije, leži bolan v svojem gradu v Angori.
¿.liiugovitc jc rancovc ceie pri gradnji pontonskega mosta čez špansko reko Cinca.
Španski bcguncc je našel na francoskih tleh svojega sinka.

Mlada egipčanska kraljica Farida.
Budjeni, ruski konjeniški general in maršal, je bil odstavljen. Butijenijevo ženo je dal Stalin že ustreliti.
Trnek!, že davno iz Rusije pregnani oče boljševizma, slikan v mehiški prestolici v Mehiku, kamor
sc je zatekel v zadnjem času.
Albert Sarraut, novi francoski notranji minister.
Smrtnonevarne opekline. V Framu so zakurili otroci na njivi ogenj in sedli krog njega.. Osemletna delavčeva hčerka Marija Mulec se je preveč približala ognju in se ji je užgala obleka. Deklica je bila na mah v plamenih in je dobila smrtnonevarne opekline.
Grozna družinska žaloigra. Na Gorjah pri Bledu je na veliko soboto zastrupila Angela K. s ciankalijem svojega sedemletnega sinčka Janezka in štiriletno Verico ter nato še samo sebe.
drugod stane 145 din, ki jih je plačati pri vstopu v avtobus. Vse podrobne podatke pošlje na željo predsednik odseka Ivan Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Bivši bojevniki imajo priliko, da poceni ogledajo bivša bojišča ob Soči. Potrebni sta le dve sliki in nekaj osebnih podatkov.
Požari. Na veliko soboto ob 9.15 je zajel požar stanovanjsko hišo, nato še hleve posestnika Fajt Antona v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah. Hlevi so pogoreli do tal, od stanovanja pa so ostale samo gole stene. Rešili so živino in malo pohištva. Zgorel je ves živež in obleka, da nimajo hrane ne obleke za cerkev. Najhujše pri tem pa je to, da poslopja niso bila nič zavarovana in Je posestnik vreden vsega usmiljenja. Vzrok požara je neznan, najbrž je bil dimnik slab, ker je pri dimniku začelo najprej goreti, škoda je velika. — Na veliki petek popoldne je uničil ogenj domačijo posestnika Ivana Gostenč-
Paul Marchandeau, novi francoski minister za finance.
Vzrok groznega dejanja je živčna bolezen obupane matere.
Nogo si Je zlomil pri smučanju. Na veliko noč zvečer si je zlomil levo nogo pri smučanju na Korošici nad Lučami v Savinjski dolini Pavel Krlžmanič, 23 letni gozdar pri grofu Attemsu v Slovenski Bistrici. Ponesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Podlegel padcu s kolesa. Jožef Rojko, 18 letni posestnikov sin iz Rogoznice v občini št. Ru-pert v Slov. goricah, je padel tako nesrečno s kolesa, da je podlegel poškodbi v ptujski bolnišnici.
žrtvi velikonočnega neprevidnega streljanja. V mariborsko bolnišnico sta se zatekla kot žrtvi neprevidnega velikonočnega streljanja: 19 letni Rupert Justnik iz Ruš, katerega so zadeli drobci razpočenega možnarja v levo nogo, in Huber Maks, 32 letni trgovski pomočnik iz Studencev pri Mariboru. Slednji ima poškodbe na obrazu, rokah in nogah.
Pod voz. V Dogošah pri Mariboru se je prevrnil voz na 38 letnega posestnika Franca Lešnika, katerega so oddali v bolnišnico s hudimi notranjimi poškodbami.
Drevesničarski odsek SiV društva priredi v dneh 9. in 10. majnika izlet sadjarjev v Italijo, kjer ogledamo sadne nasade, bivši bojišča pri Gorici, na Sveti gori, Doberdobu, na gori sv. Mihaela in drugod ter obiščemo grobove padlih tovarišev. Potujemo z avtobusi iz Ljubljane. Cena za vožnjo iz Ljubljane preko Gorice in Trsta ter nazaj je 150 din, ki jih je vplačati pri prijavi Oskrbnina ter vstopnina v Postojnsko jamo in
General Hata, vrhovni poveljnik japonskih čet na Kitajskem.
„Kako silno mnogo porabite na mesec mila — in perilo je ker nekam sivkasto!" „„Gospa, dajte mi dovoljenje, da smem kupovati dobro milo — terpentinovo milo Zlatorog, pa bodo izdatki manjši in perilo bo lepše. To milo je vsaki umazaniji kos, varuje perilo in ga napravi mehko voljnega in snežno čistega." "
TERPENTINOVO MILO
Bika, p. d. Mraka na Selovcu pri Guštajnu. Ga-genje je bilo onemogočeno radi pomanjkanja vo-ide. škoda jo le delno krita z zavarovalnino. — jNa veliko nedeljo zjutraj ob petih J« izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja ¡Vojka Šribarja v Gradcu pri Litiji. Skoda znaša 50.000 din. Zavarovalnina je le delna. Mirno vreme je preprečilo razmah nesreče.
Slovenska krajina
Tropovci. čeprav jih je mnogo odšlo v Nemčijo, nas še vseeno ni zmanjkalo. Iz naše vasi, ki šteje 60 hišnih številk, je odšlo do zdaj samo v Nemčijo 45—50 delavcev, moških in ženskih. V Franciji jih je okoli 30—35 delavcev. In še vedno letajo na borzo dela v Soboto, kjer še zmeraj čakajo cele trume delavcev, in to takih, ki imajo dosti zemlje doma. Nekatere bolj potrebne vleče zaslužek, drugi pa pravijo: če boš šel ti, bom tudi jaz šel. Mnogim pa je že žal, ker so šli od doma, ker jim tu ni bilo sile. če bo šlo to še tako naprej, bodo navsezadnje res samo otroci in starci ostali doma. — Slana nam tudi ni prizanesla in je napravila precej škode, posebno pa sadnem drevju.
Tropovci. Po razdelitvi gasilske imovine Tiši-na-Tropovci smo naročili moderno novo ročno jbrizgalno, katera bo vsak čas prispela s češke. Gasilska četa šteje samo 20 rednih članov, pa so doslej še povsod želi samo pohvalo. Tudi v ¡naši vasi se dobijo ljudje, katerim je gasilska četa trn v peti in rovarijo proti njej. Toda ga-Bilci gredo preko tega. Začeli so že zidati iz lastnih sredstev lep gasilski dom, Id bo na najlepšem kraju vasi in bo v ponos vsej vasi. Vsa dela lepo napredujejo. Pošteno ljudstvo že nestrpno pričakuje dneva blagoslovitve nove briz-galne in doma.
Društvene vesti
Sv. Jurij ob Taboru. Na Jožefovo je tukajšnji fantovski odsek priredil fantovsko akademijo z govorom, deklamaeijo, petjem in telovadbo članov, mladcev in naraščajnikov. Za materinski dan pa j« naš dekliški krožek priredil dekliško jBkademijo z govorom, deklamaeijo, petjem, lepo jtridejansko igro in a telovadbo članic, mladenk in naraščajnic. Na veliki petek in veliko soboto bo pevci našega fantovskega odseka v farni cerkvi pri večerni pobožnoeti peli dr. Kimovčev »Pa-Bijon«, ki je vernike do solz ganil. Fantom in njihovemu pevovodju častitamo!
Sv. Venčesl Prosvetno društvo priredi na belo nedeljo v tukajšnji šoli ob treh popoldne veselo igro »Dva para se ženita«. Vsi domači in sosedje Bte iskr'-i vabljeni!
Borovci. Na belo nedeljo bo priredilo Prosvetno društvo v Slomšekovi dvorani pri Sv. Marku 'Finžgarjevo ljudsko igro »Razvalina življenja«, Id je izredno zanimiva in napeta. Vstopnina zelo nizka. Vabimo vse k obilni udeležbi!
Naši rajni
f Ignacij Zupanič
Na veliki petek je mirno v Gospodu umrl v Vinorodnem Vajgnu pri Jarenini Ignacij Zupanič, bivši prvi slovenski župan jareninski, cerkveni ključar, slovit vinogradnik in posestnik Zaspal je, ko jo molil križev pot. Dosegel '¡Je častitljivo starost 85 let. Življenje blagega pokojnika je bilo samo delo in zopet delo. Pred 55 leti ee je kot zal in živahen mladenič priženil j? Vajgen k sloviti Smirmaulovi hiSi. Kor je z Bogom začel vsako delo, Je ir.iel srečo v družini In pri gospodarstvu. Otroke je vzgojil kot zavedne Slovence ln zveste katoliški cerkvi V Zu-ganičevl hiši Je že od nekdaj stara lepa navada,
da družina skupno z gospodarjem moli rožni venec, skupno zajemajo iz sklede in se vinič&rji in njihovi svojci smatrajo kot člani družine. Zupanič je preuredil gospodarstvo v pravo napredno kmetijo, kakršne daleč na okoli ne najdeš. Zu-paničeva vinska kapljica je iskana. V mlajših letih je Zupanič bil na severni meji na čelu narodnih kmetskih borcev. Zlomil je nemškutar-stvo v Jarenini in okolici Po hudi borbi je postal prvi slovenski župan v Jarenini in je uvedel prvi na naši meji slovensko uradovanje in ni klonil pred tujci. Z rajnima poslancema Ro-bičem ih Roškarjem je priredil nešteto javnih shodov v mariborskem okraju. Ko je Zupanič spregovoril resno in častitljivo, ga je vse poslušalo s posebnim spoštovanjem. Zupanič je tudi bil ustanovitelj raznih narodnih in kmetskih organizacij na meji. Pokojnik se je strogo držal gesla: Zvestoba načelom, ne odnehati niti za pi-čico! Takega vidimo očeta Zupaniča skozi vse življenje. Cerkvi je bil globoko vdan in je kot cerkveni ključar nad 35 let sporazumno s svojim prijateljem dekanom Čižekom deloval za verski preporod domače župnije. Gostoljubje pokojnikovo pa je bilo tako veliko, da je bil v njegovi hiši postrežen prijatelj in tujec. Sin Alojzij, bivši oblastni odbornik, sedaj nadaljuje očetovo delo.
Ignaca Zupaniča smo na velikonočni ponedeljek ob ogromni udeležbi spremljali na zadnji poti. Krsto so nosili domači viničarji. Iz Maribora so se udeležili pogreba dr. Leskovar, poslanec dr. Veble, podžupan žebot, trgovec Jančič, dr. Pihlar ter na stotine prijateljev od blizu in daleč. Ganljive poslovilni besede sta govorila ob grobu kanonik in dekan čižek in dr. Leskovar. Pevski zbor je na (fc>mu, pri cerkvi in na pokopališču zapel ganljive žalostinke. Pogreba se je udeležilo šest duhovnikov.
Blagi pokojnik — v pravem pomenu besede »zlata duša« — počivaj v miru, družini pa naše sožalje!
• i
Grlava pri Ljutomeru. Dne 13. aprila je umrla Marija Skuhala v starosti 82 let. Gospodinjila je na posestvu od leta 1878 do 1928. Bila je zelo dobra gospodinja ter je s svojo delavnostjo, skrbnostjo in varčnostjo bila drugim za zgled in predmet spoštovanja. Vzredila je v narodnem in katoliškem duhu dva sina, ki sta prejela po rajni materi vsak svoje posestvo. Njenega pogreba na veliki petek se je udeležilo prav veliko število ljudi. Rajna mati naj počiva v miru, sinovoma in svojcem naše sožalje!
Sveti Jurij ob Taboru. Na veliko sredo, dne 13. aprila, smo položili v grob telesne ostanke 70 letne Amalije Hribovšek, dolgoletne gospodinje in nečakinje rajnega prelata in stolnega prošta g. Karla Hribovšeka. Na zadnji poti jo je spremljalo sedem duhovnikov in tukajšnja dekliška Marijina družba. Naj ji sveti večna luč!
Dopisi —
Polenšak pri Ptuju. Kakor smo že javili, Je bil 10. aprila izvršen drzen roparski vlom v našo župno cerkev. Vlomilce so že aretirali, dobili smo nazaj tudi že skoraj vse pokradene stvari, a žalibog, da monštranca, ciborij, kelih in reli-kvarij je vse grdo razbito in zmečkano, tako da ni več za nobeno rabo in se tudi ne da nič popraviti. Ker je bilo vse iz manjvrednega materija! a, zato za te razbitine najbrž ne bomo ničesar dobili. Da si pa vse to cerkev novo nabavi, pa bo treba okoli deset jurjev. Zato že nabiramo darove po župniji s prošnjo, da vsak da, kar največ more. Iz bivše občine Slomi so kar lepo darovali, malo močnejši po 100 din. Želeti je, da tudi iz ostalih bivših občin tako napravijo. Enako se obračamo s toplo prošnjo tudi na naše Polenčane, ki so izven župnije. In še prosimo vse prijatelje in dobrotnike naše lepe cerkve, naj se
spomnijo s kakim darom Marije Polenske. Vsem darovalcem pa naj obilno poplača Polenaka Mati božja s svojim ljubim Sinom, katerima se je zgodila tako strašna oskrumba in nečast.
Laporje. Občinske volitve amo končali, izpadlo so prav sijajno. Vidi se, da so naši možje in fantje še od fare laporske! Potrti nasprotniki se sedaj tolažijo s tem, da pravijo, da je klerikalcem šlo samo za župana, s cestno zvezo Lapor j e-Križni vrh pa zdaj ne bo nič. Vsi zavedni možjo in fantje pa se trdno zanesemo na besedo načelnika cestnega odbora g. žebota, ki nam jo je dal na shodu na Križnem vrhu, in smo prepričani, da bo cesta, če ne še v tem letu, pa v prihodnjem, gotovo končana. — Na veliko soboto zvečer amo ob vstajenju Gospodovem videli prvikrat na xše veliko veselje naše vrle fante v novih krojih, ko so pri procesiji s prižganimi svečami spremljali Najsvetejše, eden pa je nosil kip vstalega Zveličarja. Katoliško-narodna zavest med našo mladino se že kaže. Kljub težkim gospodarskim razmeram so si naši fantje nabavili nove kroje. Upamo, da bomo v najkrajšem času videli v krojih tudi naša dekleta. Naša mladina je postavljena pred najtežjo nalogo, ustvariti si dom. Tukaj pa je dolžnost starejših, da pridejo mladini na pomoč! Z vsemi silami delajmo na to, da bo tudi naš farna dom še v tem letu pod streho! Ti, mladina, pa naprej po začrtani poti do najvišjega cilja!
Brinjeva gora. Delavci, pozor! Dne 1. maja imamo cerkveni shod pri znameniti romarski cerkvi Matere božje na Brinje vi gori v Zrečah. Ob 10 bo pridiga in sv. maša, nato prijateljski sestanek Za okrepčilo bo dovolj poskrbljeno. N» svidenje na Brinjevi gori!
Makole. življenje v naši posojilnici se je zadnji čas zelo poživilo in Je postalo naravnost živahno. Vlagatelji postajajo čezdalje bolj zadovoljni. Seveda je naval silno velik, tako da noben uradni dan ne morejo vsi na vrsto. Nekoliko potrpljenja je še treba in polagoma bo prišlo zopet v normalni tir. Vloge do 100 din so že proste, do 5000 din 20% ter postopoma dalje. S tem bo prva vrzel zamašena. Tudi nove vloge 2« precej prihajajo, ki jih posojilnica varno nalag* pri Zadružni zvezi, katero pa se zopet takoj Lahko dvigajo ▼ polni vloženi vsoti. Ljudstvo j« dobilo zopet zaupanje v domači zavod. Doslej J« marsikdo vlagal ▼ poštno hranilnico, kar pa nI bilo ravno prikladno. Poštna hranilnica vlože i» sprejema, a posojil ne dajo, kar pa jo za kmet« veliko važnosti Naša posojilnica pa bo v kratkem zopet pričela s posojili po primernih obrestih. Mnogi vlagatelji so že obupavali, češ, naš« vloge bodo propadle. Toda po šestletni dobi kriz« so vse vloge v naši posojilnic ostale varne. Naš* posojilnica je bila že od nekdaj pravi domači dom in središče vsega zadružnega, gospodarskega prosvetnega in političnega življenja vse Dravinjske doline. Ta zavest pa mora v nas zopet oživeti!
Trnovlje pri Celju. Pri nas se je začela graditi cesta Trnovi Je—Arclin. Za to cesto smo moledovali že dolga desetletja, pa vedno brez uspeha. šele sedaj, ko so na odločujočih mestih naJI možje, se nam izpolnjujejo naše dolgoletne želj«, Na žalost pa moramo povedati, da so še dane* med nami ljudje, ki na vse mogočo načine skušajo ovirati zgradbo toll potrebne ceste, in t« celo taki, ki bodo sami imeli največjo korist o4 nje. Zato pa vsa čast in naša iskrena zahval« vsem in vsakemu, ki je in Se bo kakorkoli prt* pomogei k čimprejšnji zgraditvi te cesto. Po* zabili p« tudi ne bomo tistih, ki hočejo del« ovirati.
nTSinrniniHiimiTTmn^imnfmnimifininfinmrmnnnimimimrinnnmiminnMiiiiTfriuiriEirif^
Ali si že obnovil naročnino?
!l!!!!l!ll!!!lllllllllllillll!!llUIH^
Kmečka trgovina
»Indeks cen«
Narodna banka, izdaja vsak mesec tako zvani ».indeks cen«, iz katerega je razvidno gibanje cen ta poljedelske, kmetijske, industrijske, rudarske fcn druge proizvode. V mesecu marcu beleži ta Indeks zanimiv pojav, ki ga dosedaj v našem gospodarstvu še ni bilo opaziti. Običajno namreč cene vseh proizvodov od februarja na marec po-rastejo, letos pa so padle. Najbolj občutno je zabeležen padec cen poljedelskih proizvodov in živine, mnogo manj pa industrijskih proizvodov. Upajmo pa, da bo ta padec le prehodnega značaja in da se bodo cene za kmetijske produkte rboljšale.
Omejitev hmeljskih nasadov
V	Pragi je bila konferenca srednjeevropskega hmeljskega urada, ki se je pečala predvsem z vprašanjem mednarodne regulacije površine in pridelka hmelja v Srednji Evropi Zastopniki Francije, Nemčije, Jugoslavije, Poljske in Ceho-slovaške, ki so bili na tej konferenci, so sklenili, da znižajo tri glavne izvozne države: Jugoslavija, Poljska in Čehoslovaška svoj pridelek hmelja za 30% s pomočjo kontingentiranja. Zastopniki teh treh držav bodo predložili svojim vladam tozadevne predloge. Pred letošnjo letino bo še tozadevno posebna konferenca. Nemčija bo znižala svojo hmeljsko površino za 8000 ha, Francija pa svoje sedanje površine hmeljnikov z 8100 ha ne bo zvišala.
Zvišanje cen železa
Našega kaneta bo prav občutno zadela zvišana cena železa. Zaradi novega prodajnega karte-la železarn so bili prisiljeni veletrgovci z železom zvišati cene železu za 15—20 par pri kilogramu s 1. aprilom 1938. Cene železa so sedaj čvrste. Ni pa izključeno ponovno zvišanje cen, ker bo stopila 1. junija v veljavo nova železniška tarifa. — Je že tako narobe na svetu: tovarne si ustvarijo kar-tel ter kar čez noč dvignejo cene svojih proizvodov. Ko bi še kmet zamogel napraviti tak-le kar-tel ter poljubno zviševati cene pridelkom! To bi bil krik po vsem svetu!
Živina
živinska trgovina se je ustalila in cene so se nekoliko popravile. Zlasti prvovrstni pitani voli so se na zadnjih sejmih dobro prodajali, samo da je bilo le bore malo takih živinčet prignanih. — Cene so bile na zadnjih sejmih sledeče:
V	Ljubljani: voli 5.25—5.75, 4.50—5, 3.75—4.25 din, krave debele 4—5.25, klobasarice 2.25—3.50, teleta 7—8 din.
V	Mariboru: povprečna cena volov je bila 5.50 do 6 din, cena krav od 2 do 4.50 din.
V	Ptuju: voli 4.50—5.60, krave 2—4.50, biki 3.75—4.50, junci 4—4.50, telice 4.50—5.50, teleta 6—6.25 din.
V	Kranju: voli 6.50, 5.50 in 5 din, telice 6.25, 5.25 in 4.75, krave 5.50, 4.50 in 4 din, teleta 8 in 7 din.
V	Ljutomeru: telice 4.25 in 3.50, krave 3 in 2 din, teleta 5 din.
V	Novem mestu: voli 5.50, 4—5 din, krave klobasarice 3—4 din, dobre plemenske krave 4 do 4.50 din.
Na Vidmu: voli 5—5.75, krave 2—2.50 din, junci 5 din, telice 4.50—5.50 din.
V	Konjicah: voli 5.50, 5 in 4 din, telice 5, 4 in 3.50 din, krave 4, 3 in 2 din, teleta 5.50 in 6 din.
V	Sevnici: voli 5—6.50 din, krave 2—5 din, Junci 4—6 din, telice 5—6 din.
Murska Sobota: biki 4.50—5.50, 4 in 3.50 din, telice 5—5.50, 4.50 ln 4 din, krave 3—4 din, 3 in 2.50 din, teleta 5—6 in 4—5 din.
Živinska krma
Padle so cene senu in slami, ker se Je precej krme pojavilo na trgu — ponujajo Jo oni, ki so zadržavali zaloge v nadi, da se bo krma podražila, na drugi strani pa se že bliža paša tn kdor res nujno ne potrebuje krme, Je ne kupuje. — Seno je po 35—40 din za 100 kg, silama pa po 20—25 din.
Svinje
Cena mladih pujskov, ki je poprej precej naglo ■ilila kvišku, se Je ustalila na 110—130 din za glavo v starosti 7—9 tednov. Na mariborskem trgu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov 70
do 90 din, 7—9 tednov 90—130 din, 3—4 mesece 135—190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410—480 din, eno leto stari 710—810 din, 1 kg žive teže 5.50—7.75 din, mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili prasci 6—12 tednov 80—120 din komad; pršutarji 7 do 7.50, debele svinje 8—8.50 din, plemenske 6—7.25 din za 1 kg žive teže. — V Kranju je cena svinj: špeharji 10.50, pršutarji 8—9.50 din. — V Soboti so špeharji po 9—10 din, pršutarji 9 din. — V Kočevju špeharji po 9, pršutarji po 7.50 din. i
Sirove koze, volna
Goveje sirove kože se prodajajo po 8—14 din, telečje po 12—15 din, svinjske pa po 6—11 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna je po 24 do 26 din, oprana po 32—36 din za 1 kg.
Vprašanja in odgovori
Prepoved prehoda čez travnik. I. H. v D. Kupili ste posestvo s travnikom, preko katerega hodijo ljudje brez nujne potrebe (imajo na razpolago občinsko cesto, ki pa je v zelo slabem stanju), delajo Vam pa škodo. Začeli so celo voziti. Vprašate, ali bi mogli prehod čez Vaš travnik prepovedati. — Prehod smete prepovedati vsakomur, ki nima služnostne pravice, katero se more tudi priposestvovati, in to s 30 letnim izvrševanjem brez prošnje, brez sile in javno! V kolikor omenjate prepoved poti skozi gozd vzlic 50 letni uporabi, Vas opozarjamo, da veljajo za gozdove specialni predpisi (od leta 1853 naprej se novih potnih služnosti skozi gozdne parcele ne more priposestvovati). Izvrševati se pa sme služnost le v priposestvovanem obsegu; ne sme se je razširjati, zlasti ne voziti (ako se še ni 30 let). — Pota ne smete kratkomalo zapreti, ker bi se s tem utegnili izpostaviti tožbam radi motenja posesti. Ako prizadeti na Vaš opomin ne bodo hoteli z lepega opustiti prehoda, jih boste morali 'tožiti s tako zvano nega-torijsko tožbo.
Izdelovanje čistilnega sredstva. F. Blažič. Vaš siin je izumil tekoče čistilno sredstvo, boljše nego Sidol. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Predvsem je treba dobiti od pristojnega okrajnega glavarstva pooblastitev za izvrševanje obrta. V to svrho mora sin najprej prijaviti obrt izdelovanja čistilnega sredstva pri obrtnem združenju, predložiti rojstni in domovinski list ter nravstveno spričevalo in plačati tako zvano inkorporacijo. Obrtno združenje bo prošnjo poslalo obrtni zbornici v Ljubljano, katera bo izstavila potrdilo po § 95 obrtnega zakona. Ko bo imel sin to potrdilo, naj napravi prošnjo na okrajno glavarstvo, da mu izda pooblastitev za izvrševanje navedenega obrta. — Patentiranje navedenega izuma ni predpisano, ako ga pa želite doseči, se obrnite s prošnjo za natančnejše podatke glede s tem zvezanih stroškov na Upravo za zaščito industrijske svojine v Beogradu (kolek za 10 din). — Kam boste izdelano blago dali v komisijo, je odvisno od Vaše svobodne volje. Stopiti morate sami v stik s trgovci, od-nosno veletrgovci ter konsumenti.
Pogoji za skrajšan rok ali oprostitev. F. L. K. pri Sv. J. 28 let star posestniški sin je bil decembra 1937 potrjen na polni rok vojaške službe; njegov mlajši brat je že odslužil polni rok in je od doma odpravljen; tretji brat je za delo nesposoben; četrti in peti sta stara osem, odnosno 14 let, sestra je prav tako že od doma odpravljena. Doma na posestvu je še oče, ki pa je že star, vsled česar bi prvoomenjeni brat rad dosegel olajšavo skrajšanega roka, ako že ne bi mogel biti vojaške službe oproščen kot hranilec. — Ako je oče star nad 60 let ter plačuje manj neposrednih davkov kot 120 din letno, lahko zaprosi prvi sin, da se ga oprosti vojaške službe kot hranilca. Prošnjo je vložiti na poveljstvo vojaškega okrožja ter ji priložiti družinsko polo in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov, ki jih plačuje oče. Nesposobnost za delo tretjega brata nI treba dokazati z zdravniškim spričevalom, marveč jo zaenkrat le zatrjujte, ker bo brat preiskan od vojaškega zdravnika. Pač pa treba priložiti tudi potrdilo občine, da je prvo-navedeni sin res hranilec. — Ako plačuje oče več kot 120 din letno neposrednih davkov, pritiče
Mariborski trg
Na mariborski trg 14. aprila so pripeljali U komadov «-.klanih svinj. Svinjsko meso je bila! po 13—14 ddn, istotako tudi slanina. Kmetje krme ta dan niso pripeljali, pač pa 32 vreč krompirja po 1—1.50 din in 35 vreč čebule 3—4 din; česen 6—9 din, kislo zelje 3, repa 2, karfijola lkg 8 do 10 din, hren 8—10 din, 1 kg glavnate solate 10—14 din, 1 kg edivije 12 din, 1 kg radiča 10, grah v stročju 12 din, jabolka 6—10, suhe slive 12—14, celi orehi 8, luščeni 28—32 din. Na trg so pripeljali tri vreče pšenice 1.75—2 din, dva rži 2, tri ječmena 1.50, štiri koruze 1.25—1.50, dva ovsa 1 din, tri prosa 1.50, dva ajde 1—1.25, eno ajdovega pšena 5, pet fižola 1.50—2.50 din. Mleko 3—4 din (prazniki!), smetana 12.50—15, sirovo maslo 32—34 din, čajno 36—40, kuhano maslo 30—36 din, jajca 0.40—0.75 din. Pripeljali so 170 kokoši 20—28 din, 408 piščancev 45—65, 13 puranov 35—60, štiri race 18—20, 16 kozličkov 45—85, 12 domačih zajcev 5—20.
prvonavedenemu sinu le skrajšan rok. Prošnjo Ja treba napraviti na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja ter ji priložiti iste priloge kot zgoraj omenjeno; odpade le potrdilo, da je prosilec hranilec. — Opozarjamo Vas, da mora biti brat odpravljen od doma že najmanj pet let.
Pogoji za sprejem k financarjcm. J. Lamut. Vedeli bi radi, pod kakimi pogoji bi bil Vaš sin sprejet k financarjem. — Razen splošnih pogojev, kateri se zahtevajo za sprejem v državno službo in o katerih smo že čestokrat pisali, se še zahteva, da prosilec ni starejši od 26 let, da je samski ali vdovec brez otrok in da Je dovršil štiri razrede srednje šole. Le v primeru potrebe se sprejemajo prosilci z vsaj dvema razredoma srednje šole. Prošnjo bi bilo nasloviti na finančno ravnateljstvo Y Ljubljani, katero pa že dalj časa prošnje zavrača, ker ni mest, katera bi smelo zasesti. Poskusite srečo ter naslovite prošnjo neposredno na ministra za finance; dobro bi bilo, da bi jo izročili kakemu poslancu.
Sprejem v službo policijskega stražnika. J. R. v Lj. Radi bi vedeli, pod kakimi pogoji bi lahko dobili službo policijskega stražnika. — Zahtevajo se vsi pogoji, ki so predpisani za sprejem v državno službo in o katerih smo že večkrat pisali. Preglejte starejše številke! Prošnjo s&mo je kolekovati z 10 din, priloge pa vsako po 20 din. Ako želite službo v Sloveniji, naslovite prošnjo na bansko upravo v Ljubljani. Ni preveč verjetno, da bi službo v doglednem času dobili, ker je prošnjikov zelo veliko, mest se pa le malo izprašani. Več sreče bi utegnili imeti pri banski upravi v Zagrebu ali pri upravi mesta v Beogradu.
Nov plot in gospodarsko poslopje tik sosedovega vinograda. Č. J. v K. Ni splošnega predpisa, da bi morala nova stavba biti oddaljena gotovo razdaljo od meje. Preden pričnete z grad-bo, si morate izposlovati stavbeno dovoljenje od občine. Razpisana bo komisija, kjer morejo mejaši podati svoje ugovore, kateri se seve vpošte-vajo le, ako so utemeljeni. — Nov plot smete postaviti tik meje, ako s tem ne kršite kakih eventuelnih služnostnih pravic mejaša; slednje ne bo verjetno, ako so doslej na meji stale rante.
Vožnja po travniku namesto po cesti. Isti Dva posestnika imata pravico vožnje preko Vašega travnika, po katerem teče zasebna cesta, ki pa je ob deževju blatna; eden je začel sedaj voziti kar po travniku poleg ceste in ko ste hoteli to preprečiti s tem, da ste skopali jarek, je začel voziti še bolj daleč v travnik. — Ako se nočete pravdati (tožiti bi morali navedenega posestnika na priznanje, da mu ne pritiče pravica voziti po travniku, marveč le po že obstoječem potu), povabite motilca k sodišču, da mu sodnik da primeren pouk.
Plačilo dolga po smrti upnika. A. 2mavc. Leta 1927 ste si izposodili 1000 din. Upnik je leta 1937 umrl brez testamenta ter zapustil tri sestre. Vprašate, kako naj teh 1000 din razdelite. — Vi ste sedaj dolžnik ležeče zapuščine, ko pa bo izdano posojilo, boste dolžnik dotičnika, oziroma dotičnikov, katerim bo zatmščma nr^^a. Posojilo bo določilo tudi o eventuelnih delih. — Po' našem mnenju je za vprašanje boljšega ali slabšega gmotnega stanja merodaino le gmotno stanje prvotnega upnika. Seve, ako se sodišče Vašega okraja postavi na stališče, da je vpoštevno imovinsko stanje sedanjega upnika (dediča), M napram bogatejšemu lahko poslužite zaščit«.
Razgovori i naSlml naročnini
Občina se ne briga za popravilo svoje ceste. J.
V. M. Imate gozd ob občinski cesti 3. reda, ld je ponekod v tako slabem stanju, da je njena uporaba nemogoča, občina se pa za popravilo ne briga, češ, da nima denarja. Na vprašanje, kam naj se obrnete za pomoč, Vam svetujemo, da prosite za posredovanje okrajno glavarstvo, ki bo dalo občini potrebna navodila in eventuelno odredilo ljudsko delo.
Znižanje dolga na 50%. F. Reigel. Pravite, da niste zmožni plačati niti 50% svojega dolga ter vprašate, da-li bi mogli doseči nadaljnje znižanje nad 50% in ali bi mogli to doseči iz sledečih tehtnih vzrokov: bolezni, operacije, siromaštva, radi številnih nedoletnih šoloobveznih otrok in ker dolg presega vrednost posestva. — Po spremembi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov morete v teku leta dni od dneva, ko se je izvršila izmenjava dolžniških listin z novimi obligacijami, zaprositi, in sicer pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se Vam dolg zniža nad 50%, pri čemur morate dokazati, da niste zmožni plačati niti 50% svojega dolga. Velja pa ta olajšava le za dolgove napram privatnim upnikom, ne pa napram denarnim zavodom. Našteti vzroki so vsi upoštevni.
Odmera in višina zgradarine. S. Majcen. V hiši na vasi imate najemnika, ki Vam plačuje za sobo letno 150 din, davčna uprava pa zahteva od Vas 140 din zgradarine, češ, da znaša davčna osnova 300 din letno. — Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Kot kosmato davčno osnovo se jemlje pri zgradbah, ki so oddane v najem, faktično najemnino in le pri onih zgradbah, ki niso oddane v najem, vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobne prostore. Ako ste Vi socialno čuteč najemodajalec in očividno zahtevate nižjo najemnino nego drugi najemodajalci v bližini, Vam davčna uprava nikakor ne sme predpisati zgradarino od višje osnove nego 150 din. (Ako Vam predpiše več, se morate v 30 dneh po sprejemu plačilnega naloga, odnosno odmerilnega sklepa pritožiti na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. — Od kosmate najemnine 150 din se odbije 30% Iz naslova stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Tako se dobi čista davčna osnova. Osnovni zgradarinski davek znaša 12% čiste davčne osnove, prišteti mu je pa še bano-vinsko in eventuelno občinsko doklado ter dopolnilni davek.
Vojna akademija. J. G. v K. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Za Vas prihaja v poštev nižja šola vojne akademije, in sicer splošna ali intendantska. Za sprejem se zahteva: jugoslovansko državljanstvo, popolno zdravje, ki ga ugotovi posebna komisija; najmanj dobro vla-
Matjažek
Junaškega Slovenca povest v slikah
Drugi pa so morali nositi na svojih plečih težko kamenje, s katerim so utrjevali grajsko obzidje. Tu in tam so se namreč poznali sledovi kmečkega napada; tu je bil zrahljan ogel, tam je zevala luknja. Neusmiljeno je pel valptov bič, hudo je suval birič s helebardo.
danje; starost nad 18 in ne nad 22 let; dovršenih osem razredov državne gimnazije ali realke z višjim tečajnim izpitom; odobren je roditeljev ali varuha, potrjeno od oblasti; prevzem obveze, povrniti državi stroške, ako bi po sprejemu ne vstopili v šolo; pismena izjava, da pristanete na vse pogoje uredbe o vojni akademiji; končna obveza, da boste služili najmanj šest let v vojski, šola je brezplačna. Prošnjo je nasloviti na upravnika vojne akademije. Razpisi se navadno objavljajo aprila vsakega leta, pouk pa začne dne 1. oktobra ter traja tri leta. Za sprejem v in-tendantsko šolo vojaške akademije zadošča tudi absolvirana državna trgovska akademija.
Izbira advokata. M. Lakpmik. Na vprašanje, kateri advokat bi bil za Vas, Vam žal ne moremo odgovoriti. Ako ga morete plačati, si ga lahko svobodno izberete; imenilk advokatov Vam je na razpolago pri vsakem sodišču; advokata si lahko najamete tudi od drugod, ker ni treba, da bi bival na kraju razpravljajočega sodišča. — Ako bi radi »brezplačnega« advokata, Vas opozarjamo, da Vam pritiče le, ako Vam je podeljena pravica revnih (to dobite le, ako ne zmorete pravilnih stroškov brez škode za neobhodno potrebno vzdrževanje same sebe in svoje rodbine) in je zastopanje po advokatu predpišemo! A advokat se le začasno pravda brezplačno, kajti pravico ima, da si od eventuelno v pravdi Vam pri-so j enega zneska odbije svoje stroške in nagrado, odnosno da od zneskov, ki jih nasprotnik plača, najprej krije svoje, potem šele Vas. Tudi lahko advokat pozneje od Vas izterja svojo nagrado, ako se Vaše premoženjsko stanje zboljša, odnosno dobite možnost plačati zastopanje.
Hruško ve sadike (ista) prodajajo razne drevesnice; v Kamnici pri Mariboru bratje Dolin-šek.
Električni štedilnik (ista) je sicer praktičen, a dvomimo, da bi bilo kuhanje na njem cenejše. Kuhalna plošča stane 400 din, za en sam sred-njevelik lonec 180 din, za majhen lonec 80 din, napeljava par kovačev. Uporaba običajnega toka in števca bi bila predraga, zato bi morali napeljati poseben tok za kuhanje in montirati poseben števec. Za ceno povprašajte pri elektrarni.
Brezobrestno posojilo za napravo cementira-nega stranišča (ista) bi morda dobili od banske uprave v Ljubljani; za drugega takega posojilodajalca ne vemo. — Ne ppznamo nikogar, ki bi kupoval, odnosno zamenjaval gramofonske plošče. — Srebrne krone bi Vam prelil in križ napravil zlatar Tratnik Karel v Mariboru, Orož-nova ulica. Srebrne krone kupuje urar Ignac Jan v Mariboru, Grajski trg.
Matjažek pa je sameval v svoji temnici. Nihče ni povprašal po njem, nihče ga ni obiskal. Samo ječar je prišel dvakrat na dan, mu prinesel močnika in skorjo kruha. Nobene prijazne besede mu ni privoščil. Oholo je rožljal s ključi in mu grozil z vislicami. Nobena prošnja ni zalegla, nobena solza ga ni ganila. »Le joči,« se je režal, »saj se bo tvoja mati tudi, ko boš takole bingljal — levo — desno ... Jok bo zdrav!«
Grajski gospod pa je bil močno vesel, da je ugnal kmetiško paro v kozji rog. Ves radosten je povabil vse sosednje graščake in jim postregel z na boljšim, kar sta zmogla kuhinja in klet. Sredi veselega obeda, ko je prikipela zidana volja do vrhunca, pa je vstopil sluga in povedal, da zunaj čaka brzi sel z važno novico. »Naj vstopi!« se je nejevoljno obregnil grof. Vstopil je postaven, črnolas mož, se globoko priklonil in izročil grofu listino.
Grof je poklical grajskega pisarja, ki je poslanico nemudoma razgrnil in čital: »S tem glasom se naznanja, da ima Turek v kratkem priti z mogočno vojsko in dobro opremljen. Gospoda naj se pripravi in naj tudi dalje glas pošlje, da vsakdo izve, kaj mu je storiti.« Gospoda je pobledela in v trenutku jih je minil tek. Sel pa se je poklonil in se poslovil.
(Dalje prihodnjič)
Skrivalnica
Našim malclcoiTi
Pokrovitelj odvetnikov Mnogi avtomobilisti 00 m v zadnjih letih navadni smatrati, kakor po-wod v Inozemstvu, za pvojega pokrovitelja sv. Krtttofa. A Številni odvetniki menda malo vedo o svojem stanovskem svetniku, ki ga enako Častijo v Evropi in Želita jenih državah. To Je francoski puAčavnlk sv. lves. Od nekdaj Je hra-MB vse uboge žrtve krivice. Zato Je kmalu postal tudi pokrovitelj pravnih zastopnikov. 2e fžchervj, ki Je naslikal svetnika za univerzo v Louvainu. ga. Je upodo-M v odvetniškem pla-itu. Tudi svetnikove podobe, ki visijo zdaj po francoskih kmečkih hl-teh, ga. kažejo v odvet-tdSkem črnem klobuku to plašču, viti katerega Je ograjena puščavniko-ra dolga bela obleka, land Je dospela v Francijo skupina pooblaščenih zastopnikov ameriškega odvetniškega stalo«, ki se je udeležila proslave sv. Ivesa. Američani so prinesli v srednjeveškem slogu izdelano steklo s svetnikovo podobo, darilo zveze odvetnikov v Zedinjenih državah. Okrasili so z njo okno v svetnikovi stolnici v Treguieru, bretonskem mestu ob Rokavskem prelivu in njegovem rojstnem kraju.
Mravlje, ki pojejo Znanstveni listi poro čajo o raziskovanju učenjaka H. Autruma, ki se bavi s proučavanjem mravelj iz družin mir mika ln formika. Mravlje teh družin imajo po sebne utripajoče ude, ki z njimi proizvajajo glasove, katerih pa seveda človeško uho ne more slišati. Autrum je pustil, da so mravlje tekle po taki podlagi, ki je bila občutljiva za glasove. Glasove je sprejel z mikrofonom ln jih ojačil z zvočnikom. Potem je mogel določiti, da so utripajoči udi na dru gem obročku zadka in začno utripati ln »peti«, kadar se jih dotakne kaka druga mravlja s ti palkami. Mravlja »poje« le, če Jo razburjena ali v pijanosti.
15
Relmmlchlovs povest podomačena — Z dovoljenjem založbe
X,
Drnica je svojemu rejencu hudo zamerila, da se ni menil za njene dobrohotne nasvete in da je delal ¿isto po svoje. Kljub temu mu je, ko je študiral, večkrat poslala kako reč in ga vedno vabila, naj prebije počitnice v domači hiši. Habakuk pa nikoli m ostal več kakor kak dan, potem pa se je kako izgovoril m je šel. Saj mu ni ušlo, da je Cenca slej kakor prej upala, da ji bodo nameni uspeli, Marička pa se ga je tako zaljubljeno oklepala, da mu je bilo kar nerodno; in vendar ji z ničimer ni dajal pravice, da bi si mogla kaj obetati.
Cenca je namreč po neumnem vtepla v vseh teh letih dekletu v glavo, da jo bo Habakuk vzel. Marička se je sčasoma res zagledala v fanta in, ko je prihajal tako čedno opravljen in je bil vedno tako moder in pameten, se je vsa zatelebala vanj.
Ko je prišel Habakuk za začasnega učitelja k Sv. Juriju, sta ga Cenca in Marička večkrat obiskali in sta bili okoli njega, kar sta najbolj mogli. Cenca je tiste mali zmeraj pripovedovala, da sta ona in Luka sklenila, da bosta potovske posle opustila in domačijo prodala. Z izkupičkom in s tem, kar sta si na stran naložila, bosta onadva lahko mirno živela, poleg tega pa Marički še prav čedno doto štela.
Habakuk je bil vselej zelo prijazen in je smeje se dejal, da želi Marički najboljšega moža; sicer pa se je napravljal tako, kakor da ne razume, kam pes taco moli — čeprav jo je ta krepko in razločno dovolj molel.
Zdaj pa je v Drnikov dom urezalo kakor z jasnega, ko je prišlo Habakukovo pismo, v katerem je sporočil, da se misli v kratkem z Milko Trebnik oženiti. Cenca je bila vsa iz sebe, tako jo je razburilo, Marička se je jokala, Luka pa je brundal in mrmral zase, češ da je ni neumnejše reči na svetu kakor ženitev.
Drugo jutro navsezgodaj se je Cenca napravila na pot in jo je ob štirih popoldne primahala k Svetemu Juriju. Habakuk se je je prestrašil in je zajed jal:
»Vi, mati? Kam... kaj pa je vas prineslo? Ali je kaj narobe doma?«
»Da, narobe je marsikaj,« se je Cenca odrezala. »Govoriti moram s teboj.«
Le s težavo jo je pregovoril, da je najprej malo prigriznila, in že medtem ko je jedla, je začela:
»Torej ženiš se? In tujko jemlješ? Kako ti je kaj takega prišlo na misel?«
»Človek, ki ima stalno službo in je že čez trideset, mora vendar na ženitev misliti,« je odgovoril Habakuk nekoliko v zadregi. »To, mati, vendar vidite, da moram koga imeti, ki mi gospodinji in mi za dom skrbi.«
»Saj sem Maričko dala učiti, da zna kuhati, šivati in vse, kar je gospodinji treba znati.«
»Ali ne gospodinje, ženo hočem.«
»Ali ti Marička ni dobra dovolj za ženo? Zna vse, dote ima precej in lepo dekle je, to pravijo vsi.«
»Nič ne tajim. Toda Maričko sern imel vedno kakor sestro; sestre pa vendar ne morem vzeti za ženo.«
»Zakaj pa si tako delal, da je na to upala? Zdaj se noč in dan dere.«
»Za sveto božjo voljo! Saj nikdar nisem ne kaj rekel he kaj pokazal, da bi si mogla delati kake upe. Vi, mati, vi ste res eno ali drugo krat kaj takega omenili, ali saj ste morali vsi videti, da mi ni za to. Kakor sestra mi bo Marička zmeraj ljuba, drugače pa ne. Midva bi bila gotovo nesrečna, če bi se vzela.«
»S tole tujo žensko pa misliš biti srečen?«
»Mati, prosim vas, nikar tako zaničljivo ne govorite o moji nevesti! Res upam, da bom zelo srečen z njo, če je božja volja taka.«
»Ali se nič ne spominjaš, da sem te pred leti že svarila, da se Trebnikove gospodične varuj?«
»Da — da — ali saj niste imeli zakaj. In takrat sva si že bila v besedi.«
»Ali tako? Tako, tako?« je zaypila Cenca, »Moj Bog, sama sem kriva nesreče! Prej bi ti bila morala vse povedati. — Zdaj je prepozno. — Ne! Še zmeraj je časa dovolj, da te obvarujem najhujšega.«
»Kaj vam je, mati? Kaj pravite?« se je učitelj vznemiril.
Žena je nekoliko pomolčala, potem je iztiščala iz sebe:
»Ne kaže mi drugače ... Moram ti povedati... Trebnikove gospodične ne moreš vzeti. — To bi bilo strašno.«
»Zakaj neki? Kako neki?«
»Tvoj oče in njen oče sta si bila najhujša sovražnika.«
»Kdo je bil moj oče? Povejte vendar! Povejte mi to vendar!« je razburjeno silil učitelj.
»Tvoj oče se je pisal Karel Ornik in je bil gozdar na Dobrijah. — On in gozdar Trebnik sta se potegovala za službo višjega gozdarja v Orešju. Tvojemu očetu so to mesto že obljubili, da ga gotovo dobi. Vse pa so skazili hudi marnji, ki so tedaj tvojega očeta obdolžili, da si je z divjimi lovci na roko in se da od teh plačevati. Prišel je v preiskavo in ni izgubil le dobrega mesta v Orešju, ampak je bil sploh ob službo. Orešje je dobil Trebnik in tega je tvoj oče sumil, da je tiste marnje raztrosil, čeprav ta tega ni storil; storil je to eden izmed lovskih čuvajev tvojega očeta. Ali tvoj oče je bil tako jezen in divji, da je Trebnika pričakal in zahrbtno ustrelil...«
»Ooooh!« je zastokal Habakuk — potem je kar zatulil: »In očeta so — na smrt obsodili... in potem ... na doživljenjsko ječo pamilostili.., Ali nI tako?«
»Kaj? Ti že vse to veš?« se je Cenca prestrašila. »Kdo ti je pravil, kaj?«
»Milka — Trebnikova gospodična mi je povedala.«
»Kdo je Trebnici to pravil?«
»Cula je pač, kaj je bilo z njenim očetom. Da je morilec moj oče, o tem se ji še sanja ne.«
»Tedaj ji moraš to povedati.«
»Jaz? Nikoli! Za nič na svetu ne!... Pa povejte mi, ali je bil moj oče hudoben?«
»Ne, hudoben ne... Bil je lep mož — ti si mu na las podoben, vsaj v obraz. Toda lahkomiseln je bil in malo prevzeten pa nagle jeze. Tvoja mati je dosti prestala z njim, čeprav sta bila le eno leto vkup; strašno rada ga je imela.«
»Kdo je bila moja mati? Zakaj me je zavrgla? — Povejte! Vse mi povejte!«
Potovka je nekaj časa molčala. Potem je jela počasi pripovedovati, kdo in kaj so bili Habakukovi starši in kako je bilo njihovo življenje.
Karel Ornik je bil edinec imenitne družine, ki je imela graščinico na Brezju, pa je prišla precej na kant in ji je ostalo le toliko, da se je za silo preživljala. Svojega edinca so starši razvadili, niso ga naučili dela in resnosti. Dali so ga v šole, ali fant je študiral zdaj to zdaj drugo in ni prišel nikamor.
Nazadnje je bil vesel, da je dobil službo gozdarja. Ali tudi tu je ostal stari lahkomiselnež. Ko je bil mlad gozdar na Dobrijah, si ga mnogo laže našel v vaških gostilnah kot pa v pisarni ali v gozdu. Sicer ni pil čez mero, ali rad je kvartal in ni bilo redko, da je tudi precej izgubil.
Največ je presedel v Senčnikovi gostilni, kjer si je nagovoril Ančko, mlajšo Senčnikovo hčer. Senčnik, ki je bil premožen in spoštovan poštenjak, o kaki ženitvi Ančkini z Ornikom ni hotel nič čuti in mu je prepovedal, da bi še kaj prihajal. Ornik je bil ves divji zaradi tega, vrgel je Senčniku v obraz, kar mu je na jezik prišlo, Ančke pa ni pustil, ampak je storil vse, da bi mu jo stari moral dati.
(Dalje sledi)
Vprašanja — odgovori
Vstop v orožniško službo. A. Cuček. Za vstop v orožniško službo se zahteva od prosilca, da izpolni sledeče pogoje: 1. da je jugoslovanski državljan; 2. da je odslužil rok v stalnem kadru v glavnih vrstah orožja, vojske ali mornarice; 3. da je telesno in duševno zdrav in najmanj 164 cm visok; 4. da je samski ali vdovec brez otrok ali sodnijsko ločen od žene brez otrok; 5. da je neoporečnega vedenja in neomadeževane minulosti; 6. da ni starejši od 30 let; 7. da je zmožen čitanja in pisanja; 8. da se pismeno obveže ostati pri orožništvu najmanj tri leta in služiti tam, kamor se odredi; 9. da mu državna siužfca, če je bil v tej, ni prestala pred vstopom v orožni-štvo po točkah 1., 2., 7., 9. in 10. člena 104. zak. o uradnikih. Prošnjo lahko oddaste najbližji orožniški postaji, kadarkoli, ker se namreč za. sprejem ne razpisujejo konkurzi, marveč se orožništvo dopolnjuje iz dobrovoljcev.
Sumadija. Isti. Na vprašanje, kdaj se bo razpisal kak konkurz za sprejem kandidatov v j-šu-madijo«, Vam ne moremo dati pojasnil, ker nam taka institucija ni znana. Pišite natančneje, za katero stroko gozdarstva ste usposobljeni, od-nosno se zanimate. — Odgovore na ostala vprašanja boste našli v kratkem, vsled česar Vam svetujemo, da pazljivo čitate naše odgovore tudi drugim naročnikom.
Dolžnost plačati zaostali davek. J. Orešič. Lani ste kupili štiri orale zemlje, pri čemur se js prodajalec zavezal na lastne stroške zemljo >iz-čistiti«. Davke bi morali Vi plačati, od 1. januarja 1937 naprej. Prodajalec ni ničesar omenil o tem, da dolguje davke še za nazaj in sedaj davčna uprava Vas tirja na plačilo zaostalih davkov, zadevajočili kupljeno zemljo. Vpražate, ali je res davčna uprava upravičena, tirjati Vas za triletne zaostanke davščine. — Davčna uprava ima že po zakonu prednostno zastavno pravico na nepremičninah za svoje terjatve davščin za tri leta nazaj; radi tega Vam svetujemo, da zaostale davke plačate, pri čemur imate seve pravico, iztirjati povračilo zadevnega zneska od prodajalca.
Prepoved goniti krave k votli po pešpoti po 30 letih. Isti. že čez 30 let ste primorani hoditi drugam po vodo, in siccr preko sosednega zemljišča k studencu ter po tej poti gonite tudi krave. Sedaj Vam je lastnica sosednega zemljišča prepovedala goniti krave k studencu in vprašate, da-li je k temu upravičena. — Ako ste res že 30 let brez prošnje, brez sile in javno ganili krave preko sosednega zemljišča k studencu, Vam lastnica sosednega zemljišča tega ne sme zabraniti, odnosrio ako Vam to brani, jo morate tožiti s tako zvano konfesorno tožbo na priznanje, da Vam pritiče navedena pravica. Ako pa omenjeni pogoji niso podani, se boste morali prepovedi ukloniti ali poskusiti doseči kako poravnavo.
Višina »prejemščine« (deirie in prenosne takse). M. L. v F. v. Ako boste hišo od matere podedovali, boste morali plačati: 1. dedno takso po čisti vrednosti vse dedščine, ki Vam bc pripadla, in sicer, ako znaša nad 10.000 do 25.000 din poldrugi odstotek, nad 25.000 do 50.000 din dva odstotka, nad 50.000 do 100.000 din dva in pol odstotka, nad 100.000 do 200.000 din tri odstotke, nad 200.000 do 400.000 din tri in pol odstotke, itd.; ako čista vrednost ne presega 10.000 din, ni treba plačati nikake dedne takse. Vnuki (otroci Vaše sestre) morajo plačati enako dedno takso. — Ako pridobite hišo od matere potom daritvene pogodbe, morate plačati enako takso kot je dedna, z edino razliko, da je za darila v vrednosti nad 2000 do 10.000 din plačati en odstotek. -— Istočasno z dedno in darilno takso se mora plačati za prenos nepremičnin tudi še 3. »taksa za prenos nepremičnin«, in sicer pol odstotka, ako znaša kosmata vrednost pripadle ali darovane nepremičnine do 50.000 din, ter en odstotek, ako znaša kosmata vrednost nad 50.000 din. Vnuki plačajo enako takso. — Ako bi pa hišo pridobili potom kupoprodajne pogodbe, bi morali plačati štiriodstotno prenosno takso od prometne vrednosti hiše; taksa se odmerja od kupnine le, ako bi bila kupnina višja nego prometna vrednost; ako pa je nižja, se vzlic temu pdmeri taksa od prometne vrednosti. Plačati pa je treba tudi banovinsko takso, ki znaša pri ku-(poprodajinih. pogodbah glede nepremičnin dva odstotka. Banovina pobira takso tudi v zapuščinskem postopanju, in sicer v iznosu 20% od državnih taks. — Od državne dedne takse so oproščene zapuščine in volila v prvi stopnji krvnega
sorodstva, ki izvirajo od oseb, umrlih po 1. aprilu 1937, če ne presega celotna čista vrednost (po odbitku pasiv) 50.000 din, ne glede na število dedičev. Ta oprostitev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tisti, ki se bavijo zgolj s kmetijstvom in nimajo drugega stalnega poklica ali vira dohodkov.
Priselitev iz Mažarske ▼ Jugoslavijo, pridobitev državljanstva, nakup posestva. S. J. K. Vaša sestra, Slovenka, rojena v Prekmurju, se je pred devetimi leti poročila na Mažarsko z mažarskim državljanom. Tam imata malo posestvo, ki bi ga rada prodala, se preselila v Jugoslavijo in tukaj kupila drago. —- Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Sestra je s poroko zgubila jugoslovansko državljanstvo', ako ni takrat izrecno izjavila, da si ga hoče obdržati. Za podelitev jugoslovanskega državljanstva bosta mogla sestra in njen mož prositi šele potem, ko bosta že najmanj deset let nepretrgoma bivala v Jugoslaviji. Sedaj moreta prositi le za dovoljenje, bivati tukaj, katero dovoljenje jima je potrebno. — Nepremičnine (posestva): smejo iiaozemci kupiti le z dovoljenjem vojnega in notranjega ministra. ako se nahaja posestvo v coni 50 km od drživne meje, je razen tega še potrebna odobritev cd strani tako zvana zemljiškoprometns komisije. — Pod kakimi pogoji bi mogla s sezonskimi delavci v Nemčijo, Vam bo vedel povedati g. Kerec, šef borze dela v Soboti.
ALA OZNANILA
SLUŽBE:
Pošten eier se sprejme. Naslov v upravi. 707
Ofcr, trije ljudje, se sprejme. Vprašajte: občina Pesnica, cd csmih do dvanajstih.	679
Dve. fanta, 13 in 14 let, dam za pastirja. Livarni Franc, Grajski marof 35, Maribor. 717
Majer se sprejme pod ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Josipu šeree, kavarna »Jadran*, Maribor.	715
POSESTVA:
Malo posestvo na lepem sončnem kraju za 28.000 cS'n na prodaj. Potrebno 18.000 din, ostalo na mesečne obroke. Zgornje Radvanje, Firmova 18 pri Mariboru.	709
Posestvo 12 oralov, četrt ure od Pesnice, re z inventarjem takoj proda. Gačnik 57, Pesnica, Maribor.	700
V Ljutomeru se proda na Miklošičevem trgu (cerkveni) pritlična, izolirana hiša z lepim vrtom. Primerna prilika za upokojenca ali obrtnika. Vprašati pri učitelju Zacherlu. 718
Prodam posestvo: zidana hiša, 19 johov zemlje, gozd, sadenosnik, njive, travniki, 25 minut od cerkve Št. Ilj pod Turjakom. Vprašati pri Alojz Vrankar, Straže, Mislinje.	719
Oglas. Dne 22. aprila 1938 ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču pri Sv.J Lenartu v Slovenskih goricah v sobi št. 10 dražba zemljišča vložna številka 300 d. o. Zamarkova. Cenilna vrednoet znaša din 93.693.—, najmanjši ponudek znaša din 47.348.—. Vsa pojasnila se dobijo pri podpisanemu konkurznemu upravitelju. Advokat dr. Marijan štupica, upravitelj konkurzne mase Bračič.	708
RAZNO:
Krojači, šivilje! Moško in damsko krojno knjigo dobite pri: Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križev-niška ulica 2. Najnovejši sistem — zahtevajte prospekt!	714
Vinsko trsje, korenjake, sadno drevje, sadne divjake, amerikanske ključe in trsne cepiče vam nudimo v rodovitnih sortah in dobri kakovosti. Damo tudi na obroke, pri večjih naročilih popust, zato naročit« le pri zanesljivi in priznani trsnici in drevesnici Ceh, Sv. Bol-fank ▼ Slovenskih goricah.	379
Kmetovalci — ©minilo i
Samo enkrat poskusite brusiti kose in orodje z brusnim kamnom »KREMERUN-DUM« in nikdar ne boste več brez njega! Ne ponujamo — hočemo samo ustreči! Zahtevajte povsod »KREMERUNDUM«!
MESTNA HRANILNICA = V MARIBORU =
daje najvišje dovoljene obresti za hranilne vloge
__ o;
do
5°|o
Za vse vloge jamči Mestna občina mariborska z vso davčno močjo mariborskih davkoplačevalcev in z vsem svojim premoženjem. Hipotekama, menična in posojila na vrednostne papirje. — Uradne ure vsak delavnik dopoldne. — Orožnova 2.

Srccii€ - minit -
w£§nmim papirje
(obligacije za vojno škodo, 3% obligacije za razdolžitev kmetov, itd.)
kupujemo in prodajamo najugodnejše v
Bančni poslovalnici
Maribor, Gosposka ulica 25 — telef. 20-97
Pooblaščena glavna kolektura Državne razredne loterije 713
Oeoiii€lrsiia pisarna
Ing. Ranča Bogomira izvršuje vse vrste merjenja: delitve zemljišč, parcelacije, določitve posestnih mej, tehnična snimanja za graditev cest in vodnih naprav, itd. hitro, točno in poceni!
.3©
TOVARNIŠKI OSTANKI
dolgi komadi, brez napak, pripravni za obleke, predpasnike in perilo, so zopet v zalogi. Da omogočimo ugoden nakup tudi oddaljenim kupcem, razpošiljamo iste po pošti v sledečih zavitkih: Zavitek št. 1: 16 m močnega kretona za otroško obleke, lepega in močnega druka za predpasnike, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 2.: 4 m posebno močnega pravobarvnega pralnega blaga za žensko obleko in 9—10 m močnega kretona, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 3.: 4 m finega volnenega blaga za žensko obleko v najnovejšem vzorcu in lepi modni barvi ter 2 m pralne svile za, bluzo in en par svilenih ali dva para navadnih; ženskih nogavic. — Zavitek št. 4.: ena moška srajca, ene moške spodnje hlače, ena lepa kravata, dva para trpežnih moških nogavic, dva para ženskih svilenih nogavic, dva para ženskih navadnih nogavic, šest zelo trpežnih žepnik robcev in en naglavni robec. — Zavitek št. 5.: 3.10 m športnega štofa za moško obleko ali ženski ko-, sttm in eno lepo kravato ali en par svilenih not gavic. — Vsak navedeni zavitek lahko dobite za izredno nizko ceno 130 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. Pri naročilu več zavitkov naen-t krat Vam nudimo še 5% popusta. — VIKTOB MAVRIC, manufaktura, Maribor, Kralja Petrti trg 4.	471
020002230200020210050209050200000705100400020023000202020200010153230200000200
Za sv. birmo—spominki!
Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim kupite lep molitvenik in rožni venec!
Cen» molitvenikov
Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din, vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din, rjavi koščeni 10 in
13	din, beli biserni 23 din
Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* m 20 din, rjavi koščeni 12,16* in 20 din, beli biserni 27 din Življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16*, 20* in 27 din, beli biserni 32 din Boža Marija: rdeča obreza 10 dan, zlata
14	din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 m 27 din
Pri Jezusu: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata
14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata
14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata
26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza
5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 dan
Z * zaznamovani molitveniki imajo napis: »Spomin na sv. birmo.«
Cena rožnih vencev
Atlas beli: 2.50, 3.—, 3.50, 4.—, 4.50, 5.—
m 5.50 din Atlas roža: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni i mi ti ran i: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—,
12.— in 14.— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50, 6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din Črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.—
in 28,— din Biserni heH: 15.—, 20.—, 23.—, 26.—,
30.—, 32.—, 36.— in 40.— din Rožni venci v al paca škatlicah: 20.—,
23.—, 30.— in 38.— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev
Kupujte v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju!
RAZNO:
Pozor! Izberite Hi iz velike zaloge predtiak&nih prtov, katere Vam nudi z naj modernejšimi vzorci za ročna dela Nifergal, Maribor, Koroška 1.	704
Kolesa raznih svetovnih znamk: Diirkopp, Viktorija, Oppel ter razna druga kolesa v kromani in niklam izdelavi od 570 din naprej pri Cvetko A., Poiskava-Pragersko. Ceniki franko. 710
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 din. Drogerija I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19.	548
Kolo znamke »Gloria«, §tev. 625.351, je bilo ukradeno pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Kdor koio najde, dobi 200 din nagrade pri občinskem uradu.
711
V stanovanje se vzameta zakonca, ki sta za vsako poljsko delo. — Oglasiti se v gostilni »Skrjaoičkov gaj«, Sv. Lenart, Slovenske gorice.	693
Dobro ohranjena okna in nekaj izložbenih oken, jeklene roloje, tramove in strešno opeko ugodno prodam. Stermecki, Celje.	668
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	595
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
Cepljeno trsje, prvovrstne korenjake dobite Se v T ranici Ivan Gradišnik, Smarjeta, p. Celje. 667
▼rtnice, nizke, holandske, novejših vrst in barv, deset komadov 60 din. Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv 6, poljanke 6, elematis SO, vrtne hortenzije 5, mahonije 3, mesečne Jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Prešernova ulica.	528
Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trs-nega Izbora nudi L Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršind pri Ptuju. Pišite po eenlk!
179
MOSTIN aooštna esenca ta Izdelovanje zdrave ki Jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po poŠti. Dtrogertja Kane, Maribor.	493
Vsakovrstno zlato in srebro kupujem po najvišji ceni. K. Acker-mann, Ptuj._328
Ostanki! Opozarjam na natančni popes paketov v listu it 14, ako še niste naročili, pišite takoj, da ae o ugodnosti nakupa prepričate. Razpošilja klica »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg, Dvorakova št. 1. 653
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene br-zoparilnike »Alfa«, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brizgalnice za vinograde si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4.
_600
Za velikonočne praznike dobite najboljšo moiko, rozine, orehe, rožiče itd. Svile, volne, klobuke, čepice, kravate, srajce, kamgarne, še-vijote, hlačevime, svilene rute, svile za predpasnike najceneje edino pri Lah Ivanu, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, — podružnica Osluševcl._645
Kupim zdravo ajdo. Vzorec poslati na Koran Franc, trgovec, Sv. Peter, Savinjska dolina.	642
ZDRAVJE
■ pomočjo zdravilnih svojstev zelišč dosežemo, če uporabljamo »HERSAN ČAJ«, mešanico posebnih zdravilnih zelišč po predpisa doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika T Bengali ji (Angleška Indija).
Po dolgoletnih izkustvih Je ugotovljena vrednost »HERSAN ČAJA« z zanesljivim uspehom pri tehle boleznih: pri poapnenju žil, pri boleznih krvnega obtoka, pri ženskih boleznih, pri bolečinah med čiščo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, pri ledvičnih in jetrnih boleznih, pri motnjah v želodca, pri zastrupljenju, zaprtju, pri protinu, črevesnih boleznih, zlati žili, pri splošnem in prehitrem debelenju in proti zgagi — »HERSAN CAJt se dobiva v lekarnah samo v originalnih zavitkih.
Reg. S. br.14001/1935
teR'S^^^ar«^*^	i||iBP|i ii i
CENIK ZASTONJ
Klobuke
najnovejše f as one, moške h din 42*-, 45*-i.t.d. otroške od din 24*- naprej.
Obleke
moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 ne je pri
]AKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Ugoden nakup
manufakture za birmanke (ce) pri Trpinu v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. 563
Ure za birmo
dob«« najceneje pri BURE8 FRANJO, nrar In Optik, Maribor, Vetrinjska ulica 26. 700
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, S S obveznice, bone, delnice itd.
Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56
Bančno Kom. zavod
Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije
Kupujte pri naših inserentih!
Spoštovana gospodinja! Spoštovani gospodar! SREČKO PIIILAR, trgovina z man ufaktu rnim blagom, Maribor, Gosposka ulica 5
Vas vabi, da si pred nakupom kakršnekoli oblek* brezobvezno ogledate našo zalogo. Mi Vam bomo postregli z lepim, trpežnim in cenenim blagom.
Za birmance - ke
največja izbira gotovih oblek za fante. — Za deklice lepo svileno blago že od 10 din naprej. — Velika zaloga SVILENIH RUT in volnenega blaga — po najnižjih cenah. —--— Se priporoča
]. Preac, Maribor
Glavni trg 13
Hranilnico Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor	Podružnico: Celic
v lastni novi palaCi na oglu	nasproti poste, pref Južnošta-
Gosposhe-SIovenske ulice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim □ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □
V S A K PREVDARGN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L £ PRI
VZAJEF1N1 ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarneje pri
SpoduteStajcrsM ljudski posojilnici
Oosgiosfta ulica 23 f PlarHMMTU Ulica 10. ohloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru